Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V LJubljani, V četrtek, đne 6. januarja 1927	St. 4. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Uln celoletno 240 Din
za inozemsfvo
meseCno 35 Din nedeljska Iz-dala celole no vJugo< Blnvlfl so Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pelli-vrsfa mali oglasi po I 50 In 2 D. vcd|l oglasi nad 4.1 mm viSIne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v ured TSk«- m delu vrstica po 10 Din P Pn većiem □ naročilu ccpuM Izide ob 4 z|ui nj razen pondelif.o In dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6 lil Itokoplal se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo * Uredništva telefon štev. SO, upravnlšlva šlev. 32S
Političen lisi sza slovenski narod
Uprava le vKopItarjev! ul.ši.e y Čekovni račun: Clubl/anu Hlev. 10.630 tn W.M9 xa Inaerate, Sarajevo št. 7563, Zaqreb št. 39.OH, Prafta In Dunal št. 24.797
Pogrebna pesem SDS.
Volivna borba za oblastne skupščine se je že razgorela. Množice slovenskega ljudstva se z navdušenjem zbirajo pod zastavo SLS, na kateri je zapisana politična svoboda, gospodarska samostojnost in kulturni napredek slovenskega naroda v okviru države SHS. To dejstvo, ki že sedaj jasno oznanjuje strahovit poraz, ki ga bo doživela tudi v tem boju največja sovražnica slovenskega naroda, SDS, seveda močno vpliva na živce njenih gene lov. Na to duševno depresijo reagirajo z izbruhi onemogle jeze in psovanja na Slovensko ljudsko stranko, ki se kosajo za prvenstvo z »najboljšim«, kar je na tem polju že produciralo neprckosljivo jutrovsko časopisje.
Vse te psovke pa ne bodo zabrisale grehov, zaradi katerih bo slovenski narod 23. jan. izrekel nad to družbo obsodbo, ki bo zapečatila destvo, da v Sloveniji za take strarke kot je SDS ni prostora. Kakor je naše ljudstvo v slovenski deželi pomedlo z nemškutarji, potem pa s staro liberalno šaro, tako bo zaprlo vrata za vstop v novo deželno hišo tudi Zerjavovi »samostojni demokraciji«.
Slovenski narod je pošten, soliden in zna-čajen narod. SDS pa je stranka nepoštenja, nesolidnosti in neznačajnosti. Njeno edino praktično načelo je, kako bi se za vsako ceno dokopala do oblasti, da molze iz slovenskega ljudstva denar v svoje nepoštene strankarske koristi. V ta namen se je zvezala z belgrajskimi centralisti in korupcionisti ter z njihovo moralno podporo zašpeku'.irala in zafučkala slovenskemu ljudstvu milijone, samo da je ostalo nekaj za njene »kulturne« svrhe.
SDS ni bilo mar, za kakšno ceno so se dosegli ti lepi uspehi njene politike. Brez obotavljanja in sramu je proglasila, da Slovenci sploh niso narod in jih ponižala v pleme. Začela je borbo proti slovenskemu jeziku in kulturi ter se metala v prah pred belgrajsko čar-šijo, češ vzemite nas, vse prodamo! Odobravala je neznosno obdavčenje slovenskega ljudstva, po svojih eksponentih uničevala zadnje sledove naše prejšnje samouprave, postavljala našim občinam komisarje, nahujskala na slovensko delavstvo oboroženo fašistovsko tolpo, izročila Belgradu narodno šolstvo in bojkotirala naše kulturne ustanove, ker v Jugoslaviji ni prostora slovenskemu kulturnemu »separatizmu«. Pridno je denuncirala vse naše politične in kulturne delavce, duhovščino, kmet-sko in delavsko ljudstvo, češ, vseh se drži avstrijakantstvo, boljševizem in separatizem, izvzemši esdeesarske elite. Ponujala se je centralizmu za rablja in ta posel z veseliem opravljala kakor bi ga ne mogel boljše noben tuji birič in dragoncc.
Z nepopisnim navdušenjem je ta lepa strarka izglasovala vidovdansko ustavo z njenimi samoupravami, potem pa ves čas. ko je bila deležna vlade, skrbno gledala, da se ta samouprava ne bi uresničila, boječ se ljudskih glasov. Morala je priti RR vlada, da se je ta bedna koncesija demokratičnemu principu uresničila, PP režim pa je vladal z bičem in batinami ter orjunaškim terorjem. Zdaj pa se ta hinavska družba hoče kititi s pavovim perjem, češ da ima ona zasluge za udejstvenje ljudske samouprave! Tako govore danes ljudje, ki so odstavljali naše ljudske župane in celo slovensko prestolico oropali njene avtonomije ter vihteli v »Jutru« kadilnice musolinizmu, kličoč tudi nad Jugoslavijo absolutizem >močne roke« in nekakih v skrivnostnih zatišjih naha-jajočih se generalov.
Slovensko ljudstvo tega ni pozabilo in nikoli pozabilo ne bo. Sedanji volivei boj za oblastne skupščine se vrši v znamenju velikih in kulturno tako visokega ter politično zrelega naroda kakor je slovenski dostojnih gesel. V tako važnem trenutku svoje zgodovine hoče slovenski narod dokazati, da ima tako pravico kakor tudi neuklonljivo voljo priboriti si svobodo, katera mu gre, da sam sebe upravlja in se neovirano narodno razvija na podlagi svojega jezika in kulture. V takem momentu so psovke, zavijanja in klevetanja esdeesar-skegf časopisja nadležno hreščanje, od katerega nas bolt ušesa, p« je brc>. pomena in važnosti za vsakega sposbnega človeka. Zdaj blebetajo nekaj o tem, da je naš voditelj »izdal« avtnomističen progrrm, ko pa ves slovenski narod ve, da dr. Korošec ni opnzvnl niti ene same jote od našega programa in tudi nikoli ne bo! Naš dr. Korošec je vzor-poštenjnk, ponos našega naroda, in ni ga in bo rodila slovenska mnjka sina, ki bi doživel, da bi voditelj naše stranke onečastil svoje ime s
Nov udarec Slovencem v Italiji.
Postojna, 5. jan. (Izv.) Primorske Sloven- v milih besedah obsoditi kruto ministrovo ce je zadel nov krut udarec. Preko 20 sloven- odredbo, skih učiteljev. proti katerim je minister Fe-
,rl«l„ „„„„„M -J_____l„„ _ _l____■ J , 4 , . I
dele naperil odpustno p stopanje, je dobilo te dni odlok, da moralo nemudoma zapustiti svoja službena mesta. Novi cdlok, ki meče številne druž nske očete na cesto sredi leta, je prišel kar iztien da, ker se je splošno pričakovalo, da bo minister s svojo odredbo počakal vsaj do konca šolskega leta.
Včeraj se je tu zvedelo, da je bila »pori-ška Straža« brž zaplenjena, ker si je upala
Pričakujejo se pa še nova odpustna posti panja proti učiteljem in proti zadnjim ostankom slovenskega uradništva. Z goriške sod nI je so premestili v južne kraje države še ostale štiri «lovenske kanceliste.
Da je mera še bolj polna, so nekateri vojaški po\eljn:ki prepovedali slovenskim fantom vojakom pošiljati voščila in pozdrave v don'ače liste. Kazni za ta prestopek so zelo hude.
Vatikan in fašizem.
Rim, 5. jan (T-v.) Cela'urno fašistovsko č sopisje se je adnji teden na n ig od zg raj silovito za'elo aganjati v vatikansko politiko. Zadnji pape'ev govor ter govora parišl.ega ter berlinsl ega nuncija sta zadela fašizem v živo. Posel no milanski »Corriere della Sera«;
п-р-ч'а vatikansko pclit'ko, v prvi vrsti kardi-n la G pari a češ, da je z obsidl aini nacio-n P zn a nršljen še posetej italijanski fašiem. Predsedi !ku vlr.de Mussoliniju prihaja la spor prav ncpril.čno.
Najklavrnejša izmed vseh vlad.
Belgrad, 5. januarja. (Izv.) V političnem živi enju je radi srbsk.h pravoslavnih pra ni-kov zavladalo popolno zatišje. Dogodkov sploh ni bilo nobenih. Danes je delal edino finančni odbor, ki je nadaljeval z razpravo o proračunu. Govorili so p slrnci: demokrat Demetro-vić, radičevec Basariček in radikal T r p k o v i ć. Demetrovič je napadal sestavo vl.:de, dočim je r.°dičevec Basariček izjavil, da bo ravno radi tega zelo delavna in se je zelo laskavo izra il o »strokovnjakih«, ki so v vladi. Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja se bo vršila v pondeljek, 10. januarja ob 4 po poldne.
Medlem ko radičevec Basariček navdušeno po dravlja vlado in hvali njeno delavnost, pa je njegov šef Stjepan R a d i ć pred svojim odhodom na agitacijsko potovanje po Dalmaciji dal časnikarjem izjavo, v kateri napada Uzunovičevo vi. do, v kateri sede štirje radi-čevski ministri, zaradi njene popolne nedelavnosti. Stjepan Radič je med drugim izjavil, da in;a nesoglasje v radikalnem klubu žal slabe gospodarske posledice. Vsled neizenačenja koledarja izgubimo na leto najmanj 100 delovnih dni, kar pomenja zgubo par miljard. Naša vlada se radi korupcionističnih intrig v radikalnem klubu ne more baviti z nobeno resno zadevo. Korupcicnisti so zopet preprečili parlamentarno delo za mesec dni. Kmetijsko ministrstvo se je i-ročilo Vasi Jovanoviču, ki nima pojma o praktičnem gospodarstvu. Ako se bo predsec'nik vlade še nadalje naslanjal na tiste, ki mu ob vsaki priliki izrekajo nezaupnico, in če bo kljub temu ob vsaki priliki iznenadil HSS s kakšno ljube:njivostjo, kakor je to storil sedaj, ko ji je odvzel kmetijstvo in ji ni hotel vrniti šum in rud, bo prišlo še do lepih iznenadenj. HSS klub bo na prihodnji seji odločal o tem, ali naj takšno stal šče predsednika vlade še nadalje podpira. Radič je tožil, da nimajo sel aki kruha, novi finmčni minister pa je v svojem ekspo-eju dolžil kmete, da žive ua »previsokem nivoju« ter da draginja pohaja iz previsokih delavskih plač. Radič si je privoščil tudi dr. Korošca, ker ni vstopil v vl;:do, češ da s tem družno s pašičevskimi ko-rupcicn eti sabotira vlado, ki po Radičevem pri n~nju itak n'č ne dela in ni počenega gr. ša vredna. I», tega je razvidno, kako prav ima Hermann Wendel, ko v svoji najnovejši knjigi označuje Kadiča z jako nelavskavimi izrazi. Isti Radié, ki zdaj zopet napada vlado, katero podpirajo njegovi ministri, bo seveda pri prvi pr liki zopet pustil za taisto vlado gla-
sovati. Kako si potem še upa napadati dr. Korošca, to je psihol..gičen problem prve vrste.
Ra-un Radiča se oglaša krepko tudi Sve-tozar P r i b i č e v i č. Današnja Pribičevičeva »1'eč« prinaša njegov uvodnik, v katerem pravi, da pripada samostojno demokratski stranki sedanjost. Politični krogi so napravili iz lega šalo. Pribičev č je namreč v lanskem božičnem članku »Reči« zapisal, da pripada samostojnim demokratom bodočnost. Zato pravijo sedaj pr liiiki, da, ker je pripadala lani samostojnim demokratom bodočnost, ker reklamirajo letos zase sedanjost, bo o pr.hodnjem Bož ču pripadala samostojni demokratski stranki preteklost.
Og!a.rajo se pa tudi dalmatinski radikali. Povodom trditev, da so dalmatniski radikali, če se umakne iz narodne skupščine načrt agrarnega zakona za Dalmacijo, pripravljeni izpremen'ti svoje dosedanje stališče napram vladi g. Uzunoviča in jo podpirati, je dal g. Niko No\akovič-Longo izjavo, v kateri pravi med drugim: Pcpc hroma je napačno mnenje nel aterih belgrnjskih listov, da je opozicijo-nnlno držanje nas dalmatinskih radikalnih poslancev proti g. Uzunoviču in njegovi vladi diktirano i/ikljuino radi dalmatinskega agrarnega zakoni. Mi smo zavzeli tc stališče najbolj rad. tega. ker smo globoko prepričani, da je vsako sodelovanje z rndičevci nemogoče. To je ugotovil tudi g. Uzunovič in radi tega podal svojo ostavko. Rekel je takrat nam, da se z radičevci ne more delati, zdaj pa zahteva g. Uzunovič od teh istih poslancev, da -dajo za-uprnje njegovi vladi, v kateri so zepet ti isti rad čevci.
Kar se tiče zakonskega načrta o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji, pa g. Uzunovič sploh niina potrebe, da ga umakne iz skupščine. V kolikor smo mi izvedeli, je najnovejši in zadnji sporazum med g. Uzunovičem in g. Stj. Redičem v tem, da se predloži zakon o centralni upravi, o izenačenju davkov in pa proračun. O dalmatinskem agrarnem zakenu ni niti govora. Vprašanje je, kako naj b' se ta zakon sploh predložil narodni skupščini; kajti čim bi bil sprejet zakon o centralni upravi, ki bi se imel dovršiti prvi po vrsti m sicer 1. fel ruarja, - vsaj tako je radikalni klub sklenil, — bi se nato ministrstvo za agrarno reformo takoj likvidiralo.
Sploh vse soglaša v tem, da je sedanja Uzuni vičeva vlada najklavernejša, kar smo jih kdaj imeli.
Zaleski o zunanjepolitičnem položaju
Poljske.
Varšava, б. januarja. Zunanji minister Zaleski je včeraj v zunanjem odseku sejma poročal o zunanjepolitičnem položaj i. Rekel je, da investigacije Društva narodov v Nemčiji ne bodo manj učinkovite, nego je bila zaveziiiška vojaška kontrola. Pri skrbi za mir se vzhoda ne sme ločiti od zapadne Evrope; varnost Evrope je en sam problem. Poljska
kakšnim grdim dejanjem! Vi psujte, kolikor hočete, naš in našega voditelja program bo ostal čist in svetel, kakor je bil!
23. januarja bodo prikorakale trume SLS, in vsak bo vrgel pest zemlje na grob nestvora, ki se piše slovenska samostojna demokracija.
se neprestano prizadeva, da se ustvarijo dobri odnošaji z Nemčijo, zato pa ne more iti molče preko nemirnih prizadevanj v Nemčiji, ki hočejo skaliti razmerje Nemč je nasproti Poljski. Ne dvomi pa, da s temi stremljenji ne soglaša celi nemški narod.
V odnošajih med Poljsko in Sovjetsko Rusijo — je nadaljeval Zaleski — v zadnjem času ni bilo kakih posebnih izpreinemb. Tekom pagajanja za vzhodni pakt ni Poljska nikoli gojiia žeije, da bi ustvarila kak blok, ki bi bil naperjen proti Rusiji. Poljska želi, da bi se sklenil pakt ali sistem paktov, ki bi obsegal vse države na vzhodu Evrope.
Rusija je sklenila pakt le z Litvo, ki pa nobenemu izmed pogodbenikov ni prinesel
VII. prosvetni večer se vrši jutri v petek 7. t. m. ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu.
i
velikih koristi. Poljska upa kljub vsemu, da obstoja resnična želja za vzposlavo miru tudi v Sovjetski Rusiji.
Nasproti dogodkom v Litvi je ohranila Poljska popolno hladnokrvnost in se tudi v bodoče ne namerava vtikati v litvanske notranje zadeve; vedno je tudi pripravljena za dobre sosedske odnošaje z Liivo. Litva bo prej ali slej spoznala, da ima svojo neodvisnost zahvaliti le Poljski.
