Leto lXXm, St. 95
Uredolltv« ta apravai LJublJuna Kopitarjev« L Telefon tt-U-23 Gt Mesečna aaročnlna n Ur. - Cek. raA. Ljubljana 10.650 u naročnin« la 10.89« tnaorate. Izključno sa-•topetvb ta oglas« U Italije 1* lnotematvai DPI B, A. Utlana
Rokopisov a« rraiam«
Pollnln« plafau f gotovM. m Ote Potfgeblb te BeuttL
Preb • Cena L 2
SLOVENEC
APRIL • 11*4."»
27
PETEK
JBB
Ausdehnung der Schlacht um Berlin
Angriff der Engliinder nuf Bremen — In Itnlicn Kiimpfe am Po — Feindlicher Flugzcugtr tiger von deutschem Unterseeboot torpediert.
DNB. Aus dem Fiihrcrlinuptquar(ier, 26. 4. Das Obcrkoinmando der \Vehrmaeht gibt bekannt:
In Nordwcstdoutseliland vvic-sen unsere Truppen beiderseits der un-tcrcu Ems von Punzcrn unterstiitztc Au-griffc der Kanadier ab. Karli mehrstiin-diger Arlillcricvorbereituug Iraten dic Englander zum Angriff auf Bremen nn. Nach schweren vvechsolvollcn Kiimpfen drangen slo in dic stidliclicn und siid-ostliclien Vorstiidte ein, «o erbittert ge-kampfl vird. Amerikaniscbo Vorstossc aus dem Elbe Briickenkopf Barbv fiihrten trotz ziiher Gegenwebr zum Verlust einiger Ortschalten.
Bei dem fiir die Zukunft »les Reichcs und fiir das Lebcn Europas entstlieidcu-den Kampf um Berlin vurden gestern von beiden Sciten Kcserven in die Schlacht gcworfcn. Im Siidteil der Rciehshaupt-stadt toben schvvero Slrasscnkiiinpfe. In /ehlendorf, Slcglilz und iini Siidrand des Tempelhotcr Eeldes. im Osten und Nor-den, leistcn unsere Trujipen, unlerstiilzt Ton Eiuheiten der Hitlcrjugend, der 1'ar-tei und des Volksslurmes, am Schlesischcn und Giirlitzer Bahnhof sowie zivischcn Tegel und Sieniensstailt erbitterten Wl-dersland. Auch in fharlottenburg ist der Kampi entbrannt. Zahlrcichc Panzer der .Sowjcts wurden in diesen Kiinipfcu vernichtet.
Von Kctzin vorgcstosscnc Sotvjcts drangen in B r a n d e n b u r g ein. Auf Rathe-now vorgcheuder Feind vvurde durch Ge-gcuangriffc norh vor der Stadt aufgcfan-gcn. Bei Fahrbellin gefiihrte Vorstossc blieben fiir den Gegner erfolglos. SiiiilicU der Stadt vvurden einige Ortschaften wic-der von unsereu Truppen genominen.
An der Oderfront vvurden starke Angriffe aus dem Briickenkopf zwisrhcn Gartr - Stettiii in wcchsclvollen Kiimj>-fcu am Siidrand von Stettin nach ei-nigen Kilomotcrn Geliindcver!ust, vvobei der Gegner hohe blutige Vcrluste crlitt, aiilgclangcn. Starke Jagd- und Schtaclit-flicgerkriifte griffen in die Abvvr hrflilscht ein und vernichteten zahlreiche Panzer, molorisierle Fahrzetigo und Geschiitze.
Im Bavorischen Wald entwickelten sich die Kampfe im Raum von Zwiesel.
Die BewegunfskUmpfe im vviirtteni-bergisrh-badisehen Raum dauern an. IJn-sere KampfuTHppeii setzten ihre Angriff o gegen die nach Siiden durchgebrochcnen iimerikanisclien PaDzervcrbiindc und ihre Nachschnbverbindungen effolgreieh fort. Nachlolgemlc fcindliche Infanterie wurdo
vor allem siidostlich U I m und im Raum Tuttlingcn zum Kampf gestcllt und erlilt bobe Verluste.
ln Italien zogen die Anglo-Ameri-knncr iiber den P o nordwcstlirh F e r -rara starkere Kriirte aus der Tiofc nach uud crzvvangen an mehrercu Stellen dnrch verstiirkten Artillerie- und Schlarhtflie-gereinsatz den Flussiibergang.
Im Siidabschnitt der Ostfront be-sehriinkte sich der Feind auf ortliche Kampfe. Beiderseits B r ii n n , das von unseren Truppen gehalten nird. traten starke Kraftc der nach Norden drnugen-den Bolsrhowisten zum Gegenangrill an. Ileftize Kiimpfe sind im Gange.
Nach mehrmaligem Ansalz drangen dic Smvjcts unter empfindlichen Verlusten in Troppau ein. Ein vcllcrcs Vorgchen schciterle am ziilien AViderstand unserer Truppen.
Angriiic gegen die \Vestfroiit von Breslau braihcn bis auf geringe ortliche Einbriiche zusammen.
Durch sehwungvolle Angriffe vernirh-teten unsere Verbiinde dio im Itnum AVeissenberg-Bautzcn verbliebencn Bol-scKewisten und brachten zahlreiche Gc-fangene und grosso llcute oin. Dio tap-fero Besatzung von Bautzcn wurde frei-gckampft.
Ein nachtliclier Landungsversuch der Sotvjcls im AVestteil des Frischen llaffs svurde vereitelt. Bei Pillau balten dic sehneren Kiimpfe mit dem in dic Stadt vorgedrungenen Feind an.
Sicherungsfahrzcugc cigener Gclelte und Jagdschutz schossen iiber der Ostsce sielien sovvjctische Bomber ab.
Nor lamcrikanischc Bomberverbande griffen vviederum Orle im bajerisehen Raum und iu der Ostmark an.
Im Kampf gegen den fcinillichcn Nach-schuh versankten Untcrsceliootc vor der englisehen Kiiste 5 beladene Schiffe mit 32 000 BRT und einen Bevvacher. Ausserdem vvnrdo im Atlantik ein stark go-siclicrter Flugzcugtriigcr der »Illuslriousc-Klnsse von einem unserer rntersecbooto torpediert und schwer bcschiidigt.
is
In dcin OK^V-Bericlit von 25. d. M. muss os richtig heisseu:
»Starke kommunistlscho Bandenkrr.f-to haben sirli in dem imwegsamen Ge-birgsland Nordwest - Dalmatiens bis in den Raum Fiumo vorgesehoben und stehen am Stadtrand im Kampf mit unserer Besatzung.« (Also nichl: Starke ainerikanische Krafto ...)
Kljubovalna skupnost Berlina
Borba za nemško prestolnico se zagrizeno nadaljuje
Berlin 26. apr. Ves ncmSki narod zre v teh dneh na nemško prestolnico, v katere zidovih sc bore nemški vojaki in možje ljudske vojske, politični vodje in policija, ilani Hitlerieve mladine in stražarji obratov z aktivno podporo celokupnega prebivalstva, kakor zakleta skupnost z namenom, premagati boljšc-viškega smrtnega sovražnika. Vsak Ber-linčan je poln ponosa, ko ve da je v tej nadvse kritični uri Fiihrer v Berlinu in čuti, da jc Fiihrer sam. ki aktivno z močno roko in mirnimi živci vodi borbo in ki ostane v Berlinu, dokler nc bo uspelo to bitko zmagoslavno končati. Borba velia sedaj izključno boljševizmu in vsak Nemcc dobro ve, da pomeni bitka za Berlin usodo Reichc in Evrope v bodočnosti. Fiihrer sam se je postavil pod vojni zakon in izpolnjuje njemu dodeljene naloge boja in dela z neustraše-nostio.
V mestu, v katerem divjajo borbe, so zopet v prometu javna prevozna sredstva z gotovimi omejitvami. Z njimi prihajajo ustvarjaioči Berlinčani v delavnice, v katerih kujejo vojakom orožje ali pa skrbe za preskrbo prebivalstva. Kljub najmočnejšemu topniikcmu obstreljevanju pa ss Berlinčani bore z brezpriraerno hrabrostjo dalje in stroji tečejo naprej v taktu bojišča. Tudi je bilo vse ukrcnieno za preskrbo prebivalstva. Danes leče bo-jiSče sredi skozi nemško prestolnico in vsi Berlinčani so sc izkazali za dutirc borce. Tako tvorijo prebivalci nemške prestolnice z bojnimi oddelki vo!ske, ljudske vojske, stranke in policije bojno skupnost, ki drži skupaj kakor sm"la in žveplo in ki fe Irdno odločena da v zidovih nemške prcslolni-e dvvcdc do odločitve v borbi proti boljševizmu,
Ogorčena borba za Berlin pa se je včeraj še poostrila. Sovjetske sile, ki so prodrle v berlinska predmestja, «cdaj skušajo izvesti obkolilev Berlina. V po-
Razširitev borbe za Berlin
Angleški napad na Bremen — V Italiji boji ob Padu — Nemška podmornica je torpedirala angleško letalonosilko.
