101. številka. Ljubljana, t četrtek 3. maja 1900. XXXIII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo ipoBiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna11 telefon št. 85. Cehi in Slovenci. Na Dunaju, 2. maja. Vse stranke, ki so pripadale doslej k desnici, so v skrbi zaradi preteče češke ob-strnkcije, in vse rote bolj ali manj glasno češke poslance: Za Boga, obstrukcije ne, pustite nam železnice in gospodarski napredek v obče! Tudi glasilo slovensko hrvatske delegacije pravi: Ne morem dlje čakati, preti nam gospodarski ruin. Železniška predloga je življenski pogoj našim pokrajinam. Vse to je popolnoma resnično, prere-snično, in nič ni naravnejšega, nego da se naši poslanci trudijo, da se čim preje ugodno reši omenjena vladna predloga. Toda obrnili so se s svojimi prizadevanji na napačno adreso. Od čeških poslancev je teško zahtevati, naj opuste radi nas in našega siromaštva svoje p o razmerah, kakor se razvijajo očividno v tej državi, žal le preopravičeno stališče najstrožje opozicije in obstrukcije. Oni faktor, kateri nam je dolžan pomagati iz gospodarske zadrege, je vlada. Na vladi je, da omogoči ugodno rešitev svojega gospodarskega programa, ona mora odstraniti vse zapreke, drugače je opravičeno mnenje, da svojih gospodarskih predlog sploh ne misli resno izvršiti, ampak da je to le v ada v politične svrhe. Vlada mora omogočiti rešitev gospodarskih predlog, sicer ji nihče ne bo verjel, da ji je res na srcu naš gospodarski napredek. Kako to stori, to ni naša stvar, da bi o tem razmišljali. Gospod Korber se Še gotovo malo spominja, kako je s^oj čas pomagal potolažiti nemško obstrukcijo, nemško nasilstvo zoper ravnopravnost slovanskih narodov. Ne zahtevamo, da bi sedaj uporabljal ista sredstva kakor takrat, a neki žarek kake ideje še menda tiči v njegovi glavi, tega naj se prime in naj ne posluša vedno samo, kaj šumi v germanskih gozdovih. Češka obstrukcija je — žal — postala produkt naših političnih razmer zadnjega časa; da je tako, t e m u so najmanj krivi Čehi sami, svarili so dovolj in o pravem času merodajne kroge. Sedaj tarnati o češkem „radikalizmu" je zelo ceno in lahko; v dno duše užaljeni češki narod pa gotovo ne more drugače, nego da si pribori z vsemi sredstvi zopet to, kar se mu je po krivici in na tako žaljiv način vzelo, vzelo na ljubo strankam, ki so spravile to državo s svojo hegemonijo ob rob prepada. In če si svojih pravic ne more priboriti v okviru desnice, kar se je pokazalo v zadnjih letih, se tudi ne more ozirati na interese in potrebe v desnici doslej združenih strank v toliki meri, da bi radi teh spreminjal svoje principe in pa taktiko, k? se mu zdi v boju umestna. Stranke desnice imajo baje tudi svoj program, in slišali smo nekdaj, da stoji v njem kot kardinalna točka: ravnopravnost vseh narodov. Če ni ta program nemškim konservativcem in Poljakom — He-kuba, tedaj jih moramo videti v prihodnjih dnevih tam, kjer se bodo češki poslanci borili za ravnopravnost češčine. Ravnopravnost se je po vladi nečuveno kršila, a kaj je storila desnica v prilog poteptanemu programu? Ovirala je in hoče še dalje ovirati češke zastopnike, ki smatrajo ravnopravnost v programu desnice za več kakor za kos papirja in hočejo dobiti satisfakcijo za nečuveno kršenje narodne ravnopravnosti. Vlada je krivično in brutalno nemško obstrukcijo tako zadovoljila, kakor ta sama nikdar pričakovala ni, sedaj pa za vsak korak, ki bi ga morala storiti v približevanje za državo požrtvovalnemu češkemu narodu, ki ga je tako krivično in kruto ponižala in brcnila v stran, berači in moleduje pri Nemcih ter iz strahu pred temi ne upa odvrniti vsled lastnega postopanja preteče, neizogibne obstrukcije češke, ali pa tega storiti noče; s tem pa tudi nam škoduje, ne glede na to, da tepta ravnopravnost še dalje v gospodarskem oziru, ker dobro ve, da se vsled njenega postopanja napram Čehom ne more rešiti, in da se ne bo rešilo vprašanje o novo projektovanih progah najugu. Slovenska delegacija ima torej dvojen vzrok, da se obrne na vlado, in tej zakliče njeno dolžnost v spomin. A tudi druge stranke desnice, če ta sploh še obstoja, imajo za to os prijeti in tako sanirati neznosne razmere, ker le tako nastopanje desničarskih strank odgovarja skupnemu programu in je jedino pametno, a ne vpiti na češke »radikalce" in jim zapovedovati: »Bis hieher und nicht weitera in druge take lepe reči. To je gotovo docela brez uspeha in nepolitično — zlasti za nas Jugoslovane —, ker češki narod bo v Avstriji gotovo prišel do svojih pravic, o tem ni dvoma, in če bi Čehi takrat vračali neljubo za nemilo, rekli bi tudi lahko nemškim klerikalcem na primer, da je tudi Čehom „srajca bliže od suknje". Češko časopisje je dalo na tako vpitje primeren odgovor. Upamo vendar, da se desničarske stranke spomnijo svoje preteklosti iz svojih zavezniških dolžnosti, zlasti pa tega ne dvomimo o Jugoslovanih, ki so v bistvenih vprašanjih, tičočih se naše bodočnosti, navezani jedino le na poslance zaveznike bratskega naroda češkega in na simpatije češkega naroda samega. Res je, da smo v stiski, a pomagati si moramo iz nje tako, da si z rešilno akcijo ne prizadenemo še večje škode, ki se ne bi dala reparirati, kakor se da poškodovana železniška proga. Desnica je bila dovolj ponižana in prezirana, čas je, da se spomni svoje naloge in časti ter zastavi svojo besedo za pravično stvar. — Če se je nemškim obstrukcionistom dala cela roka, se slovanski večini ne more zabraniti prst, ako avstrijski državniki sploh še računajo z bodočnostjo te nesrečne države. Seveda ne smemo stopiti za vrata in še tiste tiščati nazaj, ki brez strahu zahtevajo svoja prava. Kako napačen je bil apel desničarskih strank samo na Čehe in njihove poslance, razvidno je najbolj iz ofici-oznih in nemških glasil, ki te izjave grdo zlorabljajo zoper Čehe v smislu, ki je gotovo zaveznikom čeških poslancev popolnoma tuj. Zato pa kličemo našim poslancem ob vstopu v dunajski parlament: Pozor, trikrat pozor! _ D. M—n. V IJuhlJaiil« 3. maja. K položaju. »Vaterland", glasilo fevdalcev, poroča, da se bode obstrukcija Mladočehov omejila samo na proračunski provizorij in na kvotne predloge. Investicijski predlogi se Mladočehi ne bodo upirali z obstrukcijo. Ker bodo zavzele delegacije ves čas do konca junija, se proračunski provizorij in kvotne predloge pred 1. julijem ne bodo mogle dognati. „Vaterland" trdi, da se ujema ta njegova trditev z neko izjavo v »Nar. Listih". Poslanca Pacak in Kramar pa sta šele minole dni zatrjevala, da bodo obstruirali Mladočehi tudi proti investicijskim predlogam. „Neue Freie Presse" vprašuje: Ali sta morda