Vsi na branik za slovensko gledališče.
Kriza slovenskega Narodnega gledališča, ki je minuli teden prodrla v javnost, ni kriza, ki bi se jo dalo rešiti kar tako. Krize lažjega ali težjega značaja smo v času od podržavljenja do danes že preživeli, ker menda ni bilo leta, da ne bi bili v tej ali oni krizi. Stanje, v katerega je naše gledališče zabredlo, je višek vseh dosedanjih kriz.
Neumestno in odveč bi bilo, po vseh naporih in žrtvah našega naroda za svoje gledališče, začenši izpred vojne dobe preko podpisovanja delnic po vojni po vsej Sloveniji za njegovo vstajenje pa do danes, utemeljevati in Opravičevali eksistenco gledališča za kulturno življenje naroda. Poleg univerze edina reprezentanca našega duševnega življenja. Univerza in gledališče sta dve ognjišči narodovega bitja, dva čuvarja njagovih najdražjih svetinj — jezika in duha.
V času težke gospodarske krize, v času vsesplošnega vpitja po »Sledenju« se hoče varčevati lam, kjer smo najbolj občutljivi. Ce je Slednja potrebna, prav! Toda varčevati tam, kjer se koplje grob naši kulturi, to se pravi napraviti smrtonosen udarec na naš narod !
S tem. da bi v Narodnem gledališču reducirali 40 ljudi, mora bili vsakemu povprečnemu poznavalcu razmer jasno, da je normalni umetniški razvoj nemogoč. Manj osolr'a — več predstav. Manj časa za pripravljanje del — slabše predstave. In končno še velika omejitev pri izberi repertoarja. Gledališče pa, ki se mora vezali zgolj na omejen repertoar, ni zmotno dolgega življenja Nakralko, naše gledališče bi postalo »državna šnvra«.
Na drugi strani pa se 40 prevedenih članov po paragrafu o nestalnosti državnih uradnikov vrže meni nič tebi nič na cesto. Medlem ko morajo kontraktualnim članom odpovedati le v roku, naznačennm po pogodbi. 40 ljudi sredi z me na cesti! Kam to vodi? Med njimi so ljudje z družinami, stari, za naš oder zaslužni člani. Kje je tu pravica? Kje je so-cijalni čut? Tudi tisti takoimenovam »srečni« med njimi, ki jim po službenih letih pripada pokojnina, niso od oslal:h mnogo na boljšem. Od upokojitve do izplačila pokojnine je dolga, dolga pol.
Za vse to se rdeči svinčnik ne zmeni. V imenu Slednje Sledi. Kaj je sitemu za lačnega!
Ni zgolj slučaj, da prihaja za univerzo v stiskalnico gledališče. Po upropaščenju naše industrije in trgovine, po gmotnem uničenju nas hoče centralizem še kulturno osiroteli.
To je sistem. Kdor tega ne sprevidi, je slepec.
Ta sistem postopnega upropaščanja vsega, kar je naše, mora združiti k skupnemu nastopu ves naš narod! Vsak Slovenec mora v sedanjem trenutku čutili vso pezo nevzdržn h razmer, ki .-e te dni odražajo v poginu slovenskega gledališča. Zavedali se moramo velike odgovornosti, ki jo imanro pred zgodovino, če bo tudi po krivdi naših ljudi trpela naša kultura. Vsi poklicni čuvarji nnše duševne imovine na plan! Vzdigniti je treba vihar, ki ho pomelel tako z domačimi kot drugimi škodljivci slovenske pošlene stvari!
ZOPET SNEŽNI ZAMETI V LIKI.
Zagreb, 5. januarja. (Izv.) Zagrebško železniško ravnateljstvo sporoča, da je bila danes ob 7 radi snežnih žametov zaprta liška proga in siccr na celi črti od O g ti 1 i n a do
V r h o v i n. Sneg, ki jc zapadel na železniški progi, ovira promet. Na progi med Jesenicami in Rudopoljem jc zapadel sneg v višni 1 m, v Rudopolju pa v višini 50 cm; pri čuvajnici štev. 38.139 v isti višini. Ravno lako neprehodna je proga pri Rudopolju in sicer med Zrmunicin in Malovanom,
Mussolinijeva okrožnica prefektom.
PREFEKTI STEBER DRŽAVNE AVTORITETE V PROVINCAH — MUSSOLINI PRA-
VI, DA JE PROTI REPRES ALI J AM —
Rim, 5. januarja. (Izv.) Mussolini je kot notranji minister poslal vsem prefektom posebno okrožnico, ki ji tukajšnji politični krogi pripisujejo veliko važnost. Mussolini naglaša v svoji okrožnici naslednje misli: »Prefckti so najmočnejša državna avtoriteta v provincah. Vsa odgovornost in vsa avtoriteta leži izključno v prefektovih rokah. Pretekli morajo tudi skrbeti, da branijo vlado proti vsem, ki jo skušajo na zahrbten način slabiti. On mora voditi boj proti sovražnikom fašizma inteligentno; ta boj se mora voditi inteligentno radi tega, ker ne gre, da bi ničvredni elementi postali mučeniki. Napadalno četnišlvo (skvadrizein) pomenijo v 1. 1927. anahroni-zom. Vsaka protizakonitost se mora namreč nehati, ravnotako vsako nasilje. Zatreti se morajo tako nasilja, ki imajo svoj izvor v lokalnih razmerah, kakor tudi lista nisilja, ki sledijo navadno težkim dogodkom. Treba si je trdno vtisniti v spomin, da je treba narediti konec vsem represalijam, pustošenju in nasiljem, pa naj se zgodi meni karsižebodi in karkoli. Fašisti imajo dolinost, da opusle vsakršne demonstracije proti zastopnikom tujih držav. Odnošaji med narodi so tako delikatni in se lahko razvijejo v tako smer, da postanejo lahko z demonstracijami in z delovanjem raznih provokaterjev komplicirani. Prefekti morajo nadalje gledati, da vzdrže za vsako ceno javni in moralni red v državi in da skrbe za čiščenje birokracije v uradih. Ker pa ni prefekt v dobi demokracije več volivni agent v prilog vladi, zato mora on v interesu naroda seči k samoiniciativi.«
Posebna važnost se pripisuje tej okrožnici radi tega, ker obračunava sam Mussolini
VSE SKUPAJ SAMO ZVOČNE BESEDE.
po osemletnem obstoju stranke s skvadriz-mom. S tem se bodo morali fašisti brezpogojno pokoriti državni oblasti. S tem se tudi ruši oni dualizem, ki je vladal prej med prefekti in tajniki posameznih provinc.
Propaganda za liktorsko posojilo.
v Trst, 6. januarja, (Izv.) Danes ee Je vržil v prostorih fašistoVeke stranke sestanek propagandnega odboru za liktorsko posojilo, ki mu predseduje fašistovski komisar Bar-ducci. Sestanku je prisostvoval tudi prefekt, ki je pozval vse navzoče k podvojeni propagandi za podpisovanje liktor. posojila. Ravnatelj emisijskega zavoda Banea d' Halia je ugotovil, da je podpisal Trst 19 milijonov. Vendar se ta znesek smatra še vedno za prenizek. Omenjeni odbor je prišel do zaključka, da so indutrijci navzlic težki industrijski krizi podpisali vseeno precejšnje zneske. Odbor je sklenil v posebnem pozivu pozvati vse hišne posestnike, trgovce in profesioniste, da se odzovejo pozivu za podpis liktorskega posojila, kakor so to storili delavci in uradniki.
ODPUŠČANJE URADNIKOV.
v Rim, 5. jan. (Izv.) Ministrski svet je sklenil na današnji seji, da se raztegne zakon o odpuščanju državnih uradnikov, ki se ne strinjajo s smernicami sedanje vlade, tudi na občinske in pokrajinske uradnike. Tako se bo ta zakon uporabil tudi proti tem uradnikom In odpuščeni bodo vsi oni, ki po svojem političnem prepričanju niso fašisti in to brez ozira na njihovo kvalifikacijo in delo v uradih.
Boj za Briandovo
Pariz, 5. jan. Listi se obširno pečajo z Briandovo napovedjo Ixija desničarskim strankam v parlamentu. Levičarski listi naglasa jo, da se je Briand naveličal igre desničarskih kn-pov in da hoče sedaj položaj temeljito razčistiti.
Generalni tajnik zunanjega ministrstva Berlhelot, ki ga desničarski krogi izigravajo preti Briandu, češ da se ne strinja z ministrovo politiko in da hoče odstopiti, je poslal listu
Berlin, 5. jan. Vsi načrti za sestavo desni-ïarske vlade so se izka/.ali kot popolnoma nemogoči. Takim načrtom se je sedaj odrekla tudi nemška ljudska slranka. Danes je toliko kot gotovo, da se sestavi vlada središčn h strank, tembolj ker je taka rešitev vladne krize tudi po n.nenju dr. Stresemanna edino smo-trra in potrebna. Središčna vlada bi potem sklenila s socijalno demokratično stranko dogovor glede notranjepolitičnih zakonov, ki pridejo v parlamentu predvsem na dnevni red,
Za angleško-ameriško zvezo.
London, 5. jan. Časopisje komentira pobudo ameriškega H e a r s t a za ustanovitev an-gleško-ameriške politične zveze. Listi so mnenja. da se je Hearst o stvari preje pogovoril vsaj z nekaterimi vodilnimi političnimi osebnostmi. Glede zveze same p sejo, da interesi Anglije in Amerike za ohranitev miru v Tihem oceanu in v Evropi soglašajo. Nekateri listi pa izražajo boja en, da bi zveza Anglija-Amerika omajala stališče Društva narodov.
Nove mirovne pogodbe.
Pariz, 5. januarja. Na revalski konferenci runanjih ministrov Latvije, Finske in Estonske so sprejeli predlog Sovjetske Rusije, da ee sklene med njo in navedenimi državami garancijski pakt. Predloženi ruski načrt se le nekoliko modificira.
Turški parlament je ratificiral prijateljsko pogodbo z Argentino, ki je soglasna s pogodbo, katero je Turčija lani sklenila z republiko Chile. Sedaj se pogaja Turčija za sklenitev enakih pogodb z Mehiko in Brazilijo.
АпзГга sklene s Turčijo prijateljsko pogodbo.
Angora, 5. januarja. Semkaj je dospel angleški poslanik iz Carigrada in imel dolg pogovor z zunanjim ministrom Ruždi bejem. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, je Anglija ponudila Turčiji, da sklene z njo prijateljsko pogodbo.
Amerika za sporazum s kita'sko.
v Washington, 5. jan. (Izv.) Predsednik zunanjiga odbora v reprez. zbornici g. Porter je naslovil na državnega predsednika Cooliugea spomenico, v kateri apelira nanj, da »klene s Kitajsko pogodbo glede eksleritorial-nosti, tarifne avtonomije in ie nekaterih drugih važnih vprašani.
politiko v Franciji.
»Journal de Genève« pismo, v katerem te vesti odločno zavrača kot neutemeljene. Med drugim pravi: »ТИ1. ki poznajo Bria"da in men, vedo kako globoko nagnjenje mo veže mojim ministrom. Dodajam, da sem vedno občudoval glolioko človečnost Brianda in sem bil pri izvajanju n egove politike soglašunja z Anglijo in zbližan a z Nemčijo, ki edino more zagotoviti evropslc mir, vedno njegov zvesti pomočnik in to tudi ostanem.
pe-sebno glede zakona o delovnem času in skrbi za brezposelne. Ako bi se s socijalnimi demokrati ne dal doseči sporazum in bi nova lada v parlamentu ne našla zadostne opore, se bodo za maj razpisale volitve. Kot kandidata za kanclersko mesto se imenujeta trajno dr. Curlius in Stegerwald: ni pa izključeno, da sestavi vlado zopet dr. Marx, ker bi bili z njegovim imenovanjem socijalisti še najbolj za-dovol ni. Sestave nove vlade je pričakovati še pred 19. januarjem, ko se ses'ane parlament.
izgredi proti Angležem v Hankau.
v London, 5. jan. (Izv.) »Times« poročajo iz H a n k a u a , da so včeraj potem, ko je že bilo sklenjeno, da se odpokličejo angleške mornariške čete, udrli Kitajci v ozemlje angleške koncesije. Tukaj so navalili na provirorične utrdbe. Nato so se angleški mornarji, ki so se bili že vkrcali, zopet vrnili na suho. Zvečer je bil p< ložaj jako resen.
v Shacgkai, 5. jan. (Izv.) Iz Hankaua poročajo semkaj, da so ob včerajšnjem vpadu v ozemlje britanske koncesije zasedli Kitajci poslopje carinskega urada in občinsko hišo ter da so pregnali vse Angleže iz ozemlja koncesije. Kitajska policija vzdržuje red.
Pogajanja za češkoslovaško svobodno cono v Hamburgu.
Praga, Б. januarja. Jutri dospe semkaj berPnski poslanik dr. Krofta, ki se bo udeležil pogajanj za češkoslovaško svobodno cono v Hamburgu. Pogajanja se začno takoj, ko so vrne v Prago dr. Beneš; njegov prihod se pričakuje med 8. in 11. t. m.
Eksplozija na šolski ladr.
v Baltimore, 5. jan. (Izv.) Na krovu šolske ladje Richelieu v Churtisbai je med nakladanjem nafte nastala velika eksplozija. Pri tem je bilo 23 oseb ranjenih.
v Baltimore, 5. jan. (Izv.) Pri eksploziji, ki je nastal nakrovu ladje Richelieu jc bilo šest oseb ubitih in 31 oseb ranjenih. Ladja se je potopila v objemu divjih plamenov.
Šnanska bolezen se širi.
v Pariz, 5. jan. (Izv.) Iz Madrida prihajajo vesti, da se španska bolezen po celi državi širi jako hitro. V Barceloni sami je zbolelo za hripo 100.000 oseb. Število oseb, ki so podlegle bolezni, je precej veliko.
v Bern, 5. jan. (Izv ) Po poročilih se hripa v zapadnl in srednji SvicI vedno bolj širi. Navzlic lahkemu značaju bolezni je vendar na-siopilo že več smrtnih slučajev. V ženevskem kantonu je zbolelo na hripi 28.000 oseb; v Ba-sel-landu se zapira vedno večje število iol. Tudi v Breisgau se hripa zelo širL
Beležke
Д Nepotreben boj. Boj za slovensko avtonomijo imenuje »Jutro« nepotreben boj. Iz tega stavka gleda prav tista nesrečna centralistična miselnost, kot je bila pri tej gospodi ob volitvah v konstituanto leta 1920. Res, nekateri ljudje se ničesar ne nauče in ničesar ne pozabijo. Radi centralizma, ki ga »Jutro« še danes zagovarja, propada vse naše gospoda rstvo. Naš kmet ne more ničesar prodati, obrtnik toži, da manj'ta dela, armada brezposelnega delavstva stoji pred vratmi tovarn, ki se zapirajo, »Uradni lišt« objavlja v vsaki številki konkurze trgovcev — glasilo slovenskih centralistov, ki nori napis, da je dnevnik za gospodarstvo, pa zapiše, da je boj proti centralizmu, boj za slovensko avtonom jo nepotreben. Po »Jutrovi« miselnosti naj bi menda slovensko ljudstvo celo hvalilo in proslavljalo liste vekoslavne poslance demokratske In slovenske radičevske stranke, ki so glasovali za nesrečno vidovdansko ustavo. Vuki Brankoviči so pač proslavljeni ob Vidovem dnevu, a proslavljeni s herostratsko slavo — izdajalcev. Srbsko ljudstvo Vidovega dne ni pozabilo; ta dan mu je bil spodbuda za boj za svobodo. Tudi Slovenci n° pozabimo Vidovega dne 1921. Tudi nam bo ta dan samo opomin, da svoj boj za svobodo namdn, za slovensko avtonomijo, vztrajno nadaljujemo in zmagonosno končamo. Gospoda iz demokratskega tabora naj si nikar ne domišlja, da bodo naše ljudstvo laži in obrekovanja, ki se kopičijo sedaj pred volitvami v svobodomiselnem časopisju, le trenotek zbegala. Slovenci poznamo Brankoviče iz jutrove dežele.