DNB Fiihrerjev glavni slan, 2G. aprila. Vrhovno poveljstvo ogroženih sil javlja:
V severozahodni Nemčiji so naše fete na obeh straneh spodnjega toka reko Ems odbile naparlo Kanadcev, ki so jih podpirali oklepniki. Po večurni topniški pripravi so pričeli Angleži z napadom na Bremen. Po težkih, sprememb polnih bojih so vdrli v južna in jugovzhodna predmestja, kjer trajajo ogorčeni boji. Ameriški sunki iz predmestja Barbv ob Labi so dovedli kljub žilavemu odporu do izgubo nekaterih krajev.
Pri borbi za Berlin, ki jc za bodočnost Reicha in življenje Evrope odločilnega pomena, sta včeraj obe strani vrgli v boj nove rezerve. V južnem delu nemške prestolnice divjajo hudi poulični boji. V Zchlcndorfu, Steglitzu in ob južnem robu Tempclhofskcga polja, na vzhodu in severu nudijo naše čete, ki jih podpirajo edinice Hitlerjeve mladine, stranke in ljudske vojske, ogorčen odpor ob šlezijskem in giirliškein kolodvoru, kakor tudi med Tegclom in Sicmonsovim mestom. Tudi v Charlottenburgu jc za-, divjal boj. Številni sovjetski oklepniki so bili uničeni v teli bojih.
Sovjeti, ki so naprej prodrli iz Kitzi-iia, so vdrli v Brandeburg. Protinapadi so zaustavili sovražnika, ki jc prodiral proti Rathcnovvu šo pred mestom. Sovražni sunki pri Fehrbellinn so ostali brezuspešni. Južno od mesta so naše čete zopet nazaj zavzele nekaj krajev.
Na bojišču ob Odri so bili močni napadi iz predmostja med Gartz—Stct-tinom v izprememb polnih bojih zaustavljeni ob južnem robu S t o 11 i u a po nekaj kilometrih izgubljenega ozemlja, pri čemer pa jo imel sovražnik visoke krvne z ojačenim posegom lopništva in borbenih ictalccv so poseglo v obrambno bitko ter so uničile številne oklepnike, motorizirana vozila in topove.
V Bavarskem gozdu so sc razvili boji na področju pri Z w i c s o I n.
Premikalni boji na wiirtlcmboržko-letalcev izsilili na več mestih prehod preko reke.
hadenskem področju še trajajo. Naše bojne skupino so uspešno nadaljevalo s svojimi napadi na proti jugu prodrle ameriške oklepniško oddelke in njihovo
preskrbovalne zvere. Sovražnikova pehota, ki je sledila, je bila predvsem jugovzhodno od UI m a in na področju pri Tultingcnu zapletena v borbo ter je doživela hudo izgube.
V	Italiji so Angleainerikanci pritegnili iz globino severozahodno iz F c r -r a r c močno sile preko Pada ter so si z ojačenim posegom topništvo in borbenih
Na južnem odseku vzhodnpga bojišča sc je sovražnik omejil na krajevne boje. Na obeh strnneh Brna, ki ga nase čete drže, so močnejše sile proti severu pro-dirajočih boljševikov pričele s protinapadom. V teku so ogorčeni boji.
Po večkratnem pričetku so Sovjeti po občutnih izgubah vdrli v O p a v o. Neko nadaljnje prodiranje sc je izjalovilo ob žilavem odporu naših čet.
Napadi proti zahodnemu bojišču trdnjavo Breslau so so zlomili razen skromnih krajevnih vdorov.
Z zanosnimi napadi so naši oddelki uničili boljševike, ki so ostali na področja Wcissenherg—Baiitzcn in dovedli številne ujetnike in velik plen. Hrabra baut-zenska posadka si jo priborila prostost.
Nek sovjetski nočni poizkus izkrcanja v zahodnem delu Frischen Haffa jc bil preprečen. Pri Pillau trajajo ogorčeni boji s sovražnikom, ki jc vdrl v mesto.
Zaščitne ladje lastnih spremljav in lovska obramba sta nad Vzhodnim morjem sestrelili 7 sovjetskih bombnikov.
SeveroameriŠki oddelki bombnikov so zopet napadli kraje na bavarskem področju in v Vzhodni marki.
V	boju proti sovražni preskrbi so podmornico potopile pred angleško obalo 5 polno natovorjenih ladij s 32.000 tonami in neko stražno ladjo. Razen tega jc neka naša podmornica torpedirala in težko poškodavala v Atlantiku neko močno zaščiteno letalonosilko razreda »Illtislrioust.
V vojnem poročilu vrhovnega poveljstva oboroženih sil z dno 25. t. m. se mora pravilno glasiti:
»Močne komunistično tolpe so sc v neprehodnem gorovju severovzhodne Dalmacijo prerinilo do področja pri Reki in so ob robu mesta v boju z našo posadko.« (Ne torej: »Močne ameriške silc.c)
H konferenci v San Franciscu
■. -- • »;,-.•:. " •' it, _ • *, ...
Stockholm, 26. 4. Angleški časopis »Manchesler Guardian« javlja, da bo spričo na predvečer konference v San Franciscu izvedenega brezuspešnega pogajanja zastopnikov Anglije, Združenih držav in Sovjetske zveze, ki so si prizadevali, da bi kako rešili poljski problem, morala Moskva dati nekoliko več odkritosti pri sličnih diploma!, akcijah.
Lizbona, 26. 4. Sovjetski zunanji minister je dospel v San Francisco v spremstvu sovjetskega poslanika v Washing-tonu. Pri tem potovanju je uporabil neko severnoameriško vojaško letalo.
Stockholm. Kakor javljajo 1* Ncw Yorka, je britanski zastopnik ministrskega predsednika Attlee, ki se udeležuje konference v San Franciscu kot Churchillov zastopnik, dal izjave k političnemu položaju pred 200 zastopniki
sameznih mestnih področjih so sc razvili ogorčeni poulični boji. Nemški protinapadi so iztrgali sovražniku iz rok predmestje Pankovv ter ga osvobodili. Na severovzhodu mesla so bili boljševiki silovito odbiti. Tukaj so hoteli poleg vojaških doseči tudi politične uspehe. Niihov glavni sunek jc bil usmerjen prot' severu in vzhodu Berlina, ki sla stanovanjska okraja delovnega prebivalstva Nemški delavci, ki se sedaj bore z orožjem v rokah poleg vojske in policije so nudili boljševikom ogorčen odpor. Število sovjetskih uničenih oklepnikov v Frank-furtskem drevoredu se jc nadalje zvišalo in ta drevored je postal sovjetski oklepniški grob. Tudi v zadnjih 24 urah jc bil Franklurtski drevored težišče v borbi za Berlin. Ostanke stanovanjskih hiš, ki so ostali od bombniškega stra-hovanja, so razbile granate. Sedaj je skoraj popolnoma nemogoče prekoračiti la drevored. On ie danes eno najbolj Jroz-nih bojnih poljan vojn. Samo v tem drevoredu jc bilo od ponedeljka uničenih
41 sovjetskih oklepnikov. Ncštcvilni mrlvl boljševiki leže med razvalinami. V sredo so Sovjeti poskusili šc enkrat z napadom v tem predelu. Nemški delavec, ki tukaj brani svoje lastno stanovanje, sc je zopet pokazal kot najbolj zvest sin svojega naroda.
V goreča okraja Gruncvvald in Dahlcm so v noči na 24. april prodrle boljševiške bojne skupine. Letalci so uničili lukai 9 oklepnikov. Nadaljnje uspehe uničenja sovjetskih oklepnikov so dosegli drugi oddelki letalstva, Hitlerjeve mladine in ljudske vojske. Posamezni sovjetski pešci so poskušali suniti do Roscnccka skozi zrahljano bojno črto. Drzne nemške boi-nc skupine pa so jih poslrelile v žilavih borbah v grmovju.