poljska resolucija in slovenski protest (v „Slovencu"?!) vzrok, da so Čehi svoj bojni načrt že nekoliko ublažili ? Cesar v Berolin. Danes nastopi cesar svoje potovanje v Berolin. Razne kombinacije so prinesli že različni listi glede tega potovanja. Nekateri so pisali, da ima poset čisto famili-aren značaj, ter da pojde cesar le kot boter nemškega prestolonaslednika v Berolin, kjer se bodo vršile neke slavnosti ob proglašenju prestolonaslednike ve polnoletnosti. Nemci in njih glasila trdijo, da ima cesarjevo potovanje nekako demonstrativen pomen proti — Slovanom v Avstriji. Ogri pa menijo, da se preloži s tem posetom težišče avstro-ogrske politike v Budimpešto. Nekateri celo trdijo, da se bodeta nemški in naš cesar domenila radi solidarnega postopanja z Rusijo glede angleško-burske vojne. Gotovo je, da ne ve nihče pravega povoda cesarjevega potovanja ter da so vse kombinacije brez trdne podlage. Toliko pa je gotovo, da ta posest na notranjo politiko ne bo vplival, ker tega niti ne bo mogel. Minuli so namreč časi, ko so se delali v Avstro Ogrski računi brez Slovanov. Sicer pa morejo Slovani zaupati v modrost in previdnost svojega vladarja, ki se za take eksperimente ne da zlorabljati, ker ve, da bi trpela s tem ne le država, nego tudi dinastija. Vojna v Južni Afriki. Angleži stoje sedaj med Thaba-nehujem in Winburgom ter upajo, da prisilijo Bure, ki se vračajo od južnovshodnje strani, da začno odločilen boj. General Ha-milton, ki stoji pri Thabanehuju, je hotel listek. Svetovna razstava v Parizu. Piše akad. slikar Ivan Vav potic. (Dalje.) Vsporedno in simetrično s tem traktom pa razstavlja Francoska plodove in sredstva kolonizatorskoga svojega dela. Ves prostor med njim in obrežjem zavzema, kakor sem že omenil, razstava njenih kolonij. Algir, Tunis, Sudan in Senegal, Tonking, francoska K i t a j s k a in In d i j-ska, Gvineain nova Kaledonij a, arabska in dahomejska vas, njih koče, visoke in sloke, nizke in široke, njih šotori, njih palme Vas vabijo, da stopite na njih vroča tla; Kongo in Madagaskar nudita Vam prekrasne diorame. In v vseh teh čudežnih vasicah se giblje sto in sto čudežnih črnih, rujavih in žoltih postavio in stvarja pred Vašimi očmi vse one dragocene tkanine, preproge, vezenine, intarzije, inkru-stacije, pletenine, vaze in igračice, o kojih sanjajo noč in dan naše ljubke dame, naše krasotice — kavkaškega plemena. Da, celo naselbinska žurnalistika se ponaša tu z lastnim paviljonom. Da sva se nagledala tudi .Andalu- zije za časa Mavrov", da sva se nasrkala plamenečih pogledov krasnih teh hčerk, črnolasih, ki spajajo z divjim ritmom španskega „fandango" valovite motive plešočih marokanskih in arabskih odalisk, da sva se vglobila v čase staroveških turnirjev mladih, junaških Donov in bojevitih Mavrov, — pa čas, da se vrneva! Zopet Vas popeljem k obrežju. Na desni in levi strani dolga vrsta privabnih teras, restavrantov, kavarn in tavern, pred nama most ,d' Jena", — in izginjajoč v oblakih — Eifflov stolp; ob mogočnem njega vznožju nebroj palač in palačic, ki so ko igračice pred železnim tem kolosom, — in za tem pomnikom, tam v ozadju daljna, Širna Mar-tova polja. Preidiva torej na levi breg! Takoj pri vstopu obkoli naju kaos paviljonov; na levi palače trgovinskega mornarstva, na desni ostrigorejski, obširni lovski in gozdarski, ribarski in sadjerejski paviljoni. Tudi Avstro Ogrska je v tej sekciji sijajno zastopana. Palače, katere sem Vam tu naštel, se raztezajo vse ob obrežja, ki meji na Martova polja, in za njimi šele pričenja nepregledni pele-mele palač in paviljonov, vseh proporcij, vseh slojev, vseh barv, vseh vrst intencij in atrakcij, ki so razsute ob pijedestalih železnega kolosa. Nemožno, da Vam podam > tudi le samo približno kak pregled; — a imenovati hočem vsaj najodličnejše in najzanimivejše. Takoj pred Eifflovim stolpom stoji palača „žene". — Kaj, ali ni to fin de siecle ?! Odločno bode poleg elegantne palače »kostumov" privabila tudi dokaj dra-žestnih Slovenk v osrčje — »Moderne"! Na levem krilu hočem omeniti samo le še „alpinski klub", ki razstavlja, strmite, — cel Montblanc s svojimi ledeniki in snežniki, panoramo „Okolu sveta", ogromno konstrukcijo, v kateri se srečno spajajo moderni stavbeni slog z arabskimi in japonskimi dekorativnimi principi, bajno-krasni »Palais lumineux", ki je ves iz stekla,palačo »državnih manufaktur , »Avtomobil Club" in »Siamski paviljon", — na desnem pa tirolsko planinarsko kočo, »Cineoramo", o kateri iz pregovorim prihodnjič več, »Mareo ramo", panoramo »M are h and", transatlantično panoramo, in Bog vedi, še koliko sličnih »oram", »Touring Club", paviljon kera-miške umetnosti, ruskih alkoolov, maročan-ski paviljon, — in njegovo sosedinjo —, prostrano optično palačo, v kateri si poleg drugih neštetih zanimivostij ogledate lahko luno »na 1 meter* daljave! In da končam to serijo, navajam Vam še »Benetke v Parizu", ki menda romajo po vsem svetu in tudi Parižanom niso prizanesle, in če ste slučajno astronom, in Vas to zanima, tu še veliki »nebeški" globus. Ker sva že tu, pa si tudi še urno lahko ogledava kuloarje novega prekrasnega kolodvora »na Martovih poljih". Čas nama je kratek, in večer se bliža; pospešiva korake! Nazaj tedaj k Eifflovemu stolpu! Takole, sedaj sva tu; in ozrite se malo navzgor, še višje in še višje 1 Je li Vas je tresel mraz, kaj? Se Vam li ni zavrtelo v glavi? To je visočina, kaj?! Toda danes ga ne posetiva; drugokrat! Naprej tedaj 1 In pred nama zopet ljubki nasadi, vsi zeleni, vsi duhteči, ki naju kličejo, naju vabijo, in zopet se razprostira pred nama ve-likolepa, prekrasna perspektiva: ob desni in levi, meječi na nasade Martovih polj, sta vrsti belih palač, — in pesem kladiva se razlega po svetiščih modernega človeka, veličastna himna sopečih prs, zvenečega že-lezja, ječečega jermenja, ropota koles, šumenja voda in iskrečih se plamen; — in nad palačami vrste vitkih kaminov, iz katerih se vali črni dim; v ozadju vznesenega tega prizora pa pročelje »Vodnega gradu", pred katerim igra tisočero kaskad penečih se voda, katere spreminja armada električnih reflektorjev ponoči v bajnočarno iluminovano prodreti skozi Houtnek proti severa. Bari pa imajo na ondotnih sila strmih hribih tako izvrstne pozicije, da jih smatra celo maršal Roberts za nepremagljive. Zato so pognali Bari Hamiltona nazaj, dasi mu je prišel French s svojimi konjeniki na pomoč. Buri so celo toli drzni, da so hoteli vzeti Angležem tren, kar je French komaj pre prečil. Pri Houtneku poveljuje Bure sam general Botha, ki dobiva vedno več čet. Boji se vrše" med Wynburgom in Thabane-hujem že od 28. aprila nadalje