Д Za Belgrad. »Jutro« ponavlja staro nespametno laž. da je naša stranka v Belgradu zatajila avtonomjo, doma pa da govori za-n'o. Kdor še verjame »Jutru« to bedastočo, mu seveda no moremo pomagati. Tudi na Studencu vseh vernikov svobodomiselne dežele ne morejo spraviti pod streha — Toda pribiti je treba, kako vedno »Jutro« udarja na denuncijantsko struno. Relgradu hoče in hoče natvesti, do je slovensko ljudstvo nelojalno, da igra dvolično vlogo. Ce so v Belgradu v strahu pred Slovenci, potem inisli demokratska stranka, da obdrži svojo moč v Sloveniji Kaj je tem ljudem, če zato blatijo svoj narod, samo da bi ostali na vrhu! Mi ostajamo seveda radi tega to, kar smo. D»-. Korošec je radikalnim voditeljem razložil. 4a avtonomistične misli ne opustimo, razložil pa ludi, da ni Io nikomur v škodo, ampak le vsej državi v korist. Ce bi g. Uzunovič tega še ne razumel, pa bodo drugi. Nikdar pa ne bo naša stranka igrala radičevske vloge. Naj bo gospoda tozadevno čisto brez skrbi!
Д Laž je njih orožje. Pred volitvami leta 1925. so demokratjo imeli le dvojno orožje: nasilje in laž. Prvo se je že precej skrhalo. Sedaj menijo, da morajo drugo bolj vihteti. Pa bo zastonj I
Д Kapitulacijo glede avtonomije vidi »Jutro« v vrhniškem govoru dr. Korošca in je zato napisalo proti SLS uvodnik, poln laži, falzificiranj dejstev, neumnih trditev in zlobnih obrekovanj, — skratka strupenega sovraštva prožet pamflet, ki se začne z 3333. denuncijacijo in konča z ravno tolikratnim pokopom SLS. — Mi pa pravimo k temu: Proti slovenski avtonomiji vodi »Jutro« že ves čas svojega obstanka najbesnejšo gonjo. Ko bi torej SLS svoj avtonomistični program res opustila, potem bi »Jutro« s svojega stališča moralo to samo pozdraviti z zadoščenjem in dr. Korošca pohvaliti. Ker pa se to ne zgodi in ker se je »Jutro« iz vrhniškega govora dr. Korošca vnovič moralo prepričati, da ostane SLS kot demokratična stranka načelu avtonomije absolutno zvesta in da je le svojo taktiko izpremenila, zato zdaj ta histerični izbruh »Jutrove« jeze Poznamo se. Saj kako je »Jutro« takrat hvalilo Radiča. ko je zares kapituliral, in kako je proslavljalo njegovo kapitulacijo kot triumf SDS-arske ideje. Zakaj pa ne triumfira zdaj in hvali še dr. Korošca, če je res »kap;tuliral«?
Д Odkrita tajna. »Jutro« vedno pisari, da je SLS škofova stranka, da je škof njen pravi šef, da škof postavlja kandidate, da škof vodi vso politiko itd. Mi pa smo se vedno čudili, od' od ve »Jutro« za vse te stvari, ki so nam in vsakomur, ki pozna SLS in njeno organizacijo, popolnoma nepoznane. No, zdaj pa je mali Moric vendar enkrat izdal la tajni vir, iz katerega zajema svoje senzacionalne vesti o klerikalcih, zn kalere ga tako zavidamo. V včerajšnjem »Jutru« namreč spet prinaša te-le senzacije — na uvodnem mestu seveda! — da je SLS klerikalna stranka, da je vsak njen mig, vsaka tiskana beseda, vsak korak duhovšč ne s Korošcem vred zavisen od dovoljenja škofa, ker je cerkvena organizacija v stvari Identična (I!!!) s politično organizacijo SLS. ftkofu treba samo pozvoniti in cela SI5 je v drobnih koscih... In kje je mali Morlc vse to zvedel? Od fajmoštrovih kuharici Da, naravnost od fajmoštrovih kuha: rlc! Izrecno se poživlja na fajmoštrove kuharice, ki da vse to vedo. — Udarili smo se ob čelo. Pa da mi nismo na to prišli I Da haricl Izrecno se poživlja na rajinoštrove kuharic in smo to dragoceno Informacijsko za-kladnlro prepustili malemu Moricu v eks-ploataeijol
Д Milijarde stane slovensko ljudstvo šest vsled politike SLS I guMjenih let, toži včeraj-inje »Jutro«. Kako je »Jutro« te milijarde iz-
računalo, ne vemo, točno pa se dajo ugotoviti milijarde, ki slanejo slovensko ljudstvo agro-nierkurske in druge, pravkar odigravajoče ee polomije eedeeearske regulativne gospodarska politike.
Д Z avtonomijo pojde prej ali slej ▼ grob tudi SLS, oznanja včerajšnji »Jutrov« grobar. Ker pa avtonomija ne pojde v grob, ampak se pravkar ustvarja ter ee bo razvila, če Bog da, v prav krepko in zdravo dete, tudi SLS ne bo šla v grob. V grob pa bomo zakopali SDS ir sicer 23. januarja dopoldne.
Д Samo na smrt misli te dni »Jutro«. »Boj SLS je samomorilski« — »Avtonomija umira« — »Korošec na Vrhniki govoril o smrti« — »Avtonomija je v Belgradu pokopana« — tako čitamo v včerajšnjem »Jutrovem« uvodniku, ki se bere kakor kakšen rituale defunetorum. Oči vidno obhajajo SDS smrtne sence in slutnje, ko je njen poraz pri oblastnih volitvah tako blizu.
DR. RYBAR TF.2K0 BOLAN.
Belgrad, 6. januarja. (Izv.) Načelnik odseka za izvrševanje mednarodnih pogodb v zunanjem ministrstvu dr. Otokar Rybar je težko obolel. Piepeliali so gt. v zdravilišče Vračar. Njegovo stanje je zeio kritično.
NAS! IZSELJENIKI V SEPTEMBRU.
Belgrad. 5. januarja. (Izv.) Meseca septembra 1926 se je iz naše države izselilo skupaj 976 oseb. Od teh Dalmat;ncev 345, iz Hrvatske in Slavonije jih je 236, iz Vojvodine 188, iz Slovenije 104, iz Crnegore 33. V Združene države se je izselilo 317 oseb, v Argentino 286, v Avstralijo 104, v Kanado 85, drugam 48. V septembru 1925 se je izselilo 1123 oseb.
MUSSOLINI IN ZITA.
v Rim, 5. januarja. (Izv.) Italijanska vlada je pooblastila svojega poslanika v Londonu, da formelno zanika vest nekega angleškega lista, ki je pisal, da je ponudil Mussolini bivši cesarici Žiti podporo v slučaju, da se odreče proglasitvi njenega sina Otona za ogrskega kralja.
BOJI NA KITAJSKEM, v London, 5. jan. (Izv.) »Times« prinašajo iz Hankaua obvestilo, da je general Vu pej fu porazil čete generala Liulingsa 140 milj severno od Hankaua. 7. in 8. armada južne vojske prodira proti Hankau.
AVSTRIJA PREDLAGA CESKOSLOVASK) ODPRAVO POTNIH LISTOV, v Praga, 5. jan. (Izv.) Časopisi prinašajo vest, da je tukajšnji avstr. poslanik dr. M a r e k predložil na merodajnem mestu načrt, da bi se v prometu med obema državama odpravil rçfltjd list. Obenem je zaprosil za odgovor, ki naj pojasni stališče češkoslovaške vlade do tega načrta.
ARETACIJA SUZANE GIRALLE. v Pariz, 5. jan. (Izv.) »Humanité« piše, da je bila g. Suzana Ciralle, ki je dala nekaj de-fetističnih izjav glede akcije v Maroku, aretirana in odvedena v zapor.
VIHARJI OB GDANSKI OBALL v Gdansko, 5. jan. (Izv.) Severovzhodni viharji so pritisnili ledene plošče s toliko silo na obalne jezove, da so se ti v dolžini 200 m popolnoma porušili. Obstoja nevarnost, da se ob zopetnem divjanju morskih viharjev porušijo vsi obalni jezovi.
SNEŽNI ZAMETI NA MADJARSKEM. v Budimpešta, 5. jan. (Izv.) Iz Pečuha poročajo, da so zapadli v okolici in v komitatu Baranji veliki snežni zameti, ki so povzročili veliko škode. Na več mestih so bile telefonske žice pretrgane. Več oseb je bilo pri tem tudi ranjenih.
Cene našim časopisom.
Naročnina našim časopisom ostane za leto 1927 nespremenjena.
»SLOVENEC« dnevna izdaja: za vse kraje v Jugoslaviji: za en mesec Din 20.—; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.—.
Za inozemstvo:
a)	Anglija s kolonijami, Italija, Nizo7.em-ska, Švica in Amerika za en mesec Din 35.—;
b)	ostalo inozemstvo Din 30 Din.
Nedeljska izdaja:
za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno D.n 100.—.
»DOMOLJUB«:
za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—. *
»BOGOLJUB«: za Jugosla\ijo celoletno Din 20.—; za inozemstvo celoletno Din 24.—. Kdor plača manjši znesek, se vzame isti na račun oziroma vpiše za krajšo dobo.
Cenik in vzorce za oslase
v našem dnevniku »Slovenec« dobe cenj. naročniki nuti.-njenc na drugi strani našega lista. Shrani naj si ta cenik vsak naročnik za event. poznejšo oglaševanje ter ga ob vsnki dani priliki pokaže in raztolmači svojem sosedom in prijaieljeœ
Pred sestavo nove vlade v Nemčiji.
Volivni boj za oblastne skupščine.
Atentat na naše vinogradnike in SDS.
»Jutro« od srede jc prineslo dolgo senzacijo o atentatu na naše štajersko vinogradništvo. O tem atentatu ne zna in ni vedel doslej nikdo, nego večni kandidat SDS gosp. Lovro Petovar iz Ivanjkovca pri Ormožu in še par samost. demokratov iz Ormoža. Da hi zbobnal g. Petovar najuglednejše može iz ptujskega in ormožkega okraja in se jim tamkaj predstavil pod firmo čisto gospodarskega zborovanja kot edini zaščitnik slovenskega vinogradništva, sta sklicala g. Petovar kot začasni načelnik Zveze kmetijskih podružnic za ormoški okraj in Petovarjev prijatelj, gerent ormoškega okrajnega zastopa Kuharič, zborovanje vinogradnikov. Vabila za ta zbor je razposlal ormoški okrajni zastop uradno (poštnine prosto) in na vabilu je bilo tudi označeno, da gre za preprečitev grozne nevarnosti, ki grozi našim vinogradnikom.
Marsikdo se je odzval temu vabilu in g. Petovar je bil tudi glavni referent in posebno povdarjal, kako velik zaščitnik vinogradništva • je on, ki je razkril te nečuvene nakane naše vlade. V celem poročilu ni povedal nič, ni se pa upal udariti na odkrite SDS-politične strune, ker je bila zbrana na zborovanju pretežna večina pristašev drugih strank, ki so takoj spregledali, da gre pri celem tantamu za čisto navadno SDS-agitacijo pred volitvami. Gosp. Petovar tokrat ni prišel na svoj zaželjeni račun, ker sta ga krepko zavrnila in odkrila njegove zakulisne namene navzoči naš posl. g. A. Bcdjanič in naš pristaš g. Breznik. Mesto nameravanega uspeha je žel g. Petovar in njegova kompanija le blamažo. Res je objavilo »Jutro« nekak odbor, ki bi naj čuval, da ne zagreši belgrajska vlada atentata na naše vinogradništvo in v tem odboru so sami samostojni demokratje, znamenje, da je ta odbor bil izvoljen le za papir in varanje nepoučene javnosti.
Pred vsakimi volitvami so se posluževali doslej sam. demokratje trikov pod gospodarskimi firmami in tako je prišla SDS tudi zdaj z odkritjem atentata na naše vinogradnike, ki pa v rensici grozi le Petovarjcvi poslanski kandidaturi in ccli SDS ter nikomur drugemu. S farbarijarci pri SDS ni šlo niti takrat, ko je bila stranka pri moči in na vladi, pa bi se ji naj to posrečilo sedaj, ko je na smrtni postelji — tega pač ne verjame niti sam gosp.
Petovar in njegova družba!
* * *
O stvari sami izvemo, da so se vršila v Parizu pogajanja glede trgovske pogodbe s Francijo, pri čemer so francoski delegati stavili take nesprejemljive zahteve, da so naši delegati kar odšli domov. Če so se v zadnjem času pogajanja zopet pričela, tega ne moremo vedeti. Kajti od SLS pri teh pogajanjih ni bil nihče zraven, radi česar ne razumemo, kaj se g. Petovar zaletava v našo stranko. Bi bil pač rad izvoljen, pa kl,ub tem svojim napadom ne bo! Bo že moral kakšno bolj brihtno po-gruntati!
Ali ie bil SDS kandidat Smonig (lan Schulvereina in Sudmarke ali ne?
G. Smonig iz Svečine, kandidat SDS za okraj Maribor levi breg, je blagovolil v svojem odgovoru g. mariborskemu županu v »Ta-boru« in »Jutru« navesti tudi moje ime. Zalo mu tudi javno odgovarjam: G. Smonig trdi, da je »sicer res bil član Sudmarke in Schul-vere.na, a to samo vsled tega, ker je bil prisiljen, da pa pri ùs'anovitvi omenjenih društev ni sodeloval. Koliko velja ta njegov zagovor, se vidi iz lega, da jo bil g. Smonig na
ustanovnem občnem zboru Schulvereina v Sveč ni v avgustu 1. 1912 izvoljen v odbor.
Ker je bil torej na ustanovnem občnem zboru voljen v odljor, jo pri ustanovitvi Schul-veroina sodeloval. Isto velja glede Siidmar-ke. G. Smonig nadalje trdi, da je bil po prevratu vedno »neoniadeževan« patrijot in sicer, da je bil organiziran v SKS. Poglejmo si g. kandidata od te strani. Ali se spominja g. Smonig, da je bil enkrat pri volitvah v skupščino celo varuh Skrinjice nemške stranke? Vsaka stranka pa postavi za čuvarja svoje Skrinjice svoje najzvestejše pristaše. Torej zopet dokaz, kakšen »navdušen« Slovenec je bil g. Smonig! In ali se še spominja nekih nemških letakov, s kalerimi je bila Svečina takrat naravnost preplavljena? Ali še ve, kako so prišli v Svečino? Če je pa pozabil, naj si skuša ma'o osvežiti spomin.