Na jugu nemške prestolnice jc bil zaustavljen sovražni oklepniški sunek in so bili boljševiki vrženi nazaj. Ncmiki oddelki so zadržali sovražnika tudi na obeh straneh državne ceste 96, l<i vodi proti severu. Skozi I.ankvitz vodi bojna črta Na Jungfcrnhcide je bilo doseženo očiščenie položaja. Sovjetski oklepniki, ki prodirajo ob avtomobilski ccsti Avtu, »o izpostavljeni milnim nemškim napadom.
Borba sc nadaljuje. Berlin bo vzdržal.
Najmlajši general nemške vojske
Berlin, 26. 4. Fiihrer je peveljnika odseka v obram. območju Berlina podpolkovnika BSrenfSnger imenoval za generalnega majorja, ki sc jc pri obrambi nemške prestolnice ponovno odlikoval z odlično vztrajnostjo in previdnim vodstvom. Barcnlanger. ki sc je na voinem pohodu proti vzhodu mnogokrat odlikoval, je s 30 leti najmlajši general nem-ike vojske. Od januarja leta 1944. nosi hrastove liste z meči k viteškemu križu Železnega križa. Biirenfanger jc bivši vodja Hitlerjeve mladine ter jc bil začasno vodia predvojaške izobrazbe Hitlerjeve mladine. Fiihrer pa jc imenoval Bareniangerja v počastitev njegovih u-spehov za generalnega majorja ter jc
Fiihrer osebno odlikuje berlinske borce
Berlia, 26. 4. Eden tistih mož, ki so sc posebno odlikovali v odločilnem boju za nemško prestolnico jc sprejel včeraj v glavnem stanu v Berlinu iz Fuhrerjc-vih rok viteški križec k Železnemu križu. Tokrat je to vodja bataljona berlinske ljudsko vojske Kari Pakebusch, 57 letni strojnik v tovarnah AEG, katerega neustrašenemu obnašanju se je zahvaliti, da je bil preprečen sovjetski vdor na področju Wcdding Halta. Pakebusch, ulanski slražmojstcr v prvi svetovni vojni, ki je takrat prišel do Afganistana in katerega sinova sta tudi v borbi ter imata visoka odlikovanja, je pod najtežjimi okolnostmi s peščico mož zaustavil Sovjete po uničenju 21 oklepnikov pred svojo glavno bojno črto. Pakebusch je pri svojih ukrepih šel celo tako daleč, da jc z razslrclitvijo različnih mostov preko prekopov za lastnim hrbtom pre-
prečil, da bi močan oklepniški klin, ki je pritiskal proti njegovim položajem, dosegel drugo obalo.
Vojaško pokaže Pakebusch, ko jc bil vprašan o svojem vojaškem delu, skromno na svoje može ter reče: »Storil sem lc svojo dolžnost in jo bom izpolnjeval šc nadalje.«
Istočasno je izročil Fiihrer 14-letncmu članu Hitlerjeve mladine Gerhardu Wiirz-beru iz \Veissensce, ki sc jc prostovoljno priključil neki SS cdinici za uničenje oklepnika Železni križec. Ta mladenič je drugorojenec rodbine desetih otrok. Njegov oče je železničar ter jc skupno z najstarejšim sinom pri vojakih. Pri opisu svojega dela je mladenič odgovoril kratko in jedrnato: ».Imel sem dve oklepniški pesti, S prvo sem ustrelil mimo, toda druga je zadela v polno. Od posadke ni nihče izstopil.«
čangkajškova zvezda je obledela
Berlin. Komunike konference treh v Jalti je prinesel resnično presenečenje; niti besedice ni omenil o vojski na vzhodu. Ker se je udeležil konference tudi Roosevelt, jc bila ameriška javnost na njej interesirana glede na vojsko v vzhodni Aziji. »Sovjetska zveza bo kmalu pridružena«, s; je vedno govorilo v Združenih državah v zvezi z odkritjem stanja vojne proti Japonski. Jaltski komunike ne dopušča podobnih sklepov.
Konferenca v Jalti jj bila konferenca »treh velikih«. Ni šc dolgo tega, kar so zavezniški časopisi pisali o »velikih štirih«. Veliki četrti je bil maršal Cang-kajšek. Jaltski komunike, samo omenja, da naj bo čungkinška vlada tudi povabljena na konferenco v San Franciscu. Sicer ni bilo govora o Čangkajškovi Kitajski. Na prvi konferenci treh jc bilo drugače. Pred njo js bila konferenca v Kairu med Churchillom, Roosevcltom in Čangkajškom, v kateri sta se cbe anglosaški sili obvezali, da bosta vrnili vladi maršala Cangkajška vse pokrajine, katere je izgubila v zadnjih desetih letih v vojni z Japonsko, vključno Korejo.
S tem je bila Cangkajšku s strani Angležev in Amcrikancev več a'i manj obljubljena zopc,ria teritorialna vzpostavitev stare cesarvke Kitajske in mar-
časopisja. Kontercnca mora bili izvedena za nedeljivost miru, zaščitna svetovna organizacija torej ne more biti razdeljena regionalno. Attlee je ob koncu iz.re-kcl nado, da bo možno le doseči sporazum v poljskem vprašanju
Stockholm, 26. 4. Kakor javlja severnoameriška poročevalska agem-ija INS, »podvzeli ukrepa za odstranitev poljskega problema'«. Kakor poroča agcncija dalje, je sedai praktično že gotovo, da Poljska vsaj do pričetka konference ne bo zastopana.
Ženeva. Britansko časopisje spominja Moskvo na dogovor sklenjen v Jalti, ki pravi, da smejo konferenci v San Franciscu prisostvovati zastopniki Ie »reorganizirane« poljske vlade, nc pa zastopniki Iublinskih sovjetskih Poljakov, Sovjetska poročevalska agencija pa taji to britansko ugotovitev ter trdi, da tega vprašanja v Jalti niso rešili, da o njem celo niso razpravljali.
Stockholm. Nek .inglcSkn kotnrnlar pravi h konferenci v San Franeiecu ■ Ta konferenca ne more bili nič drugega, kakor tipanje med udeleženimi državami.
šal je bil ifenovan od Anglosasov za voditelja »osvobojene« vzhodne Azije.
Potem pa jc Cangkajškova zvezda o-bledela. Spremenjeno stališče zaveznikov proti Cungkingu sc najlaže primerja s spremembo stališča anglosaških sil v jugoslovanskem vprašanju. Danes grozi Cangkajšku ista usoda, kot jc doletela Mihajloviča. Kot so prej voditelju jugoslovanskih prostovoljcev očitali, da izrablja svoje bojne moči v boju z lastnimi komunisti bodo očitali tudi Cangkajšku.
V nekem necenzuriranem poročilu ameriškega časopisa »Time«, ki je bilo priobčeno v novembru prejšnjega lela v Cungkingu, jc rečeno, da uporablja Cang-kajšek svoje najboljše čete v borbi s kitajskimi komunisti, kateri se semi s svoje strani bore proti Japoncem.
Kitajski komunisti sa v istem članku
firikazani kot režim, ki je manj podkup-jiv kot Cangkajšlcov in kateremu mladi kitajski študentje zelo slede. »Ncw Vork Herald Tribune« piše: »V Kitajski raste komunizem pred in za japonskim prodiranjem.« Tudi ta list očita Cangkajšku, da je najmanj četrt milijona mož izločil iz borbe proti Japoncem ia jih upoiabil v borbi proti kitajskim komunistom. V januarju jc pričel »Nevvs Chronicle« s priobčevanjem cele serije člankov nekega poseLnega dopisnika, ki jc bil poslan h kitajskim komunistom. Tam piše, da je 600.000 dobro hranjenih, oprcm'jcnih in junatho sc borečih komunističnih kitajskih vojakov, podpiranih s 3 milijoni iinatičnih borcev in od 90 nadaljnjih, ki sloje tik ?.a hrbtom Japonske, in da lahko mnojjo pripomorejo, da zavezniki vojsko čimprej dobe. V tem članku je poudarjeno, da naj zavezniki namesto Car.gkajška rajši podpirajo kitajske komuniste z vojnim materialom. Komunistični poglavar Mav Tsetun In njegov glavni poveljnik Chub Te so tam prikazani pretežneje kot njihovi nasprotniki v Cunkingu. S tem je bila prvič označena osebnost kitajskega Tita.