skoraj neprestano. Angleži skušajo z vsemi silami prodreti proti Ladvbrandu, kar pa se jim do sedaj še ni prav nič posrečilo. Razen Bothe poveljuje ondi tudi general Dewet. Angleški generali pa so zbrani skoraj vsi. Rundle, French, Gordon, Dickson, Smith-Dorrien in Hamilton imajo tukaj svoje brigade. Roberts je še v Bloemfonteinu. Angležem je mnogo na tem ležeče, da izzovejo Bure na vseh točkah ter jih zapleto v boj, kar pa se jim bržčas ne posreči. Buri se bodo držali svojih nepristopnih in le od angleškega topničarstva nadlegovanih pozicij do zadnjega, potem pa se umaknili zopet proti severovshodu. V Mafekingu se morejo držati Angleži baje še mesec dnij. Ako je to res, more dospeti general Car-rington iz Beire mestu še pravočasno na pomoč. Buri skušajo sedaj železniške proge južno od Mafekinga podreti, da preprečijo prenaglo približanje angleških čet od juga. Smithfield je še vedno zaseden od Burov. Pri Boshofu je imel lord Methuen boj z Buri. 400 mož ga je napadlo, a Methuen jih je zavrnil. Wepener so Angleži zopet zapustili. Predno so se Buri od ondi umaknili, so ujeli Angleži baje 26 mož. General Olivier je ranjen v nogo, in njegovim namestnikom je imenovan Izak Potgieters. Portugalska vlada je naročila pri avstrijski družbi za izdelovanje pušk baje 70.000 repetirk za — Angleže! Dopisi. Iz krogov trgovskih pomočnikov, 2. maja. (0 konsumnih društvih in njih razmerah.) Ta nebodijihtreba društva, s pomočjo katerih so si pridobili nekateri kaplančki, kakor n. pr- Peter, Lav-renčič, ižanski svetopisemski doktor itd. pri škofu in pri majhnem krdelcu nezavednih, zapeljanih ženic nekoliko več veljave, kakor so jo vživali poprej, začela so tudi na Štajerskem rasti iz tal ko gobe po dežju. Koliko časa bode še to trajalo? Koliko časa bodo ljudje še mirno gledali snovanja teh društev, pri katerih imajo za taka posla nesposobni ljudje navadno prvo besedo? Prepričani smete biti, gospod urednik, da ako vas ljubi Bog le še nekaj časa v največjo žalost klerikalcev pusti na svetu, bode te lahko še mnogo mrtvaških listov od konsumnih društev v vašem po Škofu prepovedanem listu natisnili, kajti „ Slovenec" kaj tacega itak ne prijavi. Ta društva, za katera je z malo izjemami kje ugodno podnebje, imajo večjidel, če že ne jetiko, vsaj gotovo influ- fonteno. Za tem Čudotvorom človeškega uma pa se dvigajo mogočni obloki električne palače in slavnostne dvorane. Da imenujemo vrstoma razne stroke, ki so zastopane v industrialni sekciji, — in tu se sedaj nahajava, — začnem naj takoj pri desnem krilu. Prvi dve palači se še ne bavita izrecno z industrijo, pač pa stojita ž njo v najožji, dejal bi, nekako moralni zvezi; prva, palača znanostij in umetnostij, — druga, palača vzgoje in pouka. In sedaj šele pričenja mesto modernih Titanov-Kiklopov: Civilno inženirstvo in transportna sredstva, kemija in kemična industrija, stavbarstvo, mehanika in stavbarstvo paro-strojev tekmujejo tu za „palme"; na levem krilu pa proučujete lahko rude in metalurgijo, prejo, tkalstvo, blago in obleko, in zopet mehaniko in stavbarstvo strojev. Ob bokih električne palače in slavnostne dvorane pa se ponaša poljedelstvo z dvema gorostasnima palačama, v katerih razstavlja poljedelsko orodje in svojo »žetev". Pa še tu je poskrbel generalni komite občinstvu, ki se hitro naveliča strokovnih razstav, dovoljno število zabav in atrakcij. Poleg špalirja elitnih restavrantov, ki polnijo s šumečim življenjem pročelja blesteči h teh palač, — poleg paviljonov za vojaške godbe občudujeva tu za desnim kri- enco. Ne verujem, da bi bilo popolnoma zdravo katero izmed teh »konzulov*. Snujejo se ta društva navadno jako nepremišljeno brez ozira na razmere, brez ozira na potrebe in na ljudi. Le malokateri izmed konsumov ima trgovsko izobraženih poslovodij. Ako pa ima slučajno društvo kakega trgovsko izobraženega komija ali poslovodjo, nima ta pravice o trgovskih zadevah ukreniti tako, kakor se njemu primerno zdi, da je prav. Pribita resnica je, da nihče tega, česar se ni učil, znati ne more. In vender hočejo biti ravno kapelani v trgovski stroki kakor tudi v knjigovodstvu in to brez učenja bolje izurjeni, kakor isti, ki se je tega učil. Dobri spovedniki, dobri pridigarji ste lahko, tega ste se učili, toda dobri trgovci biti ne morete. Znani so nam kraji, kjer poslovodja brez vednosti in brez dovoljenja kapelanovega ničesar naročiti ne sme. Še žveplenk ne, pa bodi prilika za dobro kupčijo še tako ugodna. Neki potovalec znane dunajske tvrdke je pripovedoval, da, ko se je on kot zastopnik trgovske hiše poslovodji cerkniškega kon-sumnega društva predstavil in mu potem blago v nakup ponudil, mu je ta dal ta-le odgovor: »Jaz ne smem, potrudite se k gospodu kapelanu Lavrenčiču v župnišče in ga vprašajte, ako bomo kaj kupili". Gospodje poslovodje, kar vas je, da ste imeli nesrečo priti v konsumna društva, ne pustite se komandirati od trgovsko po polnoma neizobraženih mož oziroma kape-lanov in ne sramotite pred svetom s svojo molčečnostjo našega stanu! Vzdramite se, dokler še ni prepozno! Mi trgovski pomočniki moramo biti principijalno že največji sovražniki konsumnih »zadreg*. Našo bodočnost bode požrla ta novodobna organizacija. S pridnostjo in varčnostjo si je pred početjem teh preklicanih društev marsikateri trgovskih pomočnikov toli prihranil, da je lahko odprl svojo prodajalno in si tako opomogel. In sedaj ? Kje bi bilo še možno obstati kot nov trgovec!? V vsakem kraju društvo in v vsakem okraju tudi duhovščina, ki za isto agitira. Mar ni to žalostno? Reči smemo, da se bo stvar pre-drugačila — na bolje zopet obrnila, ko bo ljudstvo spoznalo, kaj da nameravajo sploh ti novodobni ljudski osrečevatelji. Poučiti pa treba ljudi, prav resno poučiti, da se ne bodo vsedali mladim kapelanom na li manice. Stari Bog Še živi, in on gotovo ne bode dopustil, da bi nesrečni udje konsumnih društev še dolgo morali imeti zavezane oči. Smelo tudi trdim, da je malo društev, ki koncem leta kažejo toliko in toliko kron čistega dobička, namreč v resnici dobička. Površne bilance! Šestavljavci navadno kapelani, vedo, da o izgubi ne smejo udom ziniti niti besede, zato pa delajo račune tako, kakor se jim zdi, da je za njih kožo in mošnjo prav. Ako ne gre drugače, se nekoliko višje inventira itd. Naštel bi lahko brez števila nerodnosti — toda te naj pustim za prihodnjič, da prihranim nekaj v reservi". Vsem takim nepotrebnim društvom boj — le boj in boj, v katerem prosimo vas, cenjeni bralci »Slovenskega Naroda", da nam neustra- lom, v smeri poljedelskih palač, še mnogo mnogo večje kolo, kakor ste ga gotovo videli na Dunaju. In zadaj za tem kolesom, za