Da bo pa javnost znala, kak navdušen patrijot js g. kandidat sedaj, ko je član SDS in za katero stranko, kakor sam trdi, zastavlja vse »svoje sile«, navedem dogodek iz najnovejšega časa. Ali se Sc spomiira r. Smo. nif? na neki svoj nemški govo, ki jra ie imol neko nedelio v sredi septembra leta 1926 nekje na moji v Slatini v zRsobni hiši prod neko družbo Nemcev iz Avstri'e? Hočem navesti samo nekaj cvetk iz tega »pstrijotičnega« govora: Rekel je, da sedanja meji ni prava, da te me'e ni želelo ljudstvo, ampak da mu je ta meja bila vsiljena in nai oni. to je Nemci, ne mis'iio, da nas ta meja loči. ampak da vso ljudstvo čuti in misli z niimi ter da prh'o čas... To je samo odlomek tega »patrijofič-nega« govora SDS kandidata Smoniga. Celi govor pa je bil tak. da če ga g. Smonig objavi, se bo začel zanimati za njega g drž. pravdnik. Celo s svojim najboljšim prijateljem g. Mohorjem sta imela v gostilni silno buren in zelo gla<=en n?slon radi tega govora. Kandidat Snionig tega tajiti ne more.
Uradno ugotovljeno je, da se je gospod Smonig pri ljudskem štetju 1. 1910 dal vpisati s celo svo'o rodbino za Nemca. Pri Smo-nigu 'o zabeleženo: Umgan<rssoraehe Deutsch. In pri zadnjem ljudskem šte'ju je javil štev-nemu komisarju e. nadučilelju Hauptmanu v Svečini zoret, da je nemške narodnosti in da je nemški jezik občevalni in materinski jezik njegove rodbine. G. Hauptman kot Slovenec pa je opozoril g. Smoniga: »Saj vi vendar lepo slovensko govori'e, zakai se delate za Nemca?« Če se je potem korigiralo g. Smoniga za Slovenca, se je to zgod lo na iniciia-tivo g. Hauptmana. To mi je pripovedoval rajni g. Hauptman sam.
Toliko za danes, sicer pa g. SmOnigu svetujem, n"j pusti ljudi, ki nimajo z njegovo stvarjo nič opraviti, pri miru. Za vse. kar sem tu zapisal, imam dokaze v ro1_nh. Če ima g. Smonig kaj korajže, naj me toži.
V Mariboru, dne 4 januarja 1927.
Franjo Zehot. narodni poslanec.
Vse zaupnike Kamniškega okraja opozarjamo, naj se obračajo v vseh zadevah, predvsem zaradi shodov, na Okrajno kmetsko zvezo v Kamniku pri Krištofu.
Volivni shodi v konjiškem okraju: Na dan Sv. Treh kraljev dne 6. januarja je shod takoj po prvem sv. opravilu v Vitanju; govorijo narodni poslanec dr. H o h n j e c in oba okr. kandidata Napotnik in Bruderman. V nedeljo, dne 9. januarja, takoj po prvem sv. opravilu, je shod v Ločah; govorita Napotnik in Bruderman. Po sv. opravilu ob 10 je shod v Žiiiah; govorita Napotnik in Bruderman. V ponedeljek dne 10. januarja ob 9 dopoldne je shod na Sko-marjah; govorita Napotnik in Tovornik. V nedeljo, dne 16. januarja je shod v
Čadramu; govorijo nar. posl. dr. Il o h n j e c , Napotnik in Bruderman. Ob 10 po sv. opravilu je shod na Keblu. Govori Napotnik. V ponedeljek dne 17. januarja po sv. maši zjutraj je shod pri Sv. Jerneju; govorita dr. H o h n j e c in Napotnik.
V Slovenski Bistrici se vrši dne 9. januarja ob 11 dopoldne shod Slovenske ljudske stranke. Govorijo kandidati.
SDS za klobuk. Ker je udarila SDS v mariborski oblasti pri oblastnih volitvah na »čiste« nacionalne strune, ji moramo poleg svečinskega Smoniga pripeti za klobuk šc Josipa Zieglerja iz Vuzenice. G. Zicgler kandidira v prevaljskem okraju na SDS-listi kot namestnik in ta gospod je član nemškega gospodarskega društva. Poleg Smonigove tudi kandidatura g. Zieglerja ne rpbi posebnega komentarja!
Haložani odklanjajo sam. demokrate. Na-
predna samostalna demokratska stranka, kakor jo je predstavil pri Sv. Barbari v Halozah ptujski advokat dr. Fermevc s vojim kandidatom Mikša, je doživela blamažo s svojim shodom v prostorih gostilne Rcicher. Domačini in Polomci niso pustili govornikoma do besede, ker ne marajo samost. demokratov, ki poznajo podeželana le ob času volitev. Shod je bil na zahtevo vseh navzočih onemogočen in si bodo ptujski demokratje dobro premislili, predno bodo poskusili še enkrat svojo politično srečo v Halozah. Mi ubogi Haložani dobro vemo, katera stranka nam je izposlovala prosto kuho, odpravo desetka v sluiaju smrti in razne podpore v slučajih vremenskih nezgod. Ravnokar omenjeno in že mnego, mnogo več so izposlovali poslanci SLS, tp zna vsak Haložan in bo skrinjica SDS pri oblastnih volitvah na vseh voliščih po Halozah čisto odveč!
Naša bodoča oblastna samouprava.
Oblastne skupščine in naše kmetijstvo.
Zakon o oblastni in okrajni samoupravi navaja v točki 3. člena 2. naloge oblastnih skupščin, v kolikor se tičejo prccej obsežne gospodarske samouprave. V to spada skrb za pospeševanje oblastnih pridobitnih interesov glede na kmetijstvo, in sicer: poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, šumar-stvo, rečno in jezersko ribarstvo, kakor tudi tehnične poljedelske izboljšave»
Kratka je sicer označba teh nalog v zakonu, toda delokrog, ki je s to točko poverjen samoupravnim edinicam, je zelo obsežen. Dana jim je možnost, da kaj store za povzdigo kmetijstva v oblasti kakor tudi za splošno zboljšanje gospodarskega in socialnega stanja kmečkega stanu. In ker so nadalje oblastnim skupščinam poverjene skoraj iste gospodarske naloge, kakor bivšim deželnim zborom, je pričakovati, da bodo te v ljubljanski in mariborski oblasti nadaljevale na polju kmetijstva z delom, ki so ga 1. 1914. prekinili kranjski in štajerski deželni zbori (če bodo imeli seveda kaj denarja).
Ker bodo torej oblastne skupščine zasledovale delo deželnih zborov, jc samo po se'oi umljivo, da jim bo morala država povrniti imovino, ki je bila svoječasno last dežele. Ta šele jim bo omogočila izvesti marsikatero nalogo, ki jih čaka pri pospeševanju kmetijstva.
2e ustava sama dovoljuje oblastnim skupščinam izdajanje oblastnih odredb o predmetih, ki spadajo v pristojnost oblastne samouprave. Zakon o oblastni is okrajni samoupravi pa odreja to pravico v podrobnostih. Po t m zakonu se smejo z oblastno uredbo izdajati podrobni predpisi k odredbam zakonov, v kolikor bo to potrebno zaradi njih uporabljanja v dotični oblasti. S tem je vsaj deloma dana možnost prilagoditi državne zakone krajevnim razmeram posameznih oblasti. To bo predvsem potrebno pri raznih poljedelskih zakonih, kakor so glede varstva poljščine, pokončevanje škodljivcev in podobnih, ki se nikakor ne morejo izvajati enako po vsej državi, ker je potreba po njih različna.
Brez dvoma so samoupravne edinice bolje kot država sama usposobljene za pospeševanje kmetijstva po oblasteh, ker zahteva ta naloga mnogo podrobnega dela, ki se mora prilagoditi ne samo oblastnim, ampak večkrat cclo krajevnim razmeram. Državna zakonodaja se pa mora enakomerno ozirati na vso državo, ne da bi pri tem mogla vpoštevati krajevnih posebnosti. Samoupravne edinice so pa v stanu v polni meri in v podrobnostih pospeševati tiste panoge v oblasti, ki so merodajne za krajevni gospodar, obstoj kmeti,stva; zato pa morajo tudi državne zakone z oblastnimi odredbami prilagoditi potrebam in razmeram posameznih oblasti. V tem oziru bo torej delo-
vanje oblastnih skupščin slično delovanju bivših deželnih zborov, četudi so slednji imeli več pravic nego bodo po sedanjem zakonu imele naše samoupravne oblastne edinice,
Predvsem pa obstoja v ustroju oblastnih skupščin in v ustroju državne kmetijsko-po-spcševalnc službe nasproti bivšemu ustroju deželne in državne službe razlika, ki jo treba tu podrobneje premotriti.
V	bivših deželah, izvzemši Primorske in Dalmacije, je bila namreč večina kmetijskih agend poverjena deželam, ki so tudi imele nastavljeno potrebno strokov, osobje. Država pa je zaposlila samo po par nadzorstvenih organov ali pa strokovnjakov za posebne naloge, kakor n. pr. obnovo vinogradništva. Sredstva je pa dala država v precejšnji meri deželi na razpolago. Danes pa ima naša država zakonito organizirano kmetijsko službo s kmetijskimi oddelki po oblastih, katerim so podrejeni tudi okrajni kmetijski referenti (okrajni ekonomi). Toda delo tako obsežnega uradniškega aparata dandanes ne zadovolju.e, ker mu država nc da 'potrebnih sredstev na razpolago za izvedbo njegovih nalog.
Oblastne skupščine si pa boco morale šele ustvariti svoj kmelijsko-strokovni aparat za izvedbo dalekosežnih nalog, ki jih čakajo na polju pospeševanja kmetijstva. Država bo morala, kakor to predvideva zakon, oblast» nim skupščinam odstopiti primerna, v ta namen določena sredstva za izvedbo n im poverjenih nalog. More se torej dogoditi, da bo oblastna skupščina imela na razpolago sredstva za pospeševanje kmetijstva, manjkalo ji bo pa strokovnega aparata za plodonosno investicijo teh sredstev. — Na drugi strani pa bo stala državna oblastna uprava s svojim številnim kmetijsko-tehničnim osobjem, pa brez potrebnih sredstev in vsled tega nezmožna za plodonosno delo. To nesoglasja bo morala pač zakonodajna oblast odstraniti in spraviti v sklad tozadevne določbe z dejanskimi razmerami.
V	korist državnega gospodarstva bi bilo, če bi se celotno pospeševanje kmetijstva prepustilo samoupravnim edinicam, država naj bi si pa pridržala samo nadzorstvo, v kolikor ji pritiče glede sredstev, ki jih sama določu,e posameznim oblastem. Praktično izvajanje nalog oblastnih skupščin v prvih letih bo pokazalo pravo pot, po kateri se ima končno-veljavno urediti razmerje med državo in temi samoupravnimi edinicami.
Sedaj pa moramo premotriti posamezne naloge na polju kmetijstva, ki čakajo samoupravne edinice. Tozadevno prihaja v poštev poljedelstvo z vsemi strans'vimi panogami rastlinstva, živinoreja vseli vrst, zadružništvo,
Slavko Savinšek:
Sveti trije kralji.
Trije kralji, trije bratje v sveti Betlehem gredô, Jezuščka gredo pomolit in darove mu neso.
Prvi kralj, bogati kralj, dd darilo mu bogato: na prelepi vanjšici dd mu krono zlato.
Jezušček mu nasmchlja se, s Krono si ovenča glavo, kralju blagoslov deli vsem njegovim v čast in slavo.
Drugi kralj, pobožni kralj, Jozuščku zažge kadila: k Jezuščku se dviga dim kot molitev bi prosila.
Drobni Jezus v iaslicah v vor.j kadila se raduje, prošnje vseh pobožnih src dobrotljivo uslišujc.
Tretji kralj, ubogi kralj, ves v solzah poljubi tla. mire podari dišeče, grenke ko bolest solza.
Jezus v milost zagori, drobcene razpne ročice, kralja stisne na srce, vroče ga poljubi v lice.
Jezušček, kot zadnji kralj narod naj bo moj trpeči: da na licu Tvoj poljub ga tolažil bo v nesreči!
f Kanonik Janez Brencè.
Dilectio praeceptum Domini: et si solum fin t, sufficil, — Ljubezen je zapoved božja: in tudi Ce je snmo ta, zadošča.
To in nič drugega je dopolnjevalo in do-poln lo življenje moža, ki danes utrujen od pelinstde:i desetih let neumornega dela leži na mrtvaškem odru gori v lepi Preski sredi svo ih župljanov, ki bridko žalujejo za njim, dobro se zavedajoč, da so ž njim po osemindvajsetih letih izgul ili očeta, ki ga jim nihče več na aj dati ne more. To in nič drugega je tisla veličina življenja tegS izrednega moža, življenja, ki se je /delo, da se sicer komaj kaj razliku e od splošnega življenja slehernega človeka — ljubezen, ki čeprav je sama, zadošča Bogu in ljudem. Da, ljubezen, tista res-niTna ljubezen, ki je bila čudovito živa in o živo tvor juia v vidnem dejanju, je ožarjala še živečemu njegovo življenje nad mero, ki ga je v žhlj' nju delala povsod dragega znanca in nepozabnega prijatelja in ga baš radi tega pu-
stila tudi po smrti vsepovsod vsega dragega in nepo/.alnega.
Za njegovo zlato mašo pred poldrugim letom ga nam je njegov prijatelj in častilec prikazal prav v tej luči. Zato temu ne bo kaj posebnega doJati. Dasi manjka še mnogo stvari, ki niso in bodo komaj kdaj prišle v javnost — saj so ži ljenjski podatki, ki nam jih je včeraj naštel sSlovenec«, samo borno ogredje zunanjega, od njega komaj kaj odvisnega življenja. Dopolnimo le nekaj stvari.
Pokojni je bil sin uglednega kmeta iu dolgoletnega župana »Kuharja« v Hrašali pri Lescah. V tej hiši so vzgojili irnogo inleligence. Dva pokojnikova strica sta bila duhovnika, en pokojnikov brat je umrl kot al iturijent za su-šioo. V letu, ko je pokojni Brence ugri/nil v grenak študentovski kruh in ga je oče naložil, da ga polje v Ljubljano, nui je postal tovariš in prijatelj poldrugo leto starejši rojak — Be-gunjec, sedanji knezoškof dr. Jeglič. Ve/, uda-nosli in ljubezni je med njima do smrti ostala. Znano je, da je bil pokojni sleherni teden — vsako sredo — njegov gost, pot v : školijoc mu je bila nad vse prijelna in draga. Tudi g. knezoškof je rad p. hitel k njemu v prijazno Presko, zlasti še, ko škofijski dvorec na Gori-čali leži v preSki far i. Tudi je bil večkrat ondi kakor njegov — kaplan. Sprvedoval je in spo-vedo' al. da sta prišli včasih /a domačo župnijo še Sora in Smlednik na vrsto. Vseli osemindvajset adven'ov in še ob neštetih drugih prilikah se je to g dilo. In tudi to: njuno prijateljstvo je kronal slučaj, ki v luči božje Pre-
vidnosti ni bil slučaj, da mu je ravno g. knezoškof s pomo jo ravnalelja svoje pisarne nions. J. Do tala podelil zadnjo tcbžbo — svele zakramente za umirajoče — nekaj ur pred smrtjo.
Pokojnega nj priklepalo na svojega škofa samo poznanstvo in prijateljstvo, vzrok njegove uda nos'i je bila tudi, in morda celo bolj, n egova izre 'm apostolska udanost do Cerkve. Ta čudovita udanost je tudi povzročila, da jo bil njigov dom večkrat streha izrednim gostom — škofom. Znano je, da je bil pokojni krški škof dr. Anton Malmij 28 let njegov počitniški gost. Se;nanila sta se — seveda na dobrodelnih polili, kar je vedna in vedna last-n st pokojnega Brenceta — 1. 1891. K Sv. Gregorju je zahajal M iinič do 1. 1S97.; početkom 1. 1808. je pr šel Brence v Presko, in od ledaj ,ie M hnič rt dno vsake počitnice prihajal t a do 1. 1918. ko se je od njega za vedno poslovil. Ptčiln'ce 1. 1919. je Malmič preživel v nasilnem hgnanslvu v Italiji, one 1. 1920. pa so lil zanj priprava na smrt. In ko je dne 14. de-reml ra 1921 u tiri, je za nJim z \sem slovenskim narodom vred še posebej žaloval župnik Bience.