Amerikanci so sc v zadn;em času izredno potrudili, da bi pripravili Cangkajška do skupnega dela s komunisti in bi dosegli združitev obeh skupin. Niu manj kot 4 visoke amerikanske osebnosti so potovale v tej misiji na Kitajsko. Prvi je bil prejšnji podpredsednik in sedanji trgovinski minister Wallacc, ki ga je poslal z osebnim poročilom Cang-kaišku Roosevelt. — DrugI je bi! Do-nald Nelson, katerega naloga jc bila, pregled možnosti zvišanja kitajske vojne
preskočil čin polkovnika.
V prvih dneh hudih bojev za nemško gl. mesto jc bil odsek, ki mu je poveljeval podpolkovnik Barcnlangcr posebno izpostavljen ogorčenim boljševiškim napadom. Vedno znova so nemške čete, možje ljudske vojske, bojne skupine protiletalskega topništva, vojaki vojske in člani Hitlerjeve mladine polka -Berlin« pod vodstvom podpolkovnika Barcnfan-gerja, ki ima pri SA čin Slurmbann-fiihrerja, prehajali v drzne protinapade. Ko so boljševiki končno vdrli v glavno bojno črto ter sunili do položaja podpolkovnika, sc jc on s svojo skupino boril dalje z odločno vztrajnortjo. Sovražnik je doživel visoke krvave izgube. Potem ko jc bila bojna skupina skoraj 24 ur popolnoma obkoljena, jc prodrl iz obroča ter sunil v bok boljševikom. Njegova bojna skupina jc v hudih bojih iz bližine uničila z oklepniško pestjo 25 boljševiških oklepnikov. Sovjetske krvave izgube so bile izredno visoke. S tem drznim dejanjem je bilo na sosednjem odseku čutiti razbremenitev, tsko da je bilo možno zopet osvojiti nazaj izgubljene položaje.
Fiihrer jc sprejel podpolkovnika v svojem glavnem stanu ler ic"mu zahvalil za odlično vodstvo zaupanega mu odseka. V počaititcv osebnih zaslug, ki si jih je pridobil za obrambo Berlina, ga je Fiihrer imenoval za generalnega majorja.
Stališče Vatikana je jasno
Milan. Italijanski komunisti en po dobro znani komunistični taktiki predložili Voliiknnu nekako tpremirje« med katoličani in komunisti. Na to hinavsko ponudbo sedaj odgovarja vatikansko gladilo »Osaervaitoro Romano«, ki pravi, da Jo ia-ko premirje nemogoče, ker ga hočejo komunisti le zalo, da bi ga lahko izrabili za svojo protivenako propagando, oko bi bili katoličani s blinjemim »premirjem« uspavani. Togliatti (vodja italijanskih komunistov) bi bil moral prej izjaviti, da bo njegova stranka prenehala s protivercki> borbo in da bodo komunisti na področju socialnih reform spoštovali osebno človekovo svobodo. Vatikan torej zali lov a od komunistov, naj se odpovedo svojim komunističnim načelom, kar praktično pomeni, naj nehajo brli komunisti.
Poljaki in San Francisco
Stockholm. I/, razgovorov med Stelti-niu?om, Molotovom in Kdenom na predvečer konferenco v San Franciscu so lahko razvidi, da se prepad med pojmovanjem Ix>ndoiia in Washingtona na eni, in Moskve na drugi strani v zvezi s poljsko krizo ni niti malo zmanjšal. Ta prepad bo težko premostljiv, tako brro-javljnjo dopisniki velikega angleškega lista iz San Franciscu.
Stockholm. O poljskem vprašanju poroča britanski dopisnik s konference v San Franciscu, <la sla vladi Združenih držav in Veliko Britanijo odločeni, da ne priznata nobene poljske vlado; katera ne bi bila izvoljena od poljskega naroda s prostimi volitvami.
teksaški demokrat. Četrti fe končno novi ameriški poslanik v Cungkingu general Patrik A. Hurley,
Kot v Jugoslaviji, take je tudi na Kitajskem za notranjepolitične razprtije odločilen faktor stališče Sovjetske zveze. Razume sc, da podpira Moskva kitajske komuniste. Da ima pa ta podpora materialno veliko vrednost, pa lahko dvomimo. Važnejše jc, da Moskva prav tako ne podpira Cangkajška, kakor ni podpirala svojčas Mihajloviča, temveč se proti njemu potom lokalnih komunistov potem pa tudi kar očitno bori. Po pristojnih sklepih opazovalcev umika Sovjetska zveza namenoma svoje čete z meja Mandžurije, da bi prisilila Japonsko, da stori isto in da p'ične ofenzivo proti južni Kitajski. Uspeh te akcije je nesporen, kot dejstvo, da skuša s tem v živo zadeti Cungking. Zalo ni čudno, da kljub med tem odpr'i cesti I.cdo— Burma, ki dovoljuje močno zalaganje Cangkajška t. anglo-ameriškim vojnim materialom, ta material nc prihaja. Izgledi Cangkajška v V/ashingtonu, Londonu kot tudi v Jalti niso visoko cenjeni, industrije z ameriško pomočjo. Trelji ameriški poslanec jc bil Jožef Mansfield,
»SLOVENEC*, petek, 27. aprila 1045 — 95
Cvetoča pomlad v Vipavski dolini
Lepa cesta te popelje lz Postojne mimo majhnih vasic, obširnih njiv ln pašnikov, mimo senčnatih gozdlčev, po malih klancih In vijugali do oh vznožju mogočnega Nanosa ležeče vasice llazilrto. Ta vasica s svojo krasno lego leži obenem ob vhodu v enega najlepših delov Primorske — v Vipavsko ilollno. Sc par minut se pelješ po precej str. meni klancu In že «1 na sedlu. Iz katerega so tl odpre prekrasen pogled v dolino. Glav-na cesta se polagoma v neštetih vijugali spušča v dolino In pride na ravnino pri prvi večji vasi Št. Vidu. Po dolini sami pa se pre. pleluta manjša cesta In potok Močllnlk ter so vljetu mimo Lozlo ln Št. Vida dalje po dolini. Ta ilcl doline od Razdrtega do St. Vida Jo najožji ln ga na eni strani obdaja mogočno pobočje Nanosa, na drugI strani pa manj hribovito pogorje.
Od St. Vida naprej pa že vstopiš v pravo dolino, kl se proti Vipavi vedno bolj širi ln doseže pri Ajdovščini svojo največjo širino ler so proti Gorici spet polagoma zožuje. Krasni travniki ln njive se razprostirajo okoli tebe, pobočja na obeh slraneh pa so posejana s širnimi vinogradi. Vse vasico »o /.»radi znane »Vipavske burje« stisnjene ob vznožju In na pobočja Nanosa, Kolka In favna na eni ter na Planinsko pogorje na drugI strani. NI lepšega pogleda, kot je »h Jasnem sončnem dnevu pogled na te vasice, obdane z vinogradi ln na neštevllno cerkvice, od kalerlh vsaka varujo svojo vasico, vse pa dajejo blagoslov tej prlrodno bogati ln lepi dolini.
Vendar pa vojna tudi tej dolini al prlza-nesla. Toda temu ni kriva svetovna vojna, pač pa vojna, kl so Jo zanetili satanski učenci Moskve — komunisti. Velik« gorja so morali prenesti ubogi Vlpavčanl, ogromne so bile žrtve, k| so Jih morali dati ca t. zv. •svobodo«, a za pravo svobodo so bili strašno »goljufani, neitevllna vrsta poštenih fantov lu drugih ljudi Je morala za to svobodo dati življenje. Ljudje, v začetku zaslepljeni, so načeli lzpreglcdavatl In so željno čakali rešitve. Dobri Hog sc ji b je usmilil ln Jim poslal rešitelje. Domobranci so skupno s srbskimi liratl četnlki zasedli vso Vipavsko do-11uo In pregnali Iz nje partlzano. Zadnja oTenzlva v Trnovskem gozdu pa Je temeljito uničila IX. tolovajski korpus, katerega glav-
na področje Je bila brt — Vlpavaka dolina
ln nje okolica.