restavranti in kavarnami pa kipe v oblake pravcate strme gore, divje pečine, led in sneg, in v kristalnih jezercih zrcali se temno vrševje duhtečih gajev, vitkih jelk in košatih smrek. Vonjave, sočnate senožeti, ljubke vasice, koče planinarjev, Šumeči potočki, vse kar si le želi srce vko reninjenega planinca! — Raz gore pa odmeva vriskanje pastirja, ki gre za svojo čredo. Domotožje, — v Parizu sicer bela vrana, — Vas je pričelo takole malo pri srcu šegetati, samo da nisva tu na slovenskih tleh, marveč na — švicarskih! Čvrsto mleko, slastni, pristni Švicarski sir, in vse, kar le nudijo planine svoji deci in svojim obožavateljem, nama je tu na razpolago, — seveda, vse le — za cvenk! Zato Vam pa tudi postrežejo brhke, zale, zdravolične planinske hčerke, vse v baržunastih »moder-cih", in vse v kratkih, pestrih krilih, vse s snežnobelimi predpasniki, vse duhteče kakor pomladansko cvetje, in vse, vse — ,echt"! Vidite, in takole sva si ogledala razstavo na Martovih poljih; — a velik, velik kompleks nam še preostaja. Seno pustila sva daleč za sabo, in treba, da se skoro vrneva k njenim bregovom. (Konec prih.) Seno pomagate! Z vstrajnostjo dosežemo zmago! — Z dežele, 29. aprila. Glede pokopališč moramo na Kranjskem napraviti red. Naš škof ima v marsičem čudne nazore. Kakor ste svoj čas poročali, je ukazal, da se pravoslavnemu popu zabrani, gospo Gutmansthalovo spremiti tudi na pokopališče do grobišča v Radečah. Večina pokopališč je v rokah farovžev. Naši ljudje se niso brigali za nje, naši duhovniki pa so uvideli, da dobijo iz prodaje grobov lep denar in potem vedo, da lahko proizročijo dosti trušča in vznemirjenja mej nevednemi ljudmi, če glede pogreba kako že oponirajo. Občine morajo skrbeti, da postanejo pokopališča občinska last. Kjer se novo pokopališče ureja, tam naj občina za to skrbi, da ji ne pride iz rok in dobro je, da se „pravice" farovžev do obstoječih pokopališč preiščejo in potrebno ukrene. Kakor vidite, duhovnik tudi v zdajšnjem času pred mrličem nima rešpekta. Nekdaj, ko so duhovniki še več moči ime'i, niso pustili na pokopališču luteranov pokopati. Luterani so si potem napravili svoja pokopališča. Ko so bili že dovolj močni, so tudi prejšnja pokopališča porabljali. Ko so čez 80—100 let zopet katoliški duhovniki s pomočjo deželnih knezov prišli do moči, pustili so luterane izkopati ter kostenjake, ali mrtvece čez ograje pokopališč metati. Neki višji duhovnik v Gorici (Erzpriester) je ukazal, da se neki PregI z Vipavskega pokopališča ven vrže, ter je ukazal oz na niti po vsej vipavski dolini, da nobeden luteran ne pride v blagoslovljeno zemljo. Če bi se pa to vendar zgodilo, bi mrliča zopet izkopali. »Das werde die dort \vohnenden Ketzer in keinen g e-ringen Schrecken versetzen", je svojemu ukazu ta krščanski človek dodal Zapomnimo si ta stavek. Ti ljudje vidijo v takih prepovedih neko agitacijsko sredstvo. Taki so bili leta 1587. in v sledečih letih. Sekovski škof Mart. Brenner se je v dež. zboru, ko se mu njegovo robato postopanje proti luteranskim mrličem očitalo, opravičeval, rekši, da je to storiti moral na ukaz njemu predstavljenih. ,Weil man im Leben getrennt sei, soli man es auch im Todesein". Iz Radgone in Celja so pisali leta 1588 dež. stanovom, da luterana katoliški duhovniki le tedaj na pokopališču pokopljejo, če se jim za to več kakor dobro plača. Tako bi lahko več pol takih dogodkov — »Slovenec" bi rekel — »zgodovinskih lažij" napisal. Dosti bodi s temi. Občinstvo sprevidi iz njih, da je kat duhovnik vedno isti. Sicer imamo postavo, da duhovniki nimajo pravice komu pokopa na skupnem pokopališču zabraniti. Ali kaj postava, če vedo, »da državna oblast pred zidovjem farovžev, samostanov neha"! Rekuriraj, pa bo nekaj časa preteklo — a, škandal se je zgodil. Neki vipavski dekan je hotel drju. Spacapanu pokop na pokopališču zabraniti. Vipavski župan je rekel: Ne boš. To je mogel, ker je pokopališče občinska last. Red se mora napraviti tudi glede po kopališč. Boji z našimi duhovniki ne bodo izumrli; ta boj je pogoj obstanka narodovega in sploh pametnega življenja. Kdo se bo hotel po teh ljudeh komandirati pustiti ? Slovenci bomo vendar enkrat v novejši dobi možje postali. In zato je treba v vseh razmerah, v katerih lahko pridemo s temi ljudmi v konflikt, vidljivih, razločnih mejnikov. Prej ne bo izhajanja ž njimi. Nerazumljivo je, da nemška socialna demokracija, ki agitacijo proti fevdalnim možem izborno razume, še ni do tega prišla, da bi agitovala za to, da bi privrženci katoliške cerkve imeli po voljenih odborih oblast o administraciji vseh cerkvenih premožen-skih stvarij. Ta administracija se naj duhovnikom odvzame, ključarje kasira, ki so peto kolo na tem vozu in greben se bo tema farovžu precej postrigel. —a — Dnevne vesti. V Ljubljani, 3 maja — Osebne vesti. Zapovednik 56. brigade (ljubljanske) general-major g. Liborij Frank je menjal svoje službeno mesto z zapovednikom 12 brigade general majorjem g. Ferdinandom pl. De Sommainom. — Štabni zdravnik g. dr. Fran K oš me 1 j v Zadra je imenovan šef-zdravnikom 6. divizije. — Major pešpolka št 17 gosp. Elija Kaki d je imenovan podpolkovnikom pri pešpolku Št. 16. — Stotnik v Ljubljani g. Danijel Bas ta j a je imenovan majorjem. — Premeščena sta sodna pristava gg. Jos. Roth iz Krškega v Brežice in Anton Bu-lovec z Brda v Ljubljano. Sodnimi pristavi so imenovani avskultantje gg. Oskar De v za Brdo, dr. Gregor Krek za Ljubljano in dr. Fr. Pompe za Krško. — Čehi in Slovenci. Bliža se zasedanje drž. zbora in s tem je postalo vprašanje o prihodnjem razmerju mej slovensko in mej češko delegacijo aktu valno ter je stopilo v ospredje. Javno mnenje glede tega je vsaj pri nas na Kranjskem in kakor se kaže tudi na Primorskem razdeljeno. Z ozirom na to se nam zdi primerno, da ne odrečemo prostora glasom resnih politikov, naj že govore o tem ali v onem smislu. Takemu glasu smo dali danes prostora, pridržujemo si pa, da končno izrečemo tudi sami svoje mnenje. — „Ta suho" dobila je zopet neka gospodična od spovednika v cerkvi Srca Jezusovega, ker je čitala „Slovenski Narod". „Promislite, čez tri tedne pa zopet pridite", dejal ji je spovednik ter jo odslovil. Posledica tega je vedni prepir med dotično gospodično in njeno zaslepljeno materjo, kajti gospodična „Slovenski Narod" Še vedno čita in ga celo nosi domov. Tako provzročujejo duhovniki s svojim postopanjem le domače prepire, vsled česar se pač tudi marsikatera kletev izusti, ki je menda večji greh, kakor pa čitanje „Slovenskoga Naroda"! — Pa tudi »gospodje" pri sv. Petru niso nič boljši, osobito gosp. kaplan Pavlic. Tudi ta dal je neki