»S'kofa vprašajmo in ubopajmo, pa bo vse prav!« To je bil takorel oč pr< gram njegovega življenja. Vedno in vedno jc to poudarjal, zanj je bila ta rečenca začetek in konec vsake de-la.e. Ljubezen je bila, ki je pogosto vplivala in cdh čila.
In kaj naj še naštejemo? Saj ni mogoče našteti vseh neizmernih dobrot, ki jih je delil
elektrifikacija dežele, kmetijski pouk in kmetijsko preizkuševanje. Toda te panoge bodemo obdelali v posebnih odstavkih.
POSPEŠEVANJE POLJEDELSTVA (N SORODNIH KMETIJSKIH PANOG PO OBLASTNIH SKUPSCINAH.
Glavno skrb bo treba posvetiti zvišanju »ridelkov domačih kulturnih rastlin in zraanj-iauju stroškov za obdelovanje zemlje. To se do doseglo z upcljavo boljšega obdelovanja tcmljc, s pravilnim ravnanjem s hlevskim gno-em, s povečano uporabo umetnih gnojil, z avedbo dobrih kmetijskih strojev in z drugimi dičnimi pripomočki. Toda ena izmed najglav-aejših nalog obstoja v odbiri domačega i e m e n j a. Samo z najboljšim semenom dosežemo najvišje pridelke, in ravno v tem oziru le pri nas dosedaj še ni ničesar pravega storilo.
Tega važnega posla pa ni prepustiti kmetom samim, ker niso za to usposobljeni in nimajo tudi časa za tako podrobno delo, ki zahteva obilo truda, pa tudi stroškov. V ta namen rabimo v vsaki oblasti po eno semenogoj-» k o postajo, ki bo odbirata seme domačih vrst in ga vzgajala do čim večje rodovitosti. Moramo si namreč biti na jasnem, da s tujim le ne aklimatiziranim semenjem ne ^oseže-no italnih večjih pridelkov, ampak edirole 7 domačim, ki se je žc prilagodilo talnim in podnebnim krajevnim razmeram.
Taka semenogojska postaja mora biti v višjih hribovitih legah, z ostrejšim in manj ugodnim podnebjem, kajti samo tam je mogoče vzgojiti vrste, ki bodo kljubovale vremenskim neprilikam in bodo odporne proti raznim boleznim, torej sposobne tudi za gorske lege. — Dosedanja državna semenogojska postaja " Beltincih seveda ostane še nadalje za odbiro semerja za ravnino kakor je Prekmurje, Mur-tko, Ptujsko in Mariborsko polje.
Nadaljna skrb bo padla na pokončevanje rastlinskih in živalskih škodljivcev, ki povzročajo vsako leto na naših kulturah ogromno ikodo. V to svrho rabimo nujno rastlino-»arstveni zavod, ki ima proučevati škodljivce in dognati načine njih pokončevanja.
Oblastna skupščina naj pospešuje tudi tiste kulture in rastline, ki bi našemu kmetijskemu gospodarstvu donašale največ koristi; n. pr. sajerje krompirja za napravo škroba; zopetna uvedba saditve zelja v večjem obsegu in obenem priskrba tržišča za kislo zelje; pridelovanje hmelja tam, kjer je lega za to, itd.
Vinarstvo bo morala podpirati predvsem z gojitvijo in oddajo samo najboljših trtnih vrst, z uredbami, ki naj krajevno določijo temin trgatve, da se doseže kvalitativno dober pridelek, posebno pa s pospeševanjem umnorfa kletarstva, ki je pri našem vinogradniku še zelo pomanjkljivo. Toda ne samo produkciji dobrega vina jc važna, še večjega pomena je njega primerno vnovčenje, kar omogoča dobičkanosnost te panoge. Zato bo morala oblastna skupščina skrbeti, <'i se olajša izvoz vina z ugodnostmi (ilede carine in železniških tarif. Tudi ustanovitvi vinarskih zadrug bo treba obračali posebno pažnjo.
Sadjarstvo je panoga, ki nam že dandanes donaša premnoge koristi in katere dohodki se dajo še znatno povečati. Posebno bo treba v krajih, kjer so slabe vinske lctfc in se trta niti najma-j ne izplača, nadomestiti vinski trs s sadnim drevescem, ki nam bo do-našal več haska in manj dela in stroškov. V lem oziru bo treba še obilo smotrenega dela, da se zviša produkcija sadja tako, kakor je to umestno z ozirom na lego naše pokrajine, ki je poklicana, da izvaža letno na tisoče vagonov sadja v severne pokrajine.
Toda tudi kot domače hranilo zaleže sadje izredno mnogo. Zal da ga pri nas gre preveč v mošt in sadjevec, manj pa v sušilnico, četudi bi sadjerejci od posušenega sadje imeli več haska, nego ga imajo od mošta. Naši mladini bi pa veliko bolj zaleglo sušeno sadje, ki tvori tečno hrano. V tem oziru bo morala oblastna skupščina usmeriti svoje delovanje v kolikor se tiče sadjarstva.
Pri poljedelstvu je važnp tudi zavarovanje poljskih pridelkov proti toči, kateremu vprašanju bo morala oblastna samouprava obračati svojo pažnjo. Važno je
tudi osuševanje močvirnega sveta, ki čaka v mnogih krajih Slovenije na rešitev. In *e drugih nalog je polno, ki jih to morala reševati oblastna samoupravna edinica.
Ka/ se gođi dtoma
Kristusu, kralju vseh narodov.
Misijonski večer bo na praznik svetih Treh kraljev 1927 ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela »Union v Ljubljani.
Spored: Naš duh nima mini, tisoč milijonov je še nekristjanov. Govori stolni župnik dr. Tomaž Kliuar. — Ave Marija. Solospev, poje g. Svetozar Banovec, operui pevec, spremlja ga ua klavirju g H. Svetel. — Islam in krščanstvo. Skioplične slike, razlaga g. Ivo PerSuh.
Vstop je prost
Misijonski odbor.
Svečana seia trboveljskega občinskega odbora.
Po uradnem obvestilu, da so Trbovlje povzdig-niene v trg, so sklicali v torek popoldne v Trbovljah rvečano sejo, katere namen je bil, prečilati kraljevi ukaz o povzdigi Trbovelj v trg in kako sn bo ta zgodovinski dan proslavil. Gospod župan je po otvoritvi podrobno poročal o zgodovini, ko se je začelo delati na to, da postanejo Trbovlje iz vasi trg. Pred 17 leti na seji 17. novembra 1909 je tedanji župan Roš z obč. svetovalcem Voduškom stavil predlog v ta nameu kakor tudi, da se ustanovi nižja realka. Prošnja •e je 3. januarja 1910 poslala na nclranje ministrstvo, kakor tudi na slevenske poslance, da bi na višjih mestih posredovali ra ugoden uspeh.
obstojale že zdavnaj noprej. Kje in kod se je pouk v tej šoli vršil in kaj ce je poučevalo, iz tega spisa ni razvidno. Prejšnjih in poznejših lisitu pa ni na razpolago. Toda poznejša doba nam prinaša precej točne podatke o obrtnem šolstvu ln sicer že od leta 1830. daljo.
Od 1 1830. do leta 1850. je poučeval profesor fizike g. Ivan Kersnik ljubljanske obrtniške vajence in pomočnike vsako nedeljo in praznik dopoldne iu ророИке v računstvu, geometriji, fiziki in mehaniki v bivšem starem poslopju li-ceja. Iz študijskega fonda je dobival za svoj trud h tno remunertcije 200 goldinarjev. Kersnik je meseca junija 1850 umrl in s tem je pouk prenehal. Skoraj isti Čas je obstojala risalna šola na nekdanji štirirazredni normalni glavni Soli, katera pa so je leta 1852. preosnovala v samostojno nižjo
realko, ter je prevzela tudi za obrtnike pouk v risanju. Poučeval je učitelj za risanje g Oblak Joahim vsako nedeljo iu praznike od 8. do 12. ure dopoldne, ter je za ta pouk dobival iz mestue magistralne blagajno tetue remuneracije po 50 goldinarjev.
To je bilo nekak začetek »Obrtniške gole ▼ Ljubljani«. Razun šole za ribanje na realki je obstojala še druga bogato opremljena risalna šola v Salendrovi ulici. Na tej šoli je od leta 1838. do 1844. poučeval tesarski mojster goep. Jurij P a -1 i k pomočnike vseh strok obrti v risanju ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. ure dopoldne. Od leta 1845 do 1854. pa je na obeh šolah poučeval gosp. Oblak ob nedeljah iu praznikih od £ do 10. ure na realki, od 10 daljo do 12. ure dopoldne v prostorih industrijskega in obrtniškega društva, nakar sta se zadnje leto 1854 obe šoli združili v »Obrtno šolo za rokodelce in industrijo T Ljubljani«.
Dve leti pozneje leta 1856 se je preosnovala ta šola v »Ohrtno-nadaljovalno šolo kot nedeljska šola« v Ljubljani. Kadi tega letos proslavljamo 70 letnico obstoja »Obrtno-nadaljevalnih šol v Ljubljani«.
Velika poštna tatvina v Ljubljani.
Kot blisk se je včeraj raznesla vest, da oe >e zgodila v Ljubljani velika poštna tatvina. Ljudje so začeli stvar seveda pretiravati in proti poldne je vedela že cela Ljubljana, da se je zgodil v Ljubljani rop r> i paštni avlo. Vesti o ropu se seveda niso potrdile, pač pa so se potrdila poročila o veliki poštni tatvini.
V torek zvečer med pol peto in osmo uro zvečer je vozil, kakor po navadi. poštni avto, ki je pievzemal pošto najprej pri poštnem uradu v Mo-sbh, nato pi i poštnem uradu na Zaloški cesti v šarabonovi hiši pri cerkvi sv. Petra, odkoder je Kmalu nato je ministrski predsednik Taafe odlo- j krenil na glavni kolodvor, kjer je pobral poštr,
žil ivoje mesto in stvar ca je zavlekla. Pozneje so sicer došla vprašanja na razne korporacije; ker je bil povzdig v trg zvezan tudi z davki, ki bi se obenem zvišali, so so glavni faktorji v občini izrekli proti povišanju. Tako je s!"r.r zaspala čez vojsko in zopet prišla na dan lansko leto na seji 23. marca. Tedanji gerent g. Vodušek se je z vso vnemo zavzel za to, vložil prošnjo z raznimi slikami in tako so bile Trbovlje z okolko s kra-
od tu pa je odpeljal na glavno pošto, kjer je vse naložene poštne pošiljke oddal.
Pri poštnem uradu šL 5. na Zaloški cesti je prejel spremljajoči ambulančni poštar tudi
denarno rreTo, т kateii se jn nahajalo 80.000 Din.
Ta vreča je med potjo na dosedaj še nepo-jaanjen načiu izginila. Ko je ambulančni poštar ob 3 zvečer oddal vso poštno pošiljatev na glavni
ljevim ukazom ravno ob obletnici zedinjenja po- j pošti. je ob oddaji pošiljke ugotovil, da mu manjka vzdignjeno v trg. Po poročilu in prečitanju toza- : vreča z 80.000 dinarji.
devnega ukaza je predlagal g župaj, da se za-kliče g. Vodušku »Živijo!« in njegovim sot-udni-kom tudi »Živijo!«. Kraljev ukaz so poslušali odborniki stoje. Nato je vprašal g. Malovrh, kateremu se je pridružil g. Arnšek, zakaj so se izločili kraji kot Ojstro, Pleske, Retje, Sv. Lenart itd. Odgovarja se mo, da bodo naknadno vprašali ministrstvo, če tu ni kakšna pomota. Da se dostojno proslavi to de!o, predlaga g. Krušič, da je namesto z godbo, napitnicami in drugim pompom izda občinskim revežem in starovpokojencem 25 tisoč dinarjev in se takoj razdeli. G. Arnšek predlaga, da bodo še naši potomci imeli kaj od tega, da se votira en milijon dinarjev za stanovanjske hiše, ker jo v občini veliko pomanjkanje stanovanj. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Seja se je nato zaključila in se je takoj sestavil ubožni odsek, ki je razmotrival o podpori, ki se jo razdeli.
Obrtno šolstvo In 70 letnica obrtno -nadaliev; I e šole v Uubliani.
Naše obrtno šolstvo v Ljubljani sega nazaj do leta 1790 in še dalje. O tem nam priča fascikel 73, takozvani register, v ljubljanskem mestnem arhivu, kjer se piše o originalnem aktu z dne 13. aprila 1790 sledeče:
»Oznaniti z bobnom sledeče v slovenskem jeziku: »Ta 18 dan tega mejzca se bodejo normal-šo!e za fante od kepcov, padarjau, inu useh ant-verharju začele, bodo vsako nedelo, inu praznek ob tréh do štireh popoldan deržane.«
V nemškem besedilu tega spisa omenja, da se je že poprej vršil normalni pouk za obrtniške fante. Iz vsega tega se da sklepati, da so te šole
Ves prestrašen se je poštar odpeljal takoj г avtomobilom na poštni urad št. 5, kjer je upal, da je vrečo pozabil. Poštna uradnica, ki je bila
Napad пз ravnatelia železniške delavnice v Mariboru.
Dne 4. t. m. se y vračal okrog 8. ure zvečer domov ravnatelj železniške delavnice v Mariboru, centralni inšpektor, inžener Dolkowsky. V bližini njegove vi!e v Magdalenskem predmestju je skočilo proti njemu par moških. Eden ga je udaril z vso silo s pestjo po obrazu, mu razbil očala in stekleni drobci so ranili ravnatelja na očesu. Napadeni je klical na pomoč, nakar so napadalci pobegnili. Sumijo, da so odpuščeni delavci iz železniške delavnice napadli ravnatelja iz maščevanja.
Požari.
Na Silvestrovo zvečer ob pol 12 je izbruhnil ogenj pri posestniku Zaraku na Jesenicah pri Ho-
te Ja j v pisarni, je to odločno zanikala, enako mso vedeli o denarni vreči ničesar na kolodvoru na obeh poštah, carinski in kolodvorski.
Ko se je brez uspeha vrnil na glavno pošto, so ga tam zaslišali in uvedli takoj preiskavo. Hkrati pa so takoj telefonično obvestili o tem dogodku policijo, ki je poštnega ambulanta aretirala. Na vse zgodaj pa sta pričeli poštna direkcija in policija skupno preiskavo. Aretiranih je bilo takoj več oseb, ki ao bile odvedene v policijske zapore v justičui palači. Kriminalisti so pridno .ia delu, da izslede storilca, vendar pa je zadeva kljub priprostemu obiležju, v katerem se je zgodila in kljub kratkemu času, v katerem je bila tatvina odkrita, zelo komplicirana, vendar pa je verjetno, da sledi razjasnitev zločina v kratkem.
Do včeraj zvečer so vsi aretiranci svojo krivdo odločno zanikali. Zasliševanje je sicer dovedlo do nekaterih rezultatov, vendar ne do takih, po katerih bi se dat storilec izslediti.
Preiskava je Se v teku ln bomo o nje rezultatih še poročali.
Vsekakor je ta slučaj v našem mestu vzbudil dovolj prahu in tvori le eno poglavje več v zgodovini vseh poštnih tatvin, ki so zadnje čase pri uae tako pogoste.
gaški Slatini. Pogorela je hiša in vse, kar je bilo v njej, rešili so samo nekaj pohištva. Veliko škodo trpi g. Gabrič, ki je imel hiAo v najemu. Požar je nastal, ker so se vnele saje v dininikui».?