Mir ln varnost sta ae naselila v vsej dolini. Ljudje ao ie oddahnili po preatanem strahu, »pet lahko svobodno mislijo ln govorijo, kajti peš&lce terencev se jim nI treba
več bati. Spet »e na polju ali ob tihih večerih oglaša slovenska pesem, kl Je ob času rdeče svobode utihnila Kmetje ao se vrgli z vso močjo na delo, kajti nič še ne vemo, kaj bo prineslo drugo leto, a živeža bo gotovo še bolj primanjkovalo kot letos. Njive so že lepo zorane ln posejane, vinogradi že obrezani, sadno drevje že evete In beli češ-njevl cvoM ao od daleč vidijo kot bela mehka odeja. Po pašnikih so pasejo ovce, JagnJota liiekctaje tekajo za svojimi materami, pastir pa s| na piščalko zapiska živahno spomladansko pesmico. Pomlad z vsem stojim razkošjem Je zajela vso Vipavsko dolino.
Ko se zvečer kmet truden vrača s vinograda ln s polja In ko zazvoni Ave Marija, tedaj sname klobuk z glave In s vsem srcem moli In prosi 1'oga, naj podeli blagoslov družini lu vsemu njenemu delu. Naj v bodoče prizanaša s kaznimi ter nakloni vsem mirno In srečno življenje. Kmetovi molitvi se pridružuje tudi naša: Daj Bog Vipavski zomljl vos svoj blagoslov In JI po tolikih letih trpljenja ln žalosti podeli dneve srečnega In boljšega življenja.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Razstava slikarja Miklavca
f Nihče ne ve, kaj je priza^ neseno tistemu, kdor mlad umrje.
Akad. slikar Ivo Miklavc je razstavil
6 slik-olj v umetniškem salonu A, Kosa v nebotičnikovem prehodu. Slike predstavljajo lepe in posrečene motive iz Trnovega, Krakovega in drugo Prav satirična je ženska konferenca, ko tri stare žene stikajo glave in si pripovedujejo zgodbe lokalne kronike. Druga slika predstavlja Zabjek z okoliem in šentjakobsko cersvijo, tretja Wolfovo ulico s frančiškansko cerkvijo, četrta Jutro v Trnovem, peta motiv lz Krakovega in šesta tihožitje: kakteja v cvetju. Slike bodo razstavljene nekaj tednov.
Lep zgled socialnega razumevanja
Socialni urad mestnega županstva je bil obveščen o bednih razmorah v družini pok. delavca Foferja Lovronea na Tržaški cesti št. 221. Z odobritvijo vršilca dolžnosti ljubljanskega župana g. Franca Jančlgaja so bili štirje nodoletni Foforjovi otroci v starosti od 1. do 8. leta oddani v zavodno oskrbo. Vodstvo Kollnske tovarne so je prostovoljno obvezalo, da bo za oskrbnino teh sirot prispevalo vsak mesec 000 lir in je v ta namen izplačalo dozdaj že 1800 lir. Mestno županstvo izreka dobrolnicl za plemenito socialno razumevanje najtoplejšo zahvalo.
Med tednom na Vodnikovem trgu
Okrog očaka slovenskih časnikarjev Va leatina Vodnika eo vsak dan zgodaj zbirajo ljubljanski vrtnarji, kl tam razstavljajo
Varčujte z vodo!
Gorenjski domobranci so sredi dela
škofjeloški domobranci so 19. t in. odšli na pohod v Selško dolino, ker ao izvedeli, da tam rovarijo proostaoki razbito Gradni-kovo in Vojkove brigade ter nekaj več ljudi iz Bohinjsko-jpseniškega ter loškega odreda. Kmalu popoldne so domobranci naleteli na komuniste, ki so imel) namen napasti Solca ln so ljudi izpraševali, če ao kje v bližini domobranci. Ko ao tako oboji udarili skupaj, je bila borba trda, vendar so ao proti večeru komunisti umaknili z izgubo 11 ljudi na no vo položaje. Drugi dan «o so oboji znova srečali pri Sv. Križu nad Sclcami. Ta kraj so domobranci zaradi veliko nasprotne premoči sredi marca opustili. Takrat so komunisti nad an teden zavzomali kraj, ki ga je
KULTURNI OBZORNIK Sočna povest o češkem kmetu
J. s. Uaar: Jan Cimbura.
V Slovenievl knjižnici je izšel v dveh zvezkih veliki (str. W4) češki romau zna-. r(; a doinačinskegu pisatelju župuika J. v liaara. ,Juu Cimbura. S teiu smo dobili enega največjih in najboljših romanov tega vzgojnega katoliškima češkogu pisatelja, ki t>i jo pri uos že dobil lepo s i o vilo cesLilccv. Njegova povest o duhovniku »lioiobeok« v Slovenčevl knjižnici «i ju pridobila mnogo bralcev, prav tako tu-ul druge njegove povedi, prevedeno v sio-vuubčiuo ka^or Križev pot, Furovšku kuharica, Zadnja pruvdu, Povesti iz ptičjega /.ivijeuja itd. Jo lo tipiuuo ljudski pisatelj, nekakšen češki Finžgar, dasi ju mnogo gostubesednejši. pa tudi ruznovrstnejši iu iiivu.sluu vzgojuejsi. Ta ujegov posrečeni ljudski roinuu jo izšel sedaj nekako /ii dvajsetletnico njegove smrti (1925) ter smo prepričani, da bo storil dobro dolo med n as ini ljudstvom, zlasti šo ker tndi umetniško stoji na visoki stopinji.
.Ic to izrazilo vzgojni roman, česar pisatelj no krije, temveč zavestno postavi Kiuurku^a sina Jana Cimbura zu idealistični vzor. Zato nos takoj spočetka navdaja z nezaupanjem, kajti v vsakem pogledu Jo popoln — kot človek iu gospodar. Toda pisatelj je pač potreboval takega vzorniku da je ob njum pokazal široko podobo če--kegu življenja mod kvonu ln.iO in 1900. Po razsežnosti časa se tn »južnočeška idila« spremeni naravnost v op južnočeškega kmotu v drugi polovici prejšnjega stoletja, tedaj ko sta si vstopila najbolj v nasprotje po 1. 1M8 stara vera in novotarstvo napredovanjem v gospodarskih utvareh, politiko pa tudi z ruzkrojcm v nravuem pogledu, ki ga nosi a soboj »zunanji pro-gres«. Kakor je ustvarila NemcovA svojo nesmrtno idealizirano babico, tako je lluar s to povestjo epično predstavil pred naše oči celotno življenje takega dedka iz prejšnjega stoletja.
lluar je začel opisovati življenje takega klenega kmeta od doslužitve sedemletnega vojaštva v vojskah lota 1848. Kot lilapoc pride k vzornemu gospodarju Ko-vandi, ki ga vpelje v gospodarstvo in predvsem v poznanje konj. Tu se izuči za kmeta tako nekako kot Matičičev Fant e Kre-sinja, lo da munj z upoiabo novodobnih tehničnih pridobitov, kakor pa z vra--iVnjsin v pravi etos pravega krščanskega kmeta, ki ve, kako se živi z zemljo in s M aro poštenostjo in dobroto. V tem oddelku .ie mnogo didaktičnega in tondenčno vzgoinega, pa tudi mnogo pristno pripovednega, zlasti v risanju značajev. DrugI del opisuje njegovo gospodarjenje na domu, kamor so je priženil. Je dobur očim svojim trem pastorkom, pa tudi svojim trem otrokom. Ves ta srednji najdaljši del •življenja in povesti jo samo oskrbnik po-sostva svojih pastorkov, toda v javnem kot zasebnem življenju vzornik. Dorašča-nje pastorkov da pisatelju priliko, da vključi v to podobo italijansko vojsko 1 18!i'.i prusko-avstrijsko 1. 1866 in poraz pri Kraljevem gradcu, pa tudi bosansko okupacijo 1. 1878. Te strani vojnih opisov pa ludi političnih zborovanj tvorijo epični okvir te kmečke Idile, katero na ta način povežejo z zgodovinsko celotnega naroda. Zgodba o konju Delou pa predstavlja eno najlepših partij vae po v ca U ter gre kakor
rdeča nit skozi vse dogajanje. Tretji del
pa opisujo njegov počitek na lastnem domu, ko jo že preskrbe! vso pastorko, ter pripravlja doto svojim lastnim otrokom. Kot preužitkar iri »dedek« preživlja zadnja lota v najtesnejši zvezi z otroki in preteklostjo. In v teh lotih jo pendant »Babici«.