delavki šele potem odvezo, ko je obljubila, da ne bode čitala niti „dnevnih vesti j" „Slovenskega Naroda". No, ona pa si pomaga drugače. „Ker jaz ne smem čitati „Slovenskoga Naroda", pustim pa svojo sestro na glas čitati; naj ima pa ona greh!" — Posledica tega je seveda ta, da storita dozdevni „greh" namesto jedne osebe, sedaj dve, ona, ki č i t a, in ona ki posluša — Nehote vsiljuje se nam vprašanje: „Ali se katoliškemu knjigovezu Breskvarju ne šteje v greh, ker vsak večer čita »Slovenski Narod" ? Ali poznajo tudi klerikalci „dvojno mero?!" — Italijanska demonstracija. Priznati se mora Lahom, da znajo demonstrirati. Svojih idealov ne zataje nikdar, njih izražanje in povdarjanje pa urejajo po okolno-stih. Kadar treba, delajo s hrupom in krikom, drugič zopet demonstrirajo fino in elegantno. Tako fino demonstracijo so priredili v nedeljo v gledališču „Fenice" v Trstu. Ves italijanski avet obhaja letos šeststoletnico Dantejeve vizije. V Trstu se je ta slavila v nedeljo. In ta slavnost ni bila druzega, kakor elegantna, fino uprizorjena iredentiška demonstracija prve vrste. Slavnostni govornik poslanec Hortis je dal svojemu govoru jasen političen značaj. Prepletel ga je od konca do kraja z iredentov-skim namigavanji, Dante-ja predstavljal kot prvega apostola italijanskega jedinstva in obširno dokazoval, daje tudi Primorska mej tistimi pokrajinami, katerih zjedinjenje je imel Dante pred očmi. A na to zjedinjenje so mislili tudi prireditelji ter to svojo misel izrazili na spominskih kolajnah, ki so jih poskrbeli, in na katerih se čita Dantejev verz »Con Y animo che vince ogni bataglia" — „z duhom, ki zmaga v vsaki bitki." Občinstvo je vse to seveda prav dobro umelo in se tako navdušilo, da so manj izobraženi elementi priredili poulično demonstracijo. Na Dunaju igrajo vzpričo tega zopet vlogo ptiča noja, prav kakor svoj čas v Milanu in v Benetkah. No, nam tudi prav ! — VVolf in Ornig. Piše se nam: Ptujski župan Ornig je sicer slab pek, a dosti dober agitator nemških nacionalcev. Mož sicer Slovencev kar nič ne ljubi, dasi žive ves Ptuj, in jim škoduje, koder in kolikor more, toda vzlic temu je pri Wolfu padel v nemilost. Ta ga je na svojem shodu v Mariboru krepko okrcal, češ, da je nabil neke lepake, v katerem je nemščine nezmožnim kmetom nekaj naznanil v njihovem jeziku. \Volf in njegovi poslušalci so se strašno raztogotili radi tega, ker je Ornig ljudem nekaj naznanil v tistem jeziku, katerega razumejo. Seveda je zdaj v Ptuju vse pokonci. Ornig je ves razkačen in se že pripravlja, da poplača Wolfu šilo za ognjilo. Nam Slovencem pa kaže ta slučaj, da smo v očigled nemškemu radikalizmu še pravi mehkužneži. Dočim Nemec obsoja rabo slovenskega jezika celo tedaj, kadar je neizogibno potrebna, nemškutarijo pii nas občinski in župni uradi tudi tedaj, kadar je to popolnoma nepotrebno. — Srebrno poroko praznuje danes gimnazijski ravnatelj in občinski svetovalec gospod Andrej Senekovič. Tudi mi se pridružujemo gratulantom in kličemo vzornemu rodoljubu iz vsega srca: Še na mnoga leta! — Otvoritev II. mestnega otroškega vrtca v Trnovem vršila se je v torek, dne 1. majnika ob devetih zjutraj. Vdeležili so se je predsednik mestnega šolskega sveta, župan Hribar, c. kr. okrajni šolski nadzornik, profesor Leveč, mestni župnik Vrhovnik in poročevalec mestnega šolskega sveta Zarnik. Poleg tega so prišli stariši mnogobrojne vpisane dece. Obžalovati pa je, da se ženska podružnica Ciril: Metodove družbe vabilu mestnega šolskega sveta ni odzvala. Župan je primerno ogovoril zbrane otroke in njih stariše, proglasil otroški vrtec otvorjenim, ter presenečeni deci podaril veliko kopico sladkarij, „ katere mu je mej potom izročil sv. Miklavž". Vrtnarica, gospodična Jerinova se je zahvalila navzočim za poset, potem pa je še domači gospod župnik opozoril mladino, da se bode v teh prostorih učila tudi vbogati in moliti, ter je v spomin na otvoritev vsakemu otroku podaril sveto podo bico. S tem je bila priprosta, pa tudi prisrčna slovesnost sklenjena. — Diploma šentvidskega občinskega odbora. V izložbi Kollmannove prodajal-nice na Mestnem trgu je razstavljena neka neokusna diploma, katero izroči občinski odbor v Šentvidu nad Ljubljano knezoškofu drju. Jegliču povodom njegovega imenovanja šentvidskim častnim občanom. Gosp. knezoškof jo dobi — kakor smo čitali ondi — »v znak hvaležnosti za Njega odločnost v boju za vero, dom in cesarja". Tisto je res, da je naš g. škof zares jako bojevit; proti komu pa se bori „za vero, za dom in celo za — cesarja", to ni znano v Ljubljani nikomur! Zakaj ne pove slavni občinski odbor v St Vidu pravega povoda te famozne diplome ? — Provokacija. Z Notranjskega se nam pišo: Sekundarni vlak Št. Peter-Ljubljana je imel dne 1.1, m. svoj stroj okrašen s frankfurtrsko zastavo, kar je na slovenskih tleh očitna provokacija. Razmere pri južni železnici so čimdalje lepše in čudimo se res, da dopušča vodstvo svojim služabnikom taka izzivanja. — Slovenska drama v Mariboru. Slovenske gledališke predstave v Mariboru se morajo v ondotnih nemških krogih smatrati za strašno nesrečo, za nekako katastrofo, kajti včeraj so jih zopet kratko malo prepovedali. Toda to pot ta prepoved ni držala. Mariborski Slovenci so se telo-fonično obrnili na namestništvo v Gradec in namestništvo je prepoved razveljavilo. Predstave se bodo torej dne 5. in 6. vender vršile! — Prememba posesti. Veliko Jane-schevo tovarno za usnje na Sv. Petra cesti je kupil znani katoliški tovarnar in trgovec gosp. Karol Pollak, s posredovanjem Žida Gollisa za 135.000 gld. — Slovensko trgovsko pevsko društvo. Vsem Častitim členom in prijateljem društva naznanja odbor, da se vrši letošnji prvi redni pevski večer v soboto, dne 5. t. m. v „Narodnem domu" v prostorih na levi strani, h kateremu ob jednem najuljudneje vabi. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Pevski večeri (Jour fixe) sledili bodo vsaki mesec in se bode čas istih pravočasno naznanil. — Društvo delovodij v Ljubljani priredi dne 5. maja ob 8. uri zvečer v Hafnerjevi pivarni zborovanje. Gg. člani se opozarjajo, da bode na dnevnem redu poročilo delegata, in naj vsi, katerim le čas pripusti, gotovo pridejo nt zborovanje. — Umrl je v ponedeljek v,Litiji ondotni c. kr. okrajni živinozdravnik, g. T. Šeber, ki je komaj par let služboval pri okr. glavarstvu. Kako je bil rajnki priljublen in obče spoštovan, pokazal je včeraj čnji pogreb, katerega se je vsa Litija z okolico vred vdeležila. Zastopani so bili vsi ondotni uradi, orožništvo, pevska društva s zastavo, gasilno društvo itd., dalje deputacija kranjskih živinozdravnikov in mnogo Postojnčanov. Z njim smo izgubili vestnega uradnika, dobrega narodnjaka, rodbina pa skrbnega očeta. Naj v miru počiva! — Izlet v Kamnik. V nedeljo priredi »Kamniški salonski orkester" v dvorani zdravišča v korist »Dijaške kuhinje v Kranji" zopet koncert. Vspored je ta-le : J. Skorpik: »Bori pridejo!", koračnica. G. Verdi: Ouvertura k operi »Nabukodonosor". R. Eilenberg: »V kovačmc!". V. Parma: »Triglavske rože", valček. G. Friton: »Lan-ter solche Sachen", potpourri. J. Strauss: »Diplomaten-Polka". R Eilenberg: »Mlin v gojzdu", idila. C. M. Ziehrer i »Nachtschv/ar-mer", valček. Potpourri Čeških narodnih pesmi j. V. Bednarz: »Zugellos", hitra polka Začetek koncerta, ki se vrši ob vsakem vremenu, je ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 60 vin. Ker se ravno s tem dnem vpelje znani nedeljski vlak v Kamnik in nazaj, je torej ravno za Ljubljano ta prvi majnikov izlet jako pripraven in lep. — Prostovoljno gasilno društvo v Postojni obhaja dvajsetletnico svojega obstanka v nedeljo, dne 6. maja 1.1. Vspored: 1. Ob 8. uri zjutraj sv. maša v župni cerkvi. 2. Po maši skupni zajutrek pri g. Fr. Remicu. 3. Ob pol 4. uri p poldne glavna vaja v Postojni. 4. Po vaji skupni sestanek v prostorih g. Josipine Vičič, kjer bode vrtni koncert s petjem in prosto zabavo. Vstopnina h koncertu za nečlane 40 vin. — Jeseniške narodne pevke in pevci prirede v nedeljo 6. maja t. 1. v salonu g. A. Scbreya na Jesenicah pod vodstvom g. E. Guština koncert z jako zanimivim vspo-redom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1 krona, stojišče 60 vin. Čisti dohodek je namenjen za nabavo harmonija. — Potres. S Trebelnega pri Mokronogu se nam piše, da so čutili tam v nedeljo, 29. aprila, ob pol 7. uri zjutraj precej močan potresni sunek, katerega je spremljalo podzemsko grmenje. Sunek je prihajal od severozahoda. — Liktor z žilavko. V Skofji Loki imajo policaja, ki se čuti tako, kakor so se čutili starorimski liktorji. Ta policaj si je oskrbel volovsko žilo in pretepa ž njo prav po notah tiste nesrečnike ali malopridneže, kateri pridejo v njegovo »špehkamro*. Mož mora imeti posebno veselje s svojo žilavko, kajti enkrat je bil že obsojen radi pretepanja. Zdaj ima Že drugič opraviti radi nje s sodnijo, toda današnja prizivna obravnava v tej zadevi se je preložila. — Izpred sodišča. Franc Granda, pekovski mojster v Ljubljani, ovadil je svojega vajenca Franceta Cerjaka pri mestni policiji, da mu je ukradel iz nezaklenjene spalne sobe 430 K. Vsled te ovadbe bila je potem proti Francetu Cer-jaku uvedena pri tukajšnjem deželnem sodišču kazenska preiskava zaradi hudodelstva tatvine, v kateri preiskavi je bila ovaditeljeva žena Ana Granda kot priča zaslišana. Akoravno je pa ona dan pred zaslišanjem ukradeno listnico z denarjem na mizi pri oknu za ogledalom našla, je vendar pri zaslišanji pred sodnijo to zamolčala in sicer, kakor se je pozneje zagovarjala, zategadelj, ker se je »bala", da jo bode njen mož, ako mu pove, da je ona listnico založila, »sekiral". Zato naj bi bil pošten fant ožigosan in kaznovan kot tat! Na srečo se je kmalu izkazalo, da je bil vajenec France Cerjak po nedolžnem tatvine obdolžen in več tednov zadržan v preiskovalnem zaporu, in da je njegova go spodinja Ana Granda okolnost, da listnica z denarjem sploh ni bila ukradena, temveč samo založena, nalašč zamolčala. Preiskava proti vajencu Cerjaku se je toraj ustavila, pač pa se je uvedlo kazensko postopanje proti Ani Granda Pri konečni razpravi, kise je vršila te dni, je bila kriva spoznana hudodelstva goljufije in obsojena na dva meseca ječe, poostrene s postom vsako 14 dni. Vajen«, c France Cerjak dobil je toraj za svojo na tako brezvesten način ukradeno mu poštenje popolno zadoščenje. — Nezgoda na železnici. Pri Hrastniku je včeraj trčil lokalni vlak, ki je vozil iz Ljubljane, s tovornim vlakom. Bilo je nekaj škode. Je-li bil tudi kak potnik ali uslužbenec poškodovan, še ni znano. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu aprilu 1900 je 183 strank uložilo 65.732 K 67 vin., 124 strank uzdignilo 41.098 K 18 vin., 28 strankam se je izplačalo posojil 26 940 K, denarni promet 242 614 K 65 vin. — Iz Opatije se nam piše: Lastnik novootvorjenega etablisementa F. T. Tir-mann (hotel, penzija, grand-kavarna in restavracija) v Opatiji, g. Fr. I. Tirmann je dobil od nje kraljevske visokosti gospe velike vojvodinje Adelheid luksemburške krasno naprsno iglo z brihanti in vrezanim podpisom daroval ke. — Konj splašil. Frančiška Virant, posestnica z Iga, je pustila včeraj popoldne svojega opreženega konja brez vsakega varuha pred neko prodajalnico na Emonski cesti. Konj se je splašil radi nekega ropota in je dirjal po Emonski cesti, kjer se je na ovinku voz prevrnil. Konja so ustavili, nesreča se ni nobena pripetila. — Iz strahu pred kaznijo je pobegnil z doma lOletni šolski učenec Karol Vojska. V šoli je dobil slabo spričevalo in se je bal, da bode doma vsled tega tepen. Kam je šel, se ne ve. Najbrže se klati kje po ljubljanski okolici. Na čelu in na zgornji ustnici ima zaceljeno rano. — Brez cvenka je prišel včeraj zvečer v Ogorevčevo gostilno na Rimski cesti Jagrov hlapec in si dal dobro postreči. Ko je bilo čas plačati, pa je zastonj iskal po žepih, še enega „ficka" ni privlekel na dan. To je bilo gostilničarju preveč in poslal je jo policaja, katerega se je pa hlapec tako vstrašil, da je pozabil, kako se piše in je povedal napčno ime. — V Ameriko jo je včeraj spet hotel popihati neki Horvat iz Kota pri Črnomlju. Ker pa še ni imel leta za Ameriko, in ki bode moral popred tukaj služiti vojakom, so ga prijeli in poslali na Žabjek. — 14leten defravdant. Na kolodvoru v Reki je policija prijela jako elegantno oblečenega gospodka, ki je hotel pri stranskih vratih izginiti s kolodvora in se s tem naredil sumljivega. Gospodek je priznal, da je star 14 let in da se je pri nekem dunajskem juvelirju učil. Juvelir mu je za upal neki diadem, ki ga je fant za 600 gl. zastavil in s tem denarjem pobegnil. — Izgu bljene stvari. Neka dama je včeraj na poti s kolodvora do Mestnega trga izgubila zlato uro in zlato verižico. — Janez Zidan, posestnik v Selu pa je izgubil hranilnično knjižico ljudske posojilnice in 4 desetake na poti iz Ljubljane do Sela. Popravek. V sinočnjem podlistku sta se vrinili vsled slabega rokopisa dve napaki. Čitati je pravilno: kvartet Dvorakov v Es (ne E) duru, in igrale so se vse Dvofakove „bagatele" (ne 1) — Cherchez la femme. Ljudje imajo navado, da iz vsacega komarja narede slona. Siromak reporter tudi pri najboljši volji večkrat ne more priti resnici do dna. Tako smo pod gorenjim zaglavjem pred nekaj dnevi poročali, da se je v gostilni »pri slonu" primerila resna rabuka, pri kateri je bil udeležen neki častnik. Zdaj smo od strani udeleženih očividcev izvedeli, da temu ni tako in da se vsa stvar reducira na sicer nekoliko glasno — ob dveh ponoči so ljudje v gostilni navadno nekoliko glasni — v ostalem pa povsem nedolžno šalo. 0 kaki resni rabuki torej ni govora, kar bodi resnici na ljubo konstatirano. * Mihael Munkacsv je umrl v blaznici Endenich pri Bonu. Bil je šele 56 let star. Prav za prav se je pisal Lieb. Svoj pseu-domim je vzel po rojstvenem kraju Mun-kacs v ogrskem komitatu Berey. V mladosti se je učil mizarstva, a neki potujoči portretist ga je rešil za umetnost. Učil se je slikarstva na Dunaju, v Monako vem in v Dusseldorfu. Prvo slavno sliko je napravil 1. 