Na božič zjutraj ob štirih je izbruhnil požar v vasi Apače, župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ogenj je upepelil Brodnjakovo hišo. V hiši so vsi trdno spali, ko je začelo goreti in je na srečo nazbližji sosed zbudil nesrečno družino toliko pravočasno, da je rešila golo življenje in spustila na prosto živino. Vse, kur je bilo v hiši, je zgorelo. Kolika sreča, da je bil sneg na strehah, ki so vse na okrog slamnate; drugače bi bil lahko nastal za Apače drug Vidov dan. Na ta dan je pogorelo lansko leto polovico vasi, ki je sedaj po nepopisnem trplienju na novo ustala in se sedaj rdeče nove strehe daleč v snežno okolico.
Dnerne novice
da so rastla in od nebes blagoslovljena prinašala obilen sad. Njegovo usmiljenje do reveže v? Saj je bilo njegovo župnišče lakorekoč ubožnica, hiralnica, kjer je — sam tako zelo oskrbe potreben — lota in leta stregel bolnima sestrama in bolni poelrežnid. Ni videl salo sorodnikov! Kdo je, ki pri njem ni našel pomoči in podpore? Na videz se ti je zdelo, da bo zastonj prošnja, ko je izzvala včasih toliko navidez razhudenih besedi. A že se je med besedami odpirala denarnica in delila, delila. Zlasti pri srcu so mu bili dijaki. Kako je podpiral ne samo domače ampak tudi tuje, pr ča vsaj deloma »Rimski katolik«, kjer so njeg.ivi darovi za »mlade pisatelje« izkazani. A kol ko drugih ni nikjer registriranih! — Njegovo gostoljubje ni imelo mej. Kako je teka', in priganjal in sam stregel, ko je prišel v hišo gost, ki se je vsakega razveselil. Znan je rad vljiški »pecirk«, ki mu je bil pokojni Brenre dosmrtni predsednik, kar priča diploma »tebantu radovljiškega pecirka«, ki ga je za njo /lasti pokojni Mahnič zavidal. »Pecirk« je bil u-tanovljen v svrho sestankov duhovnikov-roakov, za gojitev prijateljstva in iskrene odkrite družabnosti. Na »pecirkih« ae je, kakor sicer vedno, še posebno kazala njegova goe'olii:bnost. Tak je bil vse življenje! Se na zadtvo uro. ko je takorekoč že umiral, je skrLel in povpraševal, čo so poetreali obisko-
valcem, ki so mu prinesli zadnjo tolažbo. Tako mu je zadnja beseda izzvenela v ljube7.ni.
Njegova ljubezen do bližnjega je temeljila v ljubezni do Boga. Koliko je ta mož molil! Saj je v molitvi prebdel ure in ure pred Najsvetejšim, nad vse pozna luč v cerkvi ga je nekoč spravila celo v neprijeten položaj, ko so orožniki prišli v cerkev gladat, kje je vlomilec. In n egovo zaupanje — božja pomoči Saj je v najhujši bole/.ni, ko bi drugi pričakovali neiz'gibne krtastrofe, vzel na vsezgedaj palic« in jo mahnil — na Šmarno goro. Nekajkrat se je vrnil zdrav! Marija mu je bila zato nad v se dra^a.
Upal je, da ga tudi iz te zadnje bolezni reži pot na Šmarno goro. N1 se mu zgodilo po želji. Danes ve, da je prav tako. Čeprav žalujejo za njim vdani mu Preščani in vsi, ki jim je bil kdaj duš pastir, čeprav se je orosilo mnogim pri ateljem in znancem oko za dobrim gospodom kanonikom, ni to odveč! Tudi Kristus je jokal za Lazarjem.
Danes ležiš na mrtvaškem odru. Ko si mrtev, vemo Se bolj, kaj si bil in kaj si nam ostal — dasi vsega ne vemo. Bog-plačnik pa ve! Tebi, ki si doumel prvo in največjo zapoved, večnost ne bo težka. Dilectio praecep-tum Domini: et st solum fiat, sufficit.
Vivas cum Christo in aelernum! Fiatt
k Nadškof dr. Sedej pri sv. očeta. »Os-servatore Romano« z dne 3.—4. t. m. javija med drugimi sprejemi pri sv. očetu tudi privatno avdijenco goriškega knezonadškofa dr. Frančiška Sedcja.
к Za prov. komisarja slovenskih frančiškanov v Ameriki je prov. definitorij v Ljubljani imenoval vlč. P. Bcnigna Snoj, bivšega večletnega komisarja. Dosedanji komisar P. Kazimir Zakrajšck se je tej službi odpovedal. Vrhovno predstojništvo reda v Rimu je spremembo potrdilo. Novemu komisarju vse srečo in blagoslov!
k Duhovniki lav&ntinske škofije naj pošljejo — tako je želja železniškega ravnateljstva — železniške legitimacije na ordinarijat, ki naj jih potem skupno predloži v potrdilo. Duhovniki lavantinske škofije naj to storijo tekom enega tedna, da ne bo nepotrebnega čakanja.
k Promocija, Na univerzi v Pragi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Sigismund C c r v i n k a. Mladi g. doktor je sin okrožnega zdravnika dr. Vida Cervinke na Polzeli. Naše iskrene česti'ke!
k Smrtna kosa. Gos'pa Pcklarjeva, soproga župana in cerkvenega k!jučar)a pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, je umrla 3. t. m. in je bila včeraj 5. t. m. pokopana. Pokojna je bila izredno blaga in obče spoštovana. Gosp. soprogu, ki je naš odločen somišljenik, naše iskreno sožalje! — V Kamnici pri Mariboru pa je 5. t. m. zjutraj umrla gospa mati trgovca Poscha v Mariboru.
k Odbor za postavitev spomeniki! kralju Petru I. Velikemu Osvobcditelju v Ljubljani javlja, da je žirija za oceno osnutkov iz predhodnega natečaja izrekla svojo sodbo takole: Dcšio je šest osnutkov in ena varijanta. Prva nagrada se ni podelila nikomur. Drugo na-drado 4000 Din ie dobil osnutek »H X«, pro-
jektanta sta gg. Lojze Dolinar in ing. Dragu-tin Fatur. Tretjo nagrado 2500 Din je dobil osnutek »A«, projektanta sta gg. ing. Vladimir Subie in Lojze Dolinar. Ostali štirje ne-nagrajeni osnutki »Domovina«, »Svcboda«, »Car« in »Gosposvctski stol« se predlagajo v odkup po 1250 Din. Ker se kuverte z imeni projektantov teh osnutkov niso odprle, se dotični vabijo, da v slučaju, ako pristanejo na odkup, sporoče pristanek in svoj naslov razpisatelju. Vsi načrti se bodo obdržali do zaključka glavnega natečaja, nakar se bodo razstavili skupno z glavnimi osnutki. Ta ukrep je neobhodno potreben, da se varujejo interesi avtorjev idej, ki so izražene v predhodnih načrtih. Sele po tej razstavi sc bo objavil način vrnitve nenagrajenih osnutkov projektantom, ki bi morebiti ne pristali na odkup. Razpis glavnega natečaja sledi v kratkem.
k Pleterje, občina v političnem okraju Brežice, se z 10. januarjem 1927 izloči iz službenega okoliša oddelka finančne kontrole v Rajhenburgu in se prideli oddelku v Krškem, okoliš okrajne uprave Krško.
k Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, ki ga je spisal France Štele in ga je izdala Nova založba, je dosedaj edini celoten in živo pisan pregled, kako se je razvijala naša umetnost od prvih dob do današnjih dni. Izborno delo krase in pojasnjujejo številne slike. Knjigo bi si moral nabaviti vsak naš izobraženec.
k Zdravniška zbornica za Slovenijo opozarja svoje člane, da bo v nedeljo, 9. janu-
Damske plašče
kar je Se na zalogi — 30 -40 % ceneje ! F. in J. GORIČAR, LJubljana, Sv. Petra c. W
Izkoristite utfodno priliko!
irja 1927, glavna skupščina, ki bo obenem izvrSila volitev novega odbora. Za sklepčnost skupščine je potrebna prisotnost vsaj petine vseh članov in predsedstvo zato prosi za polno udeležbo, ker bi nesklepčnost pro-vzročila članom in zbornici velike stroške. Glasovnice je doposlati po poŠti vsaj do dne 8. januarja 1927.
*	Postrežnice in bolniško zavarovanje. K tej notici delodajalcev še sledeče pojasnilo: Če je postrežnica zaposlena pri večih gospodinjah in če je pri vseh gospodinjah tak posel, ki ustvarja delovno razmerje v smislu § 3. zakona o zavarovanja delavcev, mora vsaka gospodinja prijaviti to postrežnico v zavarovanje. Kajti po § 18. cit. zakona se smatra za delodajalca vsaka oseba, ki jemlje telesno ali duševno moč v najem. V slučaju, da zboli postrežnica, ki je prijavljena od dveh ali treh gospodinj, se vpošteva pri določanju podpore njen celoten zaslužek. Na ta način dobiva lahko podporo tudi po 18. mezdnem razredu, t. j. po 30 Din na dan, dočim bi jo dobivala mogoče le po 6. ali 7. mezdnem razredu, če bi bila zavarovana samo od ene gospodinje. To pojasnilo naj služi kot odgovor na vprašanje prizadetih gospodinj.
k 7 ..... 234.200 Din znaša skupna
vrednost dobitkov III. književne tombole Jugoslovanske Matice. Dobitki obsegajo samo slovenske leposlovne knjige, in sicer 150 amb po 6 knjig. 120 tem po 10 knjig, 80 kvatern po 14 knjig, 50 činkvin po 17 knjig in 5 tombol po 17 knjig ter knjig po prosti izberi od 600 do 1200 Din. Glavni dobitek — vseh 46 letnikov »Ljubljanskega Zvona« — je vreden nad 10.000 Din. Žrebanje se prične 4. februarja in traja do 25. marca. Izžrebane Številke bodo redno objavljene vsako soboto oziroma nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Tombolske tablice po 3 Din so naprodaj pri vseh šolah v Sloveniji in pri vseh p^rtružni-sah Jugoslovanske Matice. Dobi se jih tudi v pisarni Jugoslovanske Matice, Selenburgova ulica 7/II.
k Gospodinjski ko!edar Jugoslovanske Malice je vsaki slovenski gospodinji potreben. Naprodaj je po vseh knjigarnah. Naročila sprejme tudi Jugoslovanska Matica v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/H. Cena 20 Din, za člane 15 Din.
•k Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje aa dan 10. februarja t. 1. ob 11. uri ustmeno licitacijo za oddajo žaganja v zakup do konca L 1. Količina žaganja, ki se nabere tekom leta, znaša okrog 20.000 kg. Vsa tozadevna pojasnila sc dobe v ekonomatu tobačne tovarne.
к Samoumor radi brezposelnosti. 221etni sedlarski pomočnik Rcšetič, doma iz Slovenije/je v Zagrebu izvršil samoumor s tem, da je spil steklenico lizola. Reševalna postaja ga je prepeljala v bolnišnico, kjer pa je umrl. Rešetič je prišel pred dvema mesecema od vojakov v Zagreb, kjer je iskal delo. Vendar pa se mu ga ni posrečilo najt,i kar ga je zelo potrlo. Radi tega je tudi izvršil samoumor.
к Poskus samoumora. V Zagrebu sc je i revolverjem ustrelil v desno sence Črnogorec Nikolič. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se je zdravnikom posrečilo, da so ga obudili k zavesti. Izpovedal je, da je hotel aapraviti koncc življenju, ker so ga pred mesecem odpustili iz službe, vsled česar je živel v jako bednem stanju.
★	Tujski promet v Splitu. L. 1926. je bilo v Splitu 33 027 tujcev. Tujski promet je pričel padati, kajti prejšnje leto je bilo nad tisoč tujcev več.
Vir Mornar utonil. V Sibeniku je padel v morje mornar Nikšič in utonil. Bil je pijan in ni mogel plavati. Morje ga je čez pol ure vrglo na breg.
к Smrtna nesreča na Reki. Na Reki je padla na ulico neka služkinja iz 6. nadstropja, ko je čistila okna. Ostala je na mestu mrtva.
_ Nek otrok se je opekel z vrelo vodo in
podlegel opeklinam.
к Napad na poštnega uradnika. Na Reki Je Sest fašistov napadlo sušaškega poStnega uradnika Gržino. Hoteli so mu potrgati njegove službene našive. On pa se jim je zoper-stavil ter je vseh šest pometal na tla in nato pobegnil na Sušak.
■k Prijeta roparska tolpa ▼ Osijekn. Pred par dnevi so štirje zlikovci vlomili v stanovanje nekega profesorja in mu ukradli različne jestvine in pijače. Vino so popili že na stanovanju. En vlomilec se je tako opil, da so ga morali ostali trije nositi, vsled česar jih je stražnik aretiral. Sele na policiji se jc ugotovilo, da niso navadni pijanci, ampak vlomilci.
к Železniška nesreča v Hrvatski Koprivnici. Na koprivniški postaji nimajo vodovoda. Zato morajo lokomotive jemati vodo nedaleč od postaje iz potoka. Strojevodja, ki jc v ponedeljek ponoči polnil vodo, se je pri polnjenju zakasnil in so mu ugasnile luči. Ko sc je vračal, mu je privozil nasproti osebni vlak z brzino 30 km. Lokomotivi sta trčili druga v drugo. Obe lokomotivi sta močno poškodovani, pravtako par vagonov osebnega vlaka. Med potniki ni bilo nobene težke nesreče.
k Pretepi med dobrovoljci. V Slavoniji pride med dobrovoljci in drugimi prebivalci večkrat do prepirov in pretepov. Tc dni ie prišlo med Nemci našičke okolicc in dobrovoljci virovitiške županijc do pretepa. Osije-Ski agrarni urad je poslal v Kravlje inženirja, da bi tamošnjim prebivalcem odvzel zemljo. Inienir ji :?e! " delitvijo, nc da bi preje
obvestil prixadete dobrovoljce. Z njim je bilo okrog 40 oboroženih ljudi. Med dobrovoljci in njimi je priSlo do spora. Pričele so pokati puške. V splošnem pretepu je bil ubit inženir KorčinskL
k Krvava družinska drama. V Belgradu se je dogodila krvava družinska drama. Neki musliman KruSevljan je pred par leti prišel v Belgrad. Tu se je hotel poročiti z neko Srbkinjo, ki je od njega zahtevala, da prestopi v pravoslavlje. To je tudi storil in nato sta se poročila. Takoj po poroki je prišlo med njima do sporov. Krušcvljanin je postal nezvest in je začel zahajati nazaj k svoji prvi ženi muslimanki. Ko je njegova žena za to zvedela, je pobegnila od doma. Kruševija-nin jo je poiskal in rekel, da se hoče z njo spraviti. Toda medtem, ko jo je poljubil, jo je zabodel v desno stran prsi. Nato pa je zabodel sebe v vrat in trebuh. Žena je samo lahko ranjena, moževo stanje pa je zelo težko. Oba so prepeljali v bolnišnico.
ir Številne težave ženskega spola najbolj olajša naravna »Franz-Josef«-grenčica. Priznanja klinik za bolne žene izpričuiejo, da se kot dobro odvajalno sredstvo »F r a n z Josef-voda« posebno pri porodnicah uporablja z izbornim uspehom. Dcbiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Ito — zobna pasta najboljša. k Orožje, lovske potrebščine in vsa popravila orožja najceneje pri puškarju F. K. Kaiser, Ljubljana.