V	tej trodelni »južnočeški idili« je poudaril leta 1908 katoliški župnik in pisatelj moralne vrednote starega pristnega če-štva, ki se tipiru moramo ra;. :rajajočiiu vplivom sodobnosti. V tem vzornem življenju Jana Oimburo, silaka po telosu in duši, je poudarjena veliks vzgojno sila tradicionalizma, pa tudi velika ljubezen do kmetstva. do pravega umnega gospodarstva, ki tudi moderne iznajdbe in no-votarljo zna s premislekom in pravilno cepiti na domači koren. Baarova pisateljska moč pa leži v mojstrskem risanju značajev (Kovanda. Cimburo), pa tudi v opisih kmečkoga življenja, ined katerim! se odlikujejo prizori s konjem, ali sploh z živino. Pa tudi podobe iz vojaškega življenja, ki sicer raztegujejo povest, bodo naši ljudje brali s užitkom.
V	coloti je to odlična ljudska povest, nič slabša zato, če jo skoraj na pridigar-ski način idealizirana po podobi »pridnega Janezka«, je pa naravnost zgled pravega ljudskega pripovedovanja, kar ne jemlje literarnim zgodovinarjem pravice, da bi ga ne tiskali v pregledih — z debelimi črkami, kot klasika češke katoliške moderno (A.Novak): kot izrazitega in dobrega pisatelja južnočeškega domačijstva z globokim smislom za ljudsko kulturo in pravega češkega duha.
V	Slovcnčcvo knjižnico bi ee pridala še marsikakšna Baarova povest. td.
branilo lo nokaj desetin ljudi. Tokrat so domobranci udarili na Kališče in prepodili komuniste ven. Zanimivo je to, da so tu šn malo prej plesali v nadl, da »o varni. Naskok nn zgornjo položaje pri oerkvl jo bil trši in je trajal šest ur. Domobranoi »o končno z zaletom vrgli nad 800 nasprotnikov iz postojanke. V času svojega bivanja v oko. lioi so komunisti cerkev pri sv. Križu močno poškodovali in njeno notranjost uničili.
Domobranci v zgornjem kotu Poljansko Soro tudi ne spijo. Uoronjevuški in Suhadol-ski fantje so nredili svoje »letovišče«, kakor je nekdo imenoval to postojanko, kar aredi nekdanjega srodišča »republike« v Ziroh sa- . mih. Zelo so delavni. IG. In 17. aprila so naredili pohod v Corkno. Spotoma eo uničili in delno ujeli skupino klatečih ee komunistov. Takoj drugi dan so bili zopot na Že-tini (Leskovioa), kjer so imeli komunisti ns kaj izgub, domobranci pa na materialu. — 19. aprila se je v Gorenji vasi zopet začel pouk v domobranski slovenski šoli.
V Cerkljah so dvakrat igrali znano igro »Krvava Španija« z ogromnim uspehom.
Izkop knmnnlsttč.nlh žrtev. Postojanka StražiSč.0 jo izkopala tri. postojanka Dolsko po eno žrtev komunistič. nasilja. Vojaki so jih preselili v blagoslov, zemlj« Domobranoi iz Predoselj so izkopali Justina Franca, ki so ga komunisti letos na cvetno nedeljo odpeljali ln blizu Brda ubili. Cerkljanski domobranci so odkrili pod St. Urško goro tri mučena trupla, ki oo jih komunisti ubili v marcu 1944. Domobrancem priča prelUa kri teh žrtev, da je njihova borba nujna, prn-vlčna ln »veta. Preko težav k lepemu olljnt
GOSPODARSTVO
Proračun pokrajinskega gospodarskega sveta. Prezident general Rupnik je odobril proračun gospodarskega sveta zs leto 1945 v višini 4,272.524 lir. V kritje proračuna Je odobril 35% doklndo na osnovno prldobnino z nekaterimi spremembami, k1 «o v odredbi točno določene. Prav zato je šef Pokrajinske uprave odobril prlstojbenlk taka pokrajinskega gospodarskega sveta. Dalje so bil! odrejeni tudi članski prispevki za Pokrajinsko zvezo delodajalcev v letu 1945 Vse te odredbo objavlja Službeni list * dne 25. aprila.
uspehi avoje vrtnarske umetnosti, tako lepe rože v omejenem številu, k«<r so drage in
Jih ljudje no kupujejo, toda v velikem Številu razne sadike, ki gredo prav dobro v kup. Na prvem zelenjadnem otoku pa jo osredotočen tržni promet za vao zelenjavo in drugo dobrine. Ni velike Izbirel Kupi kopriv, ki so nadomestok špinače. Ta prihaja prav redko na trg in v manjših množinah. Se vedno Je mnogo regrata. Vedno jo več berlvke. Videti Je, da ee bodo nekateri pridelovalci potrudili trg zalagati z zelenjavo redno ln v znatni množini. Dobi se na trgu hren, tu ln tam kak peteršiljček, toda korenček je prav redek, saj ga kuhinje toliko ne rabijo. Sredi dopoldneva pa že poneha tržni vrvež, ko se je v normalnih letih začel šelo živahno razvijati.
Posledice zgodnje slane
Posledice ponodejjkove ln torkove jutranjo hude slane so šele sodaj prav vidne in občutno. Nekateri obdelovalol vojnih njiv in vrtov so letos žo prav zgodaj hiteli s saditvijo zgodnjega krompirja. Ta je na mnogih njivah že kaj dobro pognal iz zemlje. Zadnja slana pa mu je popolnoma pdsmodila vso listje. Krompir pa se po slani še opomore. Staro pravilo pa je, da je treba krompir saditi šole po Sv. Juriju, nato dobro uspeva in obilno obrodi. Hišne trte, kl »o že močno odganjale, so tudi zelo trpele po slani, kl je pokončala vse nežne liste. Močno je slana škodila ponokod cvetočim Jablanam in hruškam, kakor tudi slivam.
Kukavica se že oglaša
Bukovi In gabrovl gozdovi na Golovcu so v bujnem zelenju. In začela se je letos prav za sv. Jurija, ki je prihajal v deželo v polnem zelenju ln ovetju, oglašati kukavica. Prenekatero Ljubljančanke, ki so se te dni mudile po golovšklh gozdovih, so postale In začele šteti, kolikokrat ee jim je kukavica oglasila, koliko let jim je naštela in pogledale so tudi v tvoje ročne torbice, koliko imajo denarja pri sebi. To so storili tudi mnogi moški.
(Sigrid Undset.)
Natečaj
oddelka
Ren« Baizin: Pravljice sa velike in majhne
Nabiralnik
Kdo bi mogel popisati prelepi mir, kl je objemal ono iupnlfiče na kmetih? župnija Je bila majhna, a ljudje dobri In pošteni; stari župnik Je Ml tam že nad trideset let. Cerkev tn župnlšče sta bila kraj vasi ob travnikih, kl so se raztezali doli do reke. Ii teh so se dvigali v vročem poletju vsi glasovi zemlje, pomešani z duhom »ellšč. Za hišo, kl je bila za starega župnika prevelika, se Je vrt zarll v travnik, ln bU obsijan od prvega ln zadnjega sončnega žarka Proti koncu meseca maja so vabile tam črešnje, še prej pa grozdjlče; teden pred Vnebovzetjem nisi mogel Iti sto korakov od vrta, ne da bl vdihaval težak dnh po zorečlh dlnjsh.
Ne mislite pa, da je bil Župnik pri Svetem Roku požrešen mož; btl Je v tisti staro stl, ko Je tek do jedi le Sc v spominu. Zdaj je Imel že sključen hrbet, brazdast obraz, sive offl — eno pa nI videlo več — debele naočnike In tako trdo uho, da sc je moral vedno obrniti v stran, odkoder ga Jo kdo nagovoril.
Ne, vsega sadju na svojem vrtu nI povžll nn sam. "Vcčjldcl so mu ga pokradli paglav-
et, drugo so mn pa pojedli ptiči: koal, kl so prav udobno živeli na vrtu eelo leto; bri-njevke, ljubke popotnice, kl so jim pomagale v tednih velikega Izobilja; vrabel In senlee In črnoglavke, vsiljive In požrešne, kl so se kot kepe obešale na veje, poletavale, plezale, trkale a kljunčkom aa grozdne jagode in na jabolka In v zahvalo vrlščale, da je vdarjalo v možgane.