1870. Slika kaže zadnje dni k smrti obsojenega človeka. Naslednje leto je naslikal podobo »Vojni časi". Potem je šel v Pariz, kjer je napravil po vsem svetu znane slike: »Kristus pred Pilatom", »Križanje Krista", »Kristus na križu". Znana je tudi njegova slika »Milton diktira svojim hčeram epos »Izgubljeni raj"." Na Dunaju je poslikal kupole dvornih muzejev. Tu mu je pomagal tudi slovenski slikar Jurij Šubic. Zadnja njegova slika je bila naročena za ogrsko vlado ter kaže osvojitev Ogrske po Arpadu. Bil je že dve leti hudo bolan ter je prebil skoraj ves čas bolezni v bolnišnici za živčne bolezni. Ogri izgube z Munkacsvjem svojega najslavnejšega slikarja. Poleg romanopisca Maurus Jokaija je Munkacsv najzaslužnejši mož na polju ogrske umetnosti. * Afera Avgusta Kollerja. »Narodni Listy" objavljajo obširno pojasnilo o škandalozni aferi, v kateri igra glavno vlogo baron Aleksander Koller, sekcijski svetnik v trgovinskem ministrstvu na, Dunaju. Njegov brat baron Avgust je bil od 16. leta nadalje morfinist. Nedavno je zvabil sek- cijski šef svojega brata v Prago, kjer so ga prijeli in odvedli šiloma v blaznico. Sekcijski šef si je izmislil razne »dokaze", da je brat Avgust blazen ter izsilil celo iz njegovih nedoraslih hčerk neke izjave, ki so bile tudi »dokaz", da je njihov oče res blazen Zdravniki v blaznici pa so sekc. svetnika lažem verjeli. Žena bar. Avgusta dolgo časa ni vedela, kje je njen soprog. Ko je vsa prestrašena poizvedovala, ji je sekcijski svetnik zagrozil, da jo pošlje v blaznico. Njene hčerke pa ji je vzel in jih poslal v neki institut. Poslanec in odvetnik dr. Herold, h kateremu se je zatekla ba-ronka na pomoč, pa je vso zaroto razkril ter je dognal, da je sekcijski svetnik nalagal najvišje oblasti in sicer zategadelj, ker je hotel postati varuh bratovih deklic, ki so dedkinje velikega premoženja po dedu. Barona Avgusta so morali izpustiti. Sedaj se vrši preiskava. * Ponarejalci desetakov. V Tordi je policija zasledila družbo, ki je ponarejala papirnate bankovce po 10 gold. V tej družbi so bili sami premožni ljudje, uradniki, posestniki, tiskarji i. dr. Doslej so zaprli osem ponarejalcev. Neki Szongvay je priznal, da je samo on izdal za 80000 kron takih bankovcev. Stroj so prepeljali iz Tordija v Kološ ter ga ondi na nekem vrtu zakopali. Posestnik vrta pa je vse ovadil policiji. * Na smrt obsojeni morilec klepar Blaschke je v ječi v Vratislavi napadel s ključi ječarja ter ga hotel umoriti, da bi ušel. Tovariši ječarji pa so morilca prijeli. * Dva človeka umoril za 5 frankov. 591etni delavec Rychner iz Rapperswyla je, kakor poročajo iz Lucerna, napadel 721et-nega Gašperja Stockerja in njega 671etno sestro Lizo ter ju z batino ubil. Nato ju je oropal. Dobil je pa le 5 frankov. * Grozna nesreča v rudokopih. V Schofieldu (Utah) se je primerila, kakor po ročajo iz New-Yorka strašna nesreča v on-dotnem rudokopu. Eksplodirali so baje sodi s smodnikom in pri tem je bilo 2 00 ljudi ubitih. 137 trupel so do včeraj že potegnili na dan. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. maja. Načelnik izvrše-valnega odbora desnice Jaworski je prišel sem in je imel z ministrskim predsednikom dobro uro trajajoče posvetovanje. Dunaj 3. maja. členi avstrijske delegacije imeli bodo v torek na Dunaju predposvetovanje. Cesar sprejme avstrijsko delegacijo v nedeljo opoldne, ogrsko pa isti dan ob 1. uri v dvorcu v Budimpešti. Dunaj 3. maja Spravne konference so definitivno pokopane. Poslanca dr. Kramar in dr. Pacak sta brez ovinkov izjavila, da se Čehi na noben način teh spravnih konferenc več ne vdeleže. Dunaj 3. maja. Za torek je več državnozborskih klubov sklicanih na sejo. Dunaj 3. maja. Deželnozborski odsek za posvetovanje o jezikovnem vprašanju pri avtonomnih oblastvih, se je zjedinil glede rabe deželnih jezikov pri okrajnih zastopih in obč. odborih. O pava 3. maja. Deželni zbor je odklonil prošnjo za subvencioniranje poljske privatne gimnazije v Tešinu. Pariz 3. maja. Sestanku avstrijskega cesarja z nemškim cesarjem se v tukajšnjih politiških krogih pripisuje največji mejnarodni pomen, zlasti z ozirom na navzočnost brata ruskega carja. Hag 3. maja. Poslanstvo Burov se je poslovilo pri ministrih Piersonu in de Beaufortu ter odpotovalo v Rotter-dam, odkoder odrine v New-York. London 3. maja. Vojaška cenzura je prepovedala vsako poročilo o bojih pri Thabanehu. V vojaških krogih sodijo, da namerava Roberts Bure iznenaditi. London 3. maja. V bitki pri Houtneku so imele čete generala Ha-miltona sledeče izgube: 2 častnika in 1 mož mrtvi, šest častnikov in 15 mož ranjenih in nekaj žjetih. Buri imajo ondi sila močne pozicije. Slovenci in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 Pri Ervinu Rurdyrh-u, lekarju v Škof)! IiObl se dobiva (321-24) ustna voda ptlkom katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zado&čajoča za eno leto, stane « kroni, po poŠti t«©5 kroni. Umrli so v Ljubljani: Dne 1. maja: Matija Češnovar, hlapec, 24 let, Tržaška cesta St. 26, mrtvoud. Meteorologicno poročilo. Viiina nad morjem 506 2 m. Srednji meni tlak 736-0 mi Cas opazovanja Stanje barometra v mm. icj S g Vetrovi Nebo II ■8 a a. a. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popoi. 7358 144 si. sever 732-7 7305 112 si. zahod 12*9 sr. zahod oblačno dež dež Srednja včerajšnja temperatura 138\ nor-male: 123°. HD-io.z^a.jslsia- borza dne 3. maja 1900. Skupni državni dolg v notah ... 98 K 90 h Bkkpni državni dolg v srebru ... 98 „ 40 „ Avstrijska zlata renta...... 117 „ 45 „ Avstrijska kronska renta 4°/, ... 98 . 20 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... 116 „ 96 , Ogrska kronska renta 4° 0 .... 92 , 5D , Avstro-ogrske bančne delnice ... 17 n 15 „ Kreditne delnice........ 731 „ — , London vista......... 