■k Leo-ovratnike dobite edino v modni trgovini J. Podkrajšek, Ljubljana, Jurčičev trg.
k KonsTos pravnikov Stalni odbor Kongresa je imel v nerlelio dne 2 t m. nopoldne v Zagrebu sejo, kateri so pod predsedništvom prof. dr. Ladislava Poliča prisostvovali: iz Belgra!» apela-cijski sodnik Rusomir Jankovič in okrožni eodn'k Stojan Jovanović ter odvetnik Milen Draa;ovi<'; iz Ljubljane univ. prof. dr. Metod Do'enc, r lvotnik dr. Janko Žirovnik in okrajni sodnik !r. Rudolf Sajovic: iz Zagreba odvetnik in minister na r. dr. Dušan Peleš. podpredsednik stola sedmerice B. v pok dr. Ante Verona in odvetnik dr. Do Politeo. Med drugim je bilo na spji sklenjeno, da se bo vršila glavna skuošČIna kongresa letos v Sarajevu in sicer 16 do 17. septembra. VpriSania, o katerih se bo na skupščini razpravljalo, so bila izbrana tc-Ie: 1. Odgovornost organov delniških družb in zaščita vložnikov; 2. Izvršba civilmh sodb državnih sodišč in raznih razsodišč — tako zoper državo, kakor tudi zoper privatne osebe; 3 Osnovna načela našega pomorskega pravu; 4. Kolektivne pogodbe med delodajalci in delavci; 5 Pravni položaj žene v zakonskem. Imovinskem in nnslednem pravu. Referenti in koreferenti za ta vprašanja niso določeni; določil jih no stalni odbor na temelju sniska oseb. ki se bodo v »o svrho priglasile same enemu od treh p-avnlških združenj. Zato poživljajo Združenie prarniktv v Belgradu, Društvo Pravnik v Ljubljani in P-av-niško društvo v Zagrebu tudi s tem svoje čl.-.ne, naj se prijavijo svojemu društvu najlcism ie do 10. februarja ako želijo na skupščini kongresa referirati o enem navedenih vprašanj. Ivjemoma se referati ne bodo čiteli v plenumu kongresa (pa tudi ne v sekcijah), marveč jih mora vsak referent izročiti napisane stalnemu odboru lajkisneje do 1. junija. Stalni odbor bo natisnil te referate v knjigi, ki se bo še pral kongresom razposlala vsem prijavljenim udeležnikom, da se utegnejo tako pripraviti za razpravljanje v sekcijah, kjer bo odslej koncentrirano glavno delo kongresne skupščine V plenumu bo resnmiral vsak referent svoje mišljenje v kratkem ekscerptu, ki ne sme trajati dalje kakor 5 minut. Stalni odbor kongresa je prepričan, da bo tfka kongresno delo samo intenzivnejše in podrobnejše. Stalni od'jor ;e razmišljal tudi o zabavnem delu kongresa, poset.no o izletih v Paie, Višesrad. Ilidže, zlasti pa o izletu do Metkoviïa, dalje s parobrolom do Dubrovnika In Kotora in od tam nazaj ob Jalma-tiskl obali in otokih ргеко Splita ali šibenika ali Sušaka Podrobna izvedba tega dela programa je poverjena pripravljalnemu odboru v Sarajevu, kjer so vsi pravniki krogi in korporacije že doslej ponudili z nejvečjo priprsvljenostio svoje sodelovanje. — Stalnf odbor se je tudi konstituiral, iz-bravši za tajnika dr Politea, го njegovega namestnika dr. Sajovica iz Ljubljane in Jovanoviča iz Belgrada. za blcoa.jnika dr. MHivoja SimiSa iz Sarajeva in za arhivarja dr. Verona iz Zagreba. Dr. Milivoj Simič, predsednik vrhovnega sodišJa v Sarajevu ie kooptiran v odbor mesto apelacij-skega sodnika g. Andrijevifa iz Skoplja, ki je odstopil baš zato. da more biti v odboru tudi pravnik iz kraja, kjer se bo vršila letošnja kongresna skupščina. Natančnejše v strokovnih glasilih: bel-grajskem Arhivu, zagrebškem Mjesečniku in ljubljanskem Slovenskem Pravniku.
VeSîk pevski koncert»
na katerem nastopi 10 pevikih zborov iz S'ovenSje, se vrli danes, četrtek popoldne cb 3. uri v Unlonski dvorani.
CfuMfana
© Nad petdeset oseb nastopi danes ob treh popoldne pri svetopisemski igri »Egiptovski Jožef«, katero vprizori v Ljudskem domu »Krekova mladina«. Igra nam slika, kako bratje prodajo Jožefa v sužnost, kako Putifarka zapeljuje mladeniča, a bil kot zapeljevalec vržen v ječo, kako je pozneje modro razložil kralju sanje, bil zato povišan in kako so k povišanemu Jožefu prišli bratje v času pomanjkanja nakupit žita. Z ozirom na pop Idansko vprizoritev igro toplo priporočamo tudi okoličanom. Predprodaja vstopnic danes od 10 do 12 na Starem trgu 2, I. nad-stn p e, od 2 popoldne dalje pa v Ljudskem domu.
O Rokodelski dom. Običajna božična prireditev v Rokodelskem domu se prične danes točno ob 5. uri popoldne. Na sporedu je poleg drugih točk spevoigra »Božična skrivnost«. Vabimo k obilni udeležbi
O »Hanice pot v nebesa« ponovi Ljudski i oder v nedeljo, 9. t. m., ob 8. uri zvečer. Pred- I stava je ob premieri dosegla zelo lep uspeh. . Predprodaja vstopnic od petka dalje v Ljudskem domu. Čez dan v društveni nabavni zadrugi, zvečer od 5. do 7. ure pa v pisarni Ljudskega odra.
O Elizabetna konferenca pri sv. Petru v Ljubljani ima važno sejo v petek, 7. januarja, ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih.
O Po Renu se bomo vozili, ne sicer s parnikom ali s čolnom, temveč s pomočjo ski-optičnih slik na VIL prosvetnem večeru, ki bo jutri, v petek zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu. Ob tej priliki bomo obiskali lepo stolnico v Kôlnu, kamor so romali naši predniki, ' da so se poklonili sv. Trem Kraljem. Na sporedu so poleg predavanja o Kelmorajnu še sledeče točke: Z. Fibich: Poëm, za gosli in klavir. 2. J. Stritar: Polne pesmi: Rena. De-klamira gdč. A. Zalarjeva. 3. H. Wieniawski: Dudziarz; za gosli in klavir. Obe glasbeni točki igrata gdč. Binca Leskovic in g. akademik Vckoslav Sonc. — Vstopnina: sedeži 3 Din, stojišče 2 Din, rezerv, sedeži 5 Din.
O Požrtvovalnost slovenskih pevcev in njihovih pevovodij se brez dvoma v najsijej-nejši luči pokaže na današnjem pevskem koncertu, ki se vrši danes popoldne ob 3. uri v veliki dvorani hotela Union Na tem koncertu nastopijo poleg Št. Jakobskega zbora, pevskega društva Krakovo-Trnovo, Ljubljanskega Zvona, Slavca in pevskega zbora Glasbene Matice tudi sledeči izvenljubljanski pevski zbori: Društvo »Zora« iz Ježice pod vodstvom Antena Grmeka, »Lipa« iz Litije pod vodstvom skladatelja Jereba in Glasbeno društvo iz Kočevja pod vodstvom g. Trosta. V II. delu koncerta pa nastopita »Zvon« iz Trbovelj pod vodstvom Oskarja Mola in pa zbor r ' , ' r". vp '•> Tržiča pod vodstvom g. Laiovii.a.	zbori pa imajo лро-
zanten skupen nastop, in sicer pojo Foerster-jevo kantato »Umrl je mož« v spomin blago-pokojnega skladatelja. Ta skupni zbor vodi župni pevovodja g. Prclovec. — lnteresanten program, na katerem so poleg Suka, Dvoraka in Mokranjca zastopani najrazličnejši naši skladatelji, nam nudi v vsakem pogledu pestrost slovenskih skladb in resno umetniško pojmovanje nastopajočih zborov pa nam jamči tudi za lep užitek tega pevskega nastopa.
O štiridcsetlctnica službovanja. Kuharica Meta M e r j e š i č slavi danes štiridesetlet-nico svojega službovanja pri prol. Antonu Funtku v Ljubljani. 2e to, da službuje dolgih 40 let v istem gospodinjstvu, je najlepši dokaz njene zvestobe in poštenosti, ki je tembolj vredna pohvale in priznanja, ker je dandanes jako malo poslov, ki bi se mogli ponašati s toliko službenimi leti.
O Za današnji koncert pevskih zborov, ki se vrši popoldne ob 3. uri v Unionski dvorani, se prodajajo vstopnice dopoldne od 10. do 12. ure v veži Filharmonične družbe, od 14. ure dalje pa pred Unionsko dvorano. — Cene navadne koncertne ter je sedežev vseh vrst še dovolj na razpolago.
O O moderni tehniki današnjih dni bo osem predavanj v Rokodelskem domu, in sicer: 1. Industrija Jugoslavije. 2. Človek in stroj. 3. Kaj je elektrika: fluidum ali materija. 4. Električne centrale v Sloveniji in drugod. 5. Brezžični prenos elektrike (Radio). 6. I Prometna sredstva današnjega časa. 7. Henry Ford. 8. Perspektiva v bodočnost. — Predavanja bodo vsak ponedeljek in vsako sredo točno ob 8 zvečer. — Prvo predavanje bo v ponedeljek, 10. januarja 1927.
© Krekova mladina, podružnica Ljub-! Ijana, vabi vse tiste, ki so se pred časom priglasili k pevskemu zboru, na tozadeven sestanek v nedeljo ob 9 dopoldne na Starem trgu. V kratkem začnemo z vajami, zato naj pridejo vsi, da se podrobno razgovorimo. — Odbor.
O Tečaji Delavske zbornice. Gojenci nemškega, knjigovodstvenega in dramatičnega tečaja D. Z. naj se zbero jutri v petek ob pol osmih zvečer v veliki dvorani Mestnega doma, da se bodo dali fotogralirati. Slika pride v letno poročilo D. Z. Pouk nemščine jutri odpade.
O Pogrebno družtvo Marijine bratovščine v Ljubljani sklicuje glasom § 8. društvenih pravil svoj letni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 16. januarja 1927, ob 2. url popoldan v Križankah s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, č) računskih preglednikov. 3. Odobritev letnega računa za leto 1926. 4. Določitev članarine za leto 1927 glas. § 3. pravil. 5. Določitev izplačila ob članovi smrti glasom § 5. pravil. 6. Volitev odbora in nadzorstva gl § 9. pravil. 7. Predlogi in slučajnosti. — Glasom § 8. društvenih pravil je občni zbor sklepčen pri vsakem številu navzočih članov, da je bil isti le pravilno sklican. Društveni člani se uljudno vabijo, da prisostvujejo občnemu zboru v obilnem številu.
O Vlomi in tatvine v Ljubljani. Največji kriminalni dogodek, ki ga je ljubljanska policijska kronika letos zabeležila, je vsekakor poštna tatvina 80.000 Din (o tem glej posebno poročilo). Ta tatvina zakrije po senzaciji velikosti ne ravno malenkostni vlom v paviljon »Dolenjskih in dolenjskih vinogradnikov« na razstavišču ljubljanskega velesejma. Ta vlom se |c moral zgoditi vsekakor žc pred novim letom, vendar pa je bil opažen šele te
Po 400 Din
dobite damski plašč, čista volna v šest različni} barvah, dokler traja zaloga
Gričar & Mejač
samo
Selenburgova ulica 3
dni. Vlomilci so odnesli 50 poldrugliterskih steklenic sladkega rizlinga in dve prazni steklenici po 18 litrov. Lastnik Vinko Bon, vinski trgovec v Krškem, trpi 1500 Din škode.
V	paviljon je vlomilec prišel tako, da je z železnim orodjem vlomil vrata. — Drugi vlom se je izvršil v barako Frančiške Bevc na Metelkovi ulici. Vlomilec pa je bil oborožen le z navadno klanfo, s katero ni mogel odpah-niti vrat in se mu je vlom ponesrečil. — Tvrdki »Obnovi« jc nekdo z dvorišča tvrdke Weisbacher odnesel za 400 Din tramov. — Urbančiču Mihaelu je neznan uzmovič odnesel 180 Din. — Tatvine sukenj se nadaljujejo. Tako je nekdo iz predsobe odvetnika dr. Milana Koruna v Nunski ulici odnesel 1000 Din vreden damski plašč. — Učencu Marjanu Šajgerju jc neznanec ukradel iz šolske garderobe na Prulali 800 Din vredno suknjo. —
V	cerkvi sv. Jakoba se je neznana cerkvena miš spravila na nabiralnik. Tal je odtrgal le* seni nabiralnik izpred jaslic. Cerkvena uprava trpi 300 Din škode, kolikor je bilo približno denarja v nabiralniku. — Kurjaču Iv. Riharju je bila v neki vodmatski gostilni ukradena 300 Din vredna zelenkasta dolga zimska suknja.
O Policijska kronika je sedaj v znamenju številnih tatvin in vlomov. Drugi prestopki, kakor kaljenja nočnega miru in slični so stopili kar nekako v ozadje, dasi tudi teh ni malo. Policija je aretirala poleg oseb, zapletenih v poštno tatvino, še pet oseb, in sicer enega berača, tri kalilce nočnega miru in nekoga radi prikrivanja najdbe. Prispele ovadbe beležijo poleg raznih tatvin še en slučaj javnega pohujšanja, en slučaj pijanosti, dva kaljenja nočnega miru, en prestopek predpisov o razvažanju premoga, štiri prestopke pasjega kontumaca in pet cestnih poročil. — Ne-, kdo je oddal dve vojaški puški. — Od doma je pobegnila 191etna Pavla Martinakova. — Neka oseba se izdaja za detektiva Pozor pred njimi
© Brezalkoholni bulet Zinka Habijan, Podrožnik, Večna pot 17, danes otvorjen. Ob ugodnem vremenu prostrano drsališče.
© Čudotvorna svetega Roka sol za noge, sveža, je pravkar dospela. Drogerija Adrija« Selenburgova ulica 1.
© Priznano najfinejša šunka, čajno maslo in drugo se dobi v delikatesi Jane, sedaj samo Židovska ulica 1.	(100)
Najugodnejša je
LOTERIJA
društva »Trgovska akademija« v Ljubljani
Srečka lO Din. SS5 dobitkov po 50.-100.000 Din
Srečke dobite pri društvu v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10. v bankah, po večjih trgovinah, v trafikah, pri razpečevale h — 30. <№tObr<t I92Ï
Žrebanje
nepreklicno
МагЉог
□	Bratovščina (apostolstvo) sv. Cirila in Metoda priredi kot uvod v proslavo 1100 letnice rojstva sv. Cirila poldnevui tečaj za proučevanje vzhodnega vprašanja in cerkvenega zedinjenja. Tečaj se bo vršil v ponedeljek, dne 10. jauuarja, ob 13. uri v bogoslovni avli. Predava ?nani strokovnjak o vzhodnem vprašanju, vseuč.liški profesor dr. Franc Grivec iz Ljubljane. Povabljeni so vsi gg. duhovniki, ki se zanimajo za krščanski Vzhod in za Slomškovo bratovščino sv. Cirila in Metoda. — Sle, vodstvo BCM.
□	Zasluženo imenovanje. Vcdja mariborske splošne bolnice in okulistični primarij g. dr. Janko Dernovšek je imenovan rednim članom državnega zdravstvenega sveta, ki ima svoj sedež v Belgradu. Namestnikom v zgoraj omenjenem svetu je imenovan zdravstveni referent mariborske oblasti g. dr. Jurečko. Obe-nia gospodoma k zasluženemu imenovanju iskreno častilamo!