Stari župnik Svetega Roka pa je bil tudi do njih prizanesljiv ln dober. »Mvallee se vseeno ne poboljšajo,« je Imel navado reči, »In ie bl jih moral grajati zaradi tega, kako bl moral šele grajati nekatere moje žup-ljanel« Zadovoljil se Je le s tem, da Je plo-sknll z rokama, ko Je stopil na vrt, da hI tako ne bil priča preveč predrzni tatvini. Pri tem so ptiči vzleteli, kakor da bl Jih prepodil vihar, In z njimi »o se zamajale vse cvetlice In vse rastline zelene: bele, rumeno In pisane. Nastal Je potem mir, vsaj za ne-za nekaj minut. Ampak kakšne minute! Pomislite: v vasi nt bilo tovarne, ne statev, ne kakšnega tolkača; samo hrup ljudi, konj, goved, raztresenih po poljih, se jo družil ves dan z vzdihi, kl so vstajali Iz »omlje. Mlini so bili »e nepoznani, cest Je bilo le malo, že-leznlco pa so bile zelo daleč. Dasi Je le malo
BOLEDARi
Petek, IT. malega travna: Hozana Ko-
lorska. devica; Peter Kanlzlj, epozna-valec in cerkveni učenik Ldnlna sprememba: Sčlp ob 11.33. Sobota, 28 malega travna: Pavel od Križa, spoznavuloo in ustanovitelj roda; Vita!, mučeneo; Valerija, mučenlca.
LEKARNIŠKA SLliZBAi Nočno slnžbo Imajo lekarne: mr. Leuatek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mar. Komotar, Vič, Tržaška oesta.
ZATEMNITEV od 21.54 do 5.SS V___
3WW novice
J
Kulturni odsek Informacijskega Pokrajinske uprave razpisuje natečaj
za izvršitev umetniiklh slik U polpreteklo slovenske zgodovine in iz slovenskih proti-komunističnih bojev ter portretov znanih padlih protikomunletičnih boroev ter domobranskih junakov (Slovenska vas mod vojno, osamele kmetije, begunci, portreti Balantiča, Kremžarja, Pernota, Capudra, Meničanina, Furlan a itd.).
Slike so lahko izvršene v poljubni tehniki in izdelavi.
Posebna komisija bo izhrala in ocenila poslana dela, ki jih bo Informacijski oddelek odkupil in jih dal tudi razmnožiti.
Najboljše tri podobe bodo razen odkupa še posebej nagrajene:
Srva nsgrada 12.MM lir, ruga nagrada 10.000 lir, tretja nagrada 8.000 lix.
Izvršena dela naj ae oddajo do 15. junija 1945 Kulturnemn odseku Informacijskega oddelka Pokrajinske uprave, Bleivrelsova costa 13(111. Tam »e dobijo tudi natančnejši nasveti.
Železniška nesreča na Brezovici
je zahtevala 7 mrtvih in 8 hudo ranjenih. Reševalna dela ao bila takoj uvedona.
časa trajala sramežljivost teh vrtalh fatov, bl dobri župnik kmalu »adremal nad ivejlm brevlrjem. Pa je bil k sreči apet napad to. Vrabee je dal zgled. Imel je majhno gručo za seboj ln eela jata se je spet vrnila na delo. Lahko bl lel stari župnik gori In doli, saprl ln apet odprl knjigo In mrmral: »Se Jagode ml no puate to leto!« ampak noben ptič bi ne pustil svojega plena.
Ptički oo vedeli, da ne pride do dejanj oni, kl samo mrmra ln so vsako pomlad še v večjem številu stavili gnezda ravno v bližini župnišča. Dobri prostori so bil! kmalu zasedeni In Is lnkenj na drevesih In zidovih. Izza rogovllastlh vej, lsza tramov na strehi, je kukal črn kljun, kl je bU oster kot ost meča.
Nekega leta so sl le vsi ptički spletli gnezda, le uboga slnlca je bila v veliki sa-dregl; pa je zagledala neko oglato odprtino z majhno strešico, kl je bila Izdolbljena v zidu na desni strani glavnih vrat. Smuknila je notri tn spet vsa zadovoljna vzletela ven. Kmalu pa se je spet vrnila z raznimi bilkami In sl postavila tam nntrl gorko gnezdeče ter ga obložila s perjem, žimo, vlakni tn mahom.
(Dalje.)
Majnlška duhovna obnov« za akademsko izobražene ženo bo v nedeljo 29. aprila popoldne ob šesti uri In naslednjo jutro ob pol sedmih v uršullnskl cerkvi.
Kmetovalci In lastniki zemljišč z začetnim! črkami K, M. V, Z, 2 in T naj pridejo po propustnice, ki so bile nanovo odobrene, v petek 27. t. m. popoldne med 2. In 5. uro alt v nedeljo 29. t. m. dopoldne med 7. ln 1(. uro v mestni gospodarski urad v Beethov. novi uliel št. 7, soba št. IS, nadstr. II. Oh Istem času naj pridejo po propuatniee tudi vsš najemniki ter vsi zamudniki, kl prepusti nic za svoje uslužbence še niso vzeli.
Danes ob 18. Je v mali filharmomični dvo-runi javna produkcija gojencev Matične šolo. Izvajajo se izključno dela Mlree San-clnove. Nastopijo gojenci prof. Hrašovčeve.
Srednješolcem-lktm priporočamo učenje strojepisja! Učne ure dogovorno zjutraj, pozno popoldno ali zvočer po želji. Novi tečaji 30. aprila, 1„ Jn 2. maja. Chrlstofov učni zavod. Domobranska cesta 15.
PUlIove poslovalnice , Ljubljani. Od 24. aprila 1915. dalje so vse Piillove poslovalnico »Pionlrdicnst« razen poslovalnice na Poljan, skl cesti 21.. v vseh okrajih Ljubljane zaprte. — Za vae mesto Ljubljana je torej od. slej pristojna pionirska poslovalnica na Poljanski cesti 21 Vprašanju, prošnje, itd. j« troba torej nrsloviti na Pionirdienststelle na Poljanski cesti 21., kjor so te prošnje itd. rošujejo oziroma pošljojo v nadaljnje poslovanje. Prošnje In vloge na druge službene urndo aH na delovni štab Hocker so brezpredmetne in uo bodo upoštevane.
ZAHVALE. Za oškodovance po bombnih napadih je daroval g. Rupnik Valentin in družin« 200 lir namosto ovetja na grob bratu fin. delogatu Rupnikn Ivanu. — Za Idrijo jo daroval ff. Cuk Karel, Brusnico 300 lir. — Za Soolalno pomoč jo darovala ga. liutar Mi-lona. Sv. Petra cesta 47, 1000 lir. — Slovenskemu Rdečemu križu Je daroval g. Viljem Nemenz, revuatelj pivovarne »Union« v počastitev spomina pok. Franc Jegliča, ravnatelja tvrdke »Zmaj« znesek 500 lir, daljo rodbina g. Zoreta Rudolfa, trgovca v Ljubljani, mesto cvetja na grob blagopokojne gospo Mare ltakovec, posostijice v Kranju, znesek 300 lir. Mesto cvetju na grub blagon i ii. nega v T»stn umrloga duhovnega svotnika Msgr. dr GrllllJa Josipa so darovali sorodniki 1000 Ur Podpornemu skladu za slepo mladino. Istemu skladu sta darovala neimenovani gospod ln gospa 500 lir mesto cvetja na grob blagopokoj. go. Tino Grcgorka; g. Cvirn Stanko 200 lir namesto cvetja na grob pok. g. Zagorc Francija. — Društvu slepih v LJubljani je darovalo nalužbenstvn predsedstva ln personalnega odseka mostnega županstva 350 lir nam-ento cvetja nu grob pokojne gdč. Mare Slnpšakovo. — Oa. Zaman Milena 1» Apihove ulice Je darovala namesto venca na grob gdč. Mare ^lapšakove 9-lir Vlneencijevl konferenci v Spodnji Š' — Podpornemu društva za gluhonemo mladino je daroval ravnatelj gluhonomniee nermelj Mirko namesto cvetja na krsto pok. Košaka Fr iz Grosuplja 300 lir, Kal&lč Marija v počastitov spomina male Kukiee Vcr-navarjeve 200 lir in Cvirn Stanko na grob pok. Zagorc Francija 300 lir. — Namesto venca na grob č. patra Jelenca Mariofila ie podaril dr. Veherlč M. Vlnceneljevl konferenci v Bpodnji Šiški 300 lir za farne reveže. — Vsem darovalcem iskren Bog plačajl
DR2AVNI GLEDALIŠČI
Dramsko gledališče
Petek, n. aprila ob 17: St Majcen: Matere.