242 „ 82 „ NemSki drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 35 „ 20 mark........... 23 „ 68 , 20 frankov.......... 19 „ 27 n Italijanski bankovci....... 91 „ — „ C. kr. cekini.......... 11 „ 34 , Zahvala. Za srčne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti gospoda Matevža Kerta c. in kr. majorja v pokoju kakor tuđi za mnogobrojno spremstvo dražega ranjcega izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem na§o srčno zahvalo. Zahvaljujemo pa se še posebej gg. c. in kr. častnikom tukajšnje garnizije ter darovateljem krasnih vencev. I (885) V Ljubljani, dne 3. maja 1900. Žalujoči ostali. Zahvala. Na obilno izkazanem sožalju in spremstvu pri pogrebu gospoda Teodorja Šeberja se najiskreneje zahvaljujemo vsem vde-ležnikom, zlasti darovalcem vencev, gg. uradnikom vseh c. kr. litijskih uradov, obema gg. zdravnikoma, slavnima pevskima zboroma iz Litije in Smartnega, učiteljstvu, litijskim tržanom, pokojni kovim gg. kolegom, preč. damam litijskim in šmart.nskim, gasilnemu društvu litijskemu, preč. duhovščini, kakor tadi njegovim od daleč prihitelim prijateljem, ter sploh vsem, ki so blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast ter nas v naj-britkejših urah tolažili. Bog plati ! (889) Žalujoči ostali. Zahvala. Ob britki, nenadomestljivi izgubi svojega blagega soproga Andreja Mačeka posestnika in tovarnarja katerega je Vsegamogočni Bog dne 29. aprila, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 33. letu poklical k sebi v boljše življenje, zahvaljujem se lepo vsem, ki so mu v dolgi in mučni bolezni tola-žilno stali na strani; pred vsem pa našemu duhovniku č. g. Strupi-ju; dalje se vljudno zahvaljujem vsem, ki so položili na krsto dragega ranjkega toliko Število lepih vencev. Srčno zahvalo izrekam tem potom tudi vsem domačinom, tirolskim tovarnarjem in drugim, ki so iz bližnjih in daljnih krajev prihiteli mojemu nepozabnemu soprogu izkazat zadnjo čast, v prvi vrsti pa domačim ognjegascem, ki so vzorno skrbeli za red pri dolgem sprevodu in sami nosili krsto, potem vsem veterancem, domači godbi, občinskemu zastopu, članom posojilnice, delavskega društva in krajnega Šolskega sveta. Bog povrni' V Domžalah, dne 2. maja 1900. Frančiška Maček (886) soproga-vdova. Učenec (871-1) vsprejme se takoj v špecerijsko in delikatesno trgovino Himni «$? Jlurnlk. Ces. kr. avstrijske j& držami železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1900. leta. Odhod lz lejubljan« jož. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzerrfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, I§I, Solnograd; čez Klein - Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein - Reifling v Line, Budejerice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Leud-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Kavlo^ vere, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. — Proga. ▼ Zfovo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v Udabljano jož. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. ari 16 m. dopoladne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popoladae osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zens'esta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z DuDaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lz Novega mesta ln Ko&evja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. ari 28 m. zjutraj, ob '2. uri 5 m. popoludne, ob 6. ari bO m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in pr .ikib — Prihod v LJubljano drž. kol. 1* Eauaika. Ob 6. ari 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 no do^olndne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) mesar in hišni posestnik v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 70 usoja si uljudno ponuditi častitemu občinstvu in gospodom gostilničarjem Jako okusne povojene gnjati (šunke), vsakovrstno povojeno meso, kranjske klobase ter sveži špeh in meso vse zelo dobro In ukusno, lastnega izdelka. (856—1) Prodaja vsaki dan razun nedelj in praznikov na javnem trgu po najnižjih cenah. oij[roDoza3žreliaBja. I zadnji mesec. Glavni dobitek v gotovem denarju z 2O"/0 odtege. (716—11) Invalidske zahvalne srečke I. žrebanje: 19. maja 1900. . II. žrebanje: 7. julija 1900. 3 1 KrOnO. |lH. žrebanje: 10. novembra 1900. Srečke priporočat J. C M IIK R v IJublJani. ^ faj erska BOG. v Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER i > v Ljubljani. (573-i3) 1 knpčevalna pijača. Nep rekoše na zdravilna voda. Prodajalka vešča v trgovini z mešanim blagom, se vsprejme v prodajalnico na deželi. (881—1) Ponudbe vsprejeraa Ivan Stergulec, trgovec v Begunjah nad Cerknico. Vabilo k rednemu letnemu občnemu zboru Posojilnice v Ribnici registrovane zadruge z omejeno zavezo kateri se bode vršil dne 13. maja 1900. I. ob 4. uri popoludne v društveni pisarni. Dnevni red: 1. ) Poročilo predsednika. 2. ) Odobrenje letnega računa za leto 1899. 3. ) Razdelitev čistega dobička. 4. ) Razni predlogi. 5. ) Volitev načelništva in nadzornikov za leto 1900. (884) Načelništvo. Preo b le ke_^=^ dve učenki se sprejmeti: Kapiteljske ulice št. 11, pritlično. Lepo stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in posebnega vrtu s paviljonom, m«* ucltln od ttvKUMfa t. I. naprej za letno najemsčino 2SO «■■«■- (847—5) Vpraša naj se pri hišnem posestniku gosp. V. II u m umu. Kiiliii«»iti «•«*.« t u mt. ¥1, nasproti domobranski vojašnici. 95 Landaver" lahek, v dobrem stanji, za jedno ali dvojno uprego, (887—1) se ceno proda ~w T Spodnji Šiški štev. 89. Uobei*. zanesljiv mehanikar za popravljanje vsake vrste šivalnih strojev, kakor tudi pošten potovalec dobita takoj po dogovoru službi. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: Savnig & Dekleva v Gorici. (834—4) Poslovodja z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, ki je spreten prodajalec, potem trgovski pomočnik ki je istotako uren prodajalec, ter 2* (868—2) učenec iz dobre hiše vsprejmejo se v trgovini z mešanim blagom Ant. Treuna, Jesenice, Gorenjsko. Na najvišji ukaz Njeg. c. ^ in kr. apost. Veličanstva. XXXIII. c. kr. drž. loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 16.514 dobitkov v gotovom denarju v skupnem znesku 410.900 Kron. Glavni dobitek znaša •OOO kron y gotovini. Žrebanje bode nepreklicno dne 7. junija 1900. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, L Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti za kupce se dobe zastonj. (841-2) «e poiUJaJo pošinlate M» Od c. kr. loterijskega dohodninskega ravnateljstva. Oddelek državne loterije. Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip NolIL Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne 4