Premiera. Red PremieTSki. Sobota. 28. aprila ob 17: F. Grlliparzer: Ljubezni ln morja valovi. Red D Nedelja, 29. aprila oh 17: S. Lagerliif — B. Begovič: Gilsta Berlina Izven. Cene od 40 lir navzdol.
Operno gledali&e
Petek, 27. aprila: Zaprto. Sobota, 28. aprila ob 17: R. Wagner: Tann-hituser. Red Sobota. Gostovanje dr. Pol-zerja in Bctctta Julija. Nedelja, 29. aprila ob 17: Webcr: tarostrelec. Opera. Izven.
Radio Ljubljana
Dnevni spored za 27 april:
7. Poročila v n?imščin: - 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini, o položaju in v slovenščini — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Od dveh do treh — Sare meh — 15 Nemški spored — 16 Radijski orkester — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trio — 18 Zabavna glasba — 18.45 Iz našega leposlovja — 19 Komorni zbor — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pronos branja članka ministra dr. Gobhelsa lz tednika »Das Reich« — 20 Poročilo v nemščini — 20.15 »Srenja« — zvočna igra — 21.45 Glasbena medigra — 22 Poročila v nemščini in napoved sporeda — 22.1*» Malo igranja, malo plesanja — 23 Glasba pred polnočjo.
MhU OGLASI
1 Službe I i i
SNAŽILKO, pridno In vestno, za čiščenje ki-neinatogrnffkih prostorov, sprejmemo v stalno slulbo. — Kino Union.
IŠČEM pridno in zdrn-vo dekle ter fanta okrog 15 let za vsa kmečka deln proti dobri oskrbi v krnjii izven Ljnbljane. Nnslop takoj. Poizvedbe: Prisojna 3-1II.
| Kupimo |
NAKUP In PRODAJA vsakovrstnih prednic tov. trgov »Ogjedi
Mestni trg \__
NOVA IHOUVINA -Jitiosi« knpi jedilne.
ctvise nribore ID razne steklene pred mete Plata takoj. -StrlrarievS 4.
SLIKE naših starejših in mlajših mojstrov ku
Rim. Pridem na dom aslove pustiti t npr. »Slov.« pod »Slike« It 1317.
1 Prodamo |
LIMONO v č«io dobro nadomešča limonin ekslraki »Cilrol« Stekleničko prinesite • veboj Drogerija Ani K n nc Židovska nI 1 bLAGO za krilo, tem-nomodro, prodam. — Parmova 4S, VIII. st., vrata 5 (Bežigrad).
PISALNO MIZO, dobro ohranjeno, in di-van prodnm. Nnslov v npr. >SI.< St. 3000.
FLANKLO, (obrolko -predvojno in neknj metrov poplina - za mo5ke srajce prodom. Naslov t npr. »Slov.« pod 51. 3006.
ŠIVALNI STROJ - z dolgim čolničkom, dober, ugodno prodam. Nnslov v upr. »Slov.« pod 8t. 3013.
Tri stare OBLEKE prodam. Krojač, Pra-žakova 8-1.
Elektr. MOTOR 2 KS. not, prodom. Naslov v npr »Slov.« pod št. 3004.
Balonski PLAŠČ - in moške srajce št. 38 -prodam. — Pintarlč, Wolfova 12.
RADIO 2 + t ngodno naprodaj, Rečnn 6.
UNIFORMO iz poljskem gaberdena, pe-šadijsko. za srednio postavo in popolnoma nove črne škornje iz predvojnega mntcrla-ln, štov. 42 ter rnh. ijcnc jahalne hlače Iz oficirskega knm-gnrnn ugodno prodsm. A Kasslg. Ljubljana, Miklošičeva 17.
žensko KOLO, »porl-tm>, prodnm. Na Stol-bi štev. I
PARCELO prodam -m» 430 lir. Ponudbe na upravo »S!« pod »Samo direktni ku-puc< št. 3018.
f Poizvedbe)
V ZAKLONIŠČU pri Mest. domu je zgubila gospodičoa 25. t. m. kroinamo zopest. damsko uro. Pošten nnj ditolj je naprošon, da io odda proti nagradi npravi »Slovenca«.
Črno DENARN1ČO ž gotovino 150—200 lir sera zgubila v iredo 25. t. m. zvečer okoli 8 po Bleivveisovl, ob Grttduščici do Trnovega. Ker sem revna dijakinjo, prosim poštenega najditelja, da jo odda v upr. »Slov.«
Izamenlamcl
Moške ČEVLJE, dobre, št. 42. zamenjam za protivrednost. Naslov v uprnvi »Slov.< pod št 2997.
OTROŠKI VbZlčEK
Jlobok, zamenjam za oortnegra aH prodam, finalov v upr. »Slov.« pod št. 3006.
PRAŠIČKI ZA REJO
Glavna kmetijska blagovna zadruga bo razdeljevala prašičke za rejo vsem nnnočnikom j tl t r i, to je v soboto, dne 28. nprila ob treh popoldne nn dvorišču »Pri lcvu<, Gosposvelska eesln. — Nova naročila sc sprejemajo le še najkasneje danes v petek do šestih popoldan.
Kinematografi
KINO MATICA - »žena mojih sanj« - Predstave ob 13. 17 in 19.	Tel. 22-41
KINO UNION . »Sinček na počitnicah« - Hans Moser. - Predstave ob 17 in 19. Tel. 23-21 KINO SLOGO - »Vrni se!« Predstave ob 17, 19.
Izšla je
peta, majska številka
»RASTI«
Vsebina je zelo pestro In Jo požlvljnjo živahne In zelo posrečene slike, posebno v otroškem kotičku. — Zn novo četrtletje smo morali naročnino zvišali na 30 lir. Pet Ur povlška nI veliko, zato pn bomo skuSall, da bo vsaka številka res znnimlvo, da bo lahko pravo, verska dražinsko berite.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
PREKLE
Prispela ie večja partija ližolovib prekel. — Interesenti nnj te zglasijo v skladišču Glavne kmetijske blagovne zadruge. Maistrova ulica 10.
Naročite se na Slovenčevo knjižnico!
ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili nošo ljub-ijeno hčerko, sestro
SLAVICO PALJAVEC
na njeni zadnji poti, izreknmo iskreno zahvalo. Posebna zalivala g. dr. Prodanu za njegovo požrtvovalnost. — Sv. maša zadušnica sc bo brala 30. aprila ob 7 v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana. 26. IV. 1945._žnlnjočl ostali.
ZAHVALA, Vsem, ki ste sočustvovali ob smrti našega ljubljenega moža, brata, strica in svaka, gospoda
Franceta Jegliča
ter ga spromili na njegovi prerani poslednji poti, mn poklonili krasno cvetje, darovali v doiirc nomene, nos tolažili. Izrekamo najprisrč-neišo znhvnlo. Posebno pa se zahvaljujemo g. prim. dr. Li. Morčnnn, ki se je nesebično zo-vzol ' za blagega pokojnika, gg. zdravnikom Slojmcrjevcga doma ter uredništvu In delavstvu tovorne »Zmaj« za udonost In posled. spremstvo.
žalujoča žena s sorodstvom. _
V vsako hišo »Slovenca«!
t
V 61. lclu nam jc umrl po težki bolezni naš ljubljeni mož, oče, dedek, sin, brat, svak in 6tric, goepod
Drago Benedik
žel. nradnik. strojevodja v pok. Pogreb bo v soboto, 28. aprila, ob 17. nri iz Splošne bolnišnice no pokopališče v Stepanjo vos, - Maša zadušnica bo v sredo, 2. maja 1945, ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljano, Trst, dne 26. aprila 1945. žalujoči: Ivanko Benedik, žena; dr. Drago Benedik - z družino, sin — ter ostalo sorodstvo.
mmmmmnumsmuBmmamma
+ Po hndem trpljenju jc v 77. le*n mirno v Bogu zaspalo nnša zlata mama, gospa
Franja Premelč roj. Perhavc
vdova po veletrgovcu
V poslednji dom jo bomo pospr-mili v sobolo 28. t. m. ob pol devetih dopoldne z Žal, kapelo sv. Nikoloja, no pokopališče k Sv. Križa. Ljubljana, dne 26. aprila 1943. Ladislav, sin; Marto por. Dacar, IiiH; Melnnijo, slnnha; Robert, zet; Mitja, vnuk in estolo sorodstvo.
I HIMIHMIIIII ■ II.....................
Za »Ljudsko Mskarno.i iati KramsrlJ —
!zds'atelj! Jožko Krošelj - Urednik; Janko Hafner