□	Poselska zveza priredi na praznik ob 5. uri zvečer v dvorani Kat. omladine prelepo božično predstavo: Božični večer sirote. Med odmori svira tamburaški zbor Kat. omladine. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo revnih in bolehnih članic, se pričakuje obilen obisk, za kar se odbor že vnaprej iskreno zahvali.
□	Gl. Matica т Mariboru proizvaja na svojem koncertu dne 12. jan. sledeče komade: meš. zbori. Gounod: Na rekah Babilonskih, Basaine: Alila pred Rimom, moš. zbori z bariton E. Grieg. a) Lepa deva, b) mladi Ole, c) Otroška pesem. Meš. zbor: E. Adamič: Marija in brodar, P. Dougan: Carmen saeculare.
□	Tat v kuhinji. V stanovanje sluge Franca Butulcna v Kazini je po dnevi vlomi! neznan moški. Ravno je v kuhinji basai razno obleko v vrečo, ko ga je zalotil 15 letni domači sin. ki je ležal v sobi bolan. Ker je fanl pričel kričati na pomoč, se je tat vstrašil tet pobegni L Odnesel ie s seboj samo en telovnik.
□	Od doma, je izginila dne 2. t m. 19 letna Marija Kuni. Ker se dosedaj še ni od nikoder javila, sumijo, da si j« vzela življenje.
□	Nov kemijski lal>oratorij. Na privatno inicijutivo je b.l nedavno v Mariboru na Trgu Svobode ustavljen nov kemijski preiskovalni laboratorij za industrijo, trgovino in poljedelstvo.
□	Prosta stanovanja. Stanovanjsko razsodišče v Mariboru razpisuje sledeča prosta stanov .r^: i. Meljska cesta štev. 41 I., 3 sobe, kn n-1 premakljivim štedilnikom in pritik-lin.-.. 'ast stranice A mon Grete. 2. Glavni trg št 4 i., 2 sol», kuhinja in pritiklinè cd stran, ke Breščak Josip. 3. Pod mostom št 22 1., dve sobi, kuhinja in pritiikline od stranke Novšek Kari. 4. Ob jarku št. 6 L, soba brez štedilnika in brez pritiklin od stranke Merčun Ivan. 5. Studenci, Aleksandrova c. št. 1, soba brez štedilniku od stranko Tkalec Jožef. 6. Pobrež-je, Sta lil; o Vrazova ul. št. 6, pritličje, soba, kuhinja in pritikline od stranke Ceh Ignac.
□	Prighšanje upnikov Slaveuske banke se vrši v velikem obsegu. Tekom torka se je samo malih vlagateljev prijavilo toliko, da njih skupne zahteve, presegajo 600.000 Din.
□	Aretiran vlomilec. Policiji se je posrečilo izslediti vlomilca, ki je v noči od t. na 2. januarja vlomil v skladišče fotografa Moier-ja ter odnesel 360 Din iz miznice. Zove se Franc Vog, doma je iz Orehovo:) pri Novem mestu ter je v ravno isto skladišče vlomil že pre>d petimi meseci. Tal rat je bil aretiran ter eodnijsko ka novan. Na novega leta dan se je pripeljal v Maribor obiskat svojo ljubico in to priliko je porabil za ponoven vlom. Vrata skladišča si je odprl s sekiro, katero je vzel v drvarnici. — Vog je osumljen poleg teça, da je ukradel srebrno krone v vrednosti tri tisoč dinarje..
Ce2je
-0" število volivcev v mestu Col.iu znaša po končanem reklamacijskem postopanju v prvi instanci vsega „kupaj 1419 upravičencev. Odločitve reklamacijske komisije so sedaj pred okrožnim sodiščem in bodo prizadeti dobili v par dneh odločitev iz druge instance Gornje stanje s bo torej lahko za nekaj glasov izpre-menilo.
& Nezakonito je to stanje, v katerem živimo sedaj v občini. Celotno mestno gospodarstvo se \Tši brez dovoljenja občanov, ker novi proračun ni potrjen. Demokrati bodo seveda «edaj kričali, da so to stanje zakrivili -.klerikalcu: in druge stranice, ki ne trobijo v demokratski rog. To je čisto navadna laž. Ako bi g. veliki župan o pravem času poskrbel za nadomestilo, v kar je ne samo upravičen, temveč tudi dolžna, bi se lahko vse občinske davščine pobiralo v smislu novega proračuna in bi mestno gospodarstvo toliko ne trpelo, kakor bo v resn;"i. Posledice tega postopanja že nastajajo na primer pri nočnem davku, ker se gostje v jamih lokalih upirajo plačevati nočni davek, ki nima sedaj nikake zakonite podlage. Ako bi se ta praksa raztegnila tudi na druge davke in doklade in bi to nezakonito stanje traj-io vsaj do volitev — kakor hi si naši demokrati iz razumljivih vzrokov želeli — nastane za občino velika nepopravljiva škoda, 1 aiero bodo zakrivili demokrati samo iz egoističnih strankarskih ozirov. Torej, poskrbite za zakonitost!
& Neverjetno slabe se čutijo demokrati. V spoznanju, da jih nobena sila na svetu več ne sp avi na županski stolec v našem mestu, eo zaprosili neko visoko osebo za posredovanje. Pri tem so se zatekli v Maribor k svojim somišljenikom, ki so v interesu celjskih demokratov hoteli posredovati nekako v onem srni-6lu. kakor so demokrati v Mariboru napravili pri zadnji občinski seji in morali dovoliti pro-vizorij v občinskem gospodarstvu. Za enkrat ii9 maramo o tem jasneje govoriti. Poudarjamo le to, da so demokrati na eni strani v svojih 'istih poudarjali takozvano ravno linijo — ki je mimogrede rečeno pri demokratih nikdo ne pozna — in se zaklinjali, da pojdejo samo s takozv-nimi čisto пчrodni mi stranicami na d lo za blagor občine, na drugi strani se pa za hrbtom obračajo do tretje osebe, ki naj posreduje pri teh že tolikokrat po njih opljuvanih stran .tih, da bi jim te stranke omogočile še nadaljnje živl'enje in delovanje na zasedenih stolčkih. Ne boš, Mihec! In vam tudi povemo, da vam ne l*> uspel nikak trik! Opozicija je šla proti vam samo iz stvarnih razlogov, ki jih bo javnosti pravočasno izročila z vsemi polrebaimi utemeljitvami, in nima tukaj ni-ikakega interesa šušmariti!
& Spomini »starega« Celjana« v zadnji »Novi dc-bk izvirajo iz najčistejše idealncti in ljubezni do slovenske narodnosti in katoliške cerkve. Tako si vsaj ta start Celjan domišljuje. Naj nam stari Cel,;an blagovoli oprostiti, ako trdimo, da je n.egov spomin čisto navadna d?magogija in pri tem še prav šibak. Kaj ste pozabili, gospod slari Celjan, na one komaj proš' čase, ko so ljudje vašega svetovnega in političnega nazora postavljati brez vsake trohice zakonitosti pred plot nedolžnega človeka. nastaviti m upuško na prsa in zvezanega mtrel'li kakor navadnega psa? Ce so ne-kdrj tuji 1 udje v Celju, katero je naša zavednost in naše delo že davno spravilo iz Celja, v svoji zaslepi ienosti tolkli po nekaterih vratih in se pri tem izlcričali, ni »egT počon'anja niti od daleč mogoče primerjati z onim, ko so ljudje vašega nazora vpadli v tujo podjetje, udrli v isto z braliialno silo in dejansko poškodovali ter deuiolirali tujo last-
nino. Na to je vaš »spornim pozabil, gospod stari Celjan, ki ste v resnioi še precej mlad, ako izvzamemo vaš »izbornk spomin! Vaše počenjanje je enako onemu, kakor so ga izvrševali vaši ljudje tedaj, ko so revnemu delavcu dali prste, v klešče ter mu jih na živinski način štrli in polomili! Drugič raje o tem govorite!
& Brezkompromisni narodni polet je
združil v dvorano Celjskega doma na Silvestrov večer nič manj kakor okrog tisoč prijateljev in prijateljic sokolske ideje. Tako p,še »Jutro« z dne 4. t. m. Ne glede na to, da se oni večer ni vršilo prav nikako glasovanje potom kroglic za ta brezkompromisni polet, moramo spomniti naše čitateijo na oni »velikanski« shod, ki ga je priredil v Celju g. Pri-bičevič v isti dvorani, kjer se je zbralo po poročilih istega lista kar okoli 5000 ljudi, v resnici jih je pa bilo kvečjemu ena petina. Tako znajo naši demokrati pretiravati. Da bo pa tudi javnost pravilno podučena o zadnjem Silve-strovein večeru, poročamo javnosti iz prav zanesljivega vira, da se je na tem ?ebodu« zbralo nekaj nad sto demokratov, vse drugo je bilo demokratski ideji prav tuje!
0 Občni zbor državne krajevne zaščite otrok in niladiue v Celju se bo vršil v torek 11. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma in ne 10. t. m., kakor smo poročali.
K.ranj
Kranjski Talija- kino. Preteklo nedeljo je bil na programu film o'odkritju spomenika i. avg. 1926 Sijajne orlovske množice ni bilo videti. Dne 1. avg. nismo videli samo požarne brambe, nad vse častno so se udeležili sprevoda tudi naši Orli. A teh na filmu, kol rečeno, ni biio. Pravijo, da se je film utrgal ..
Na Silveslrovo je društvo .»Kranj< priredilo zabaven večer. Dvorana je bila polua in razpoloženje zole razigrano. Posebno pohvalo zasluži tam-buražki odseli ki jc neumorno sviral vesele komade. Ko se je poslovilo staro leto In nastopilo novo, jo društ. eni predseduilc imel kratek nagovor, v katerem je izrazil željo, da bi bilo v novem letu manj nesreč, kot jih je bilo v starem. Dal Bog, da hi bilo srečno in blagoslovljeno.
V letu 1926. je bilo v kranjski župniji, kakor smo slišali raz prižnico, rojenih 90, umrlo jih je pa 45. Za mestno župnijo, kakor je Kranj, je število umrlih majhno, kar pač znači, da sta Kranj in njega okolica v zdravstvenem ozirn zelo na dobrem.
Predavanje. Danes popoldne ob 4 bo predaval v dvorani Ljudskega doma o misijonski temi gosp. prof. dr. Fr. Trdan. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skloptične slike.
S'ooi mori. Pretekli teden so dogradili novi most čez Savo, kjer je bil ob zadnji povodnji razrušen. Most je jako močno in solidno grajen, zato upamo, da bo kos vsom povodnjim. Pri delu je šlo vse posreči in se ni zgodila nobena nesreča. Z dograditvijo novega mostu so zadovoljni zlasli vozniki, ker jim sedaj ne bo treba več plačevati mostnine na рггл .zoričnem mostu, ki so gu zgradili privatniki.
Pretep. V noi; od nedelje na pouedeljek se je vršil v Radovljici prod kavarno hud pretep. Vzrok prelepa bo najbrže preobilni alkohol. Nevaren ubod-Ijaj z nožem je dobil J. G. Iz Predtrga, tako da so ga morali lakoj peljati k zdravniku, da mu je podobi prvo pomoč. Na bogu je zločinec še nevarno j okla! na glavi nočuega čuvaja, ki ga je hotei prijeti. Zločinca, kosarskega pomočnika, doma iz Kib-nega mï Bledu, so v ponedeljek aretirali in izročili sodišču.
Orliški krožek na Vrhniki vprlzori v četrtek, dne 6. januarja ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu komedijo v treh dejanjih i Polet... Vstopnice bo dobe po običajnih cenah pri g. Jezersko.
Orel Verd vprlzori v nedeljo, dne 9. januarja in v nedeljo dne 6. januarja obalcrat ob pol 8 v Rokodelskem domu tragedijo »Othello* v petih dejanjih, ki jo jo prevel jx> Shakespeareju naš dramaturg O. Zupančič. Režiser je g. Marijan Ma-rolt. Vstopnice se dobe za obe predstavi pri g. Jeze ršku. — Isto igro vprizori Orel Verd na praznik sv Treh kraljev ob 7 zvečer v Blatni Brezovici v gasilskem domu. — Urijailelji te lepe igre ee vljudno vabijo!
ТтЋогУЦе
ф Ugodnosti trga. Prebivalstvo je radovednoi, kakšne ugodnosti bo imelo sedaj, ko se imenujejo tržani. Če pogledamo na druge trge, je že ta ugodnost, da se zaprosi za več živinskih in kramarskiii I sejmov, ki bi dovedli že nekaj živahnosti v naš kraj. ■ Misliti bo seveda ti oba tudi na ugodnejša prometna ; sredstva, kot za cesto v Zagorjo itd. Promet bi se jako razvil in bi naše obrtništvo ne bilo odvisuo вгвдо od onih par dinarjev, ki jih naš delavec zasluži.
•/7 Gibanje prebirnletva v Trbovljah v 1.1026. Rojenih je bilo 588, umrlo 233, poročenih v Trbovljah 92 in izven Trbovelj 15 parov tukajšnjih faranov.
Podrutnica Kmetijske drvibe je ob novem letu razdelila med one posle, ki nad tO let služijo svojim go-podarjem, nagrado v znesku. 2500 Din.
I	' jslov se jo oglasilo deset in so bili tudi pogoščeni. Posob;io se je častitalo >Sulnovem Jožetu«, še mla-deuiu ;n zdravemu uslužboncu, ki že 12 let služi pri L.iem gospodarju in ga ni zmotilo, da bi šol k rudniku. Je tudi znan kot priden in zvest dolavec.
ф Kam vas popelje v nede'jo Peterček? Iz siromašne sobe boš šel v dvor kralja Matjaža, pa v čaroben gozd med palčke, vile in drugo gozdno prebivalstvo, kjer obhajajo svetonočni praznik. V četrtem dejanju je Peterček zopet v svoji siromašni sobi bolan, kjer umre in je vzet v nebo. Vsa važnejša dejanja spremlja orkes'valna godba s spremljavo harmonija. Vsak se to razveselil bodi» odrasel ali otrok. Zato v nedeljo 9. t m. oh pol 4 vse v Društveni dotn h krasni igri »Po-terčkove poslednje sanje«. Vstopnina zelo znižana 6, 5, 4. 2, t Din. Vstopnice dobiš od petka naprej v obeh konzumih.
Rogaška Slatina
koorovanje Radičovcov. Na novo leto ob pol
II	predpoldne je imel v gostilni J. Ogrizek v R Slatini svoj shod g. dr. Novačan. Sklicatelj je bil g. Španiček, navzoči gg. Kert Pepi, Madilo, Vrbošek, Kušec in par radovednih. Začetek je bil slab, koner pa bo še sbbši. k«r pri nas nih?e več ne mara praznih obljub io tistih, ki so doma
pred kmetom največji prijatelji, v Betgradu pa glasujejo brezpogojno za vsa težka bremena, ki jih našemu že tako stiskauemu kmetu nalaga kruti centralizem. — V nedeljo 2. t m. so isti imeli zborovanje v gostilni g. Strguljc pri Sv. Trojici tik pokopališča. Ih-iporočala sa je 2. skrinjica, pa ne bo nič pomagalo.
Slav. Konjice
Na splošno željo se ponovi v nedeljo dne
9.	januarja burka v treh dejanjih »Lumpacij Va-gabund«. Vstopnice so dobijo v predprodaji v trgovina Valenčak. Zavoljo velikega navala se na-svetuje občinstvu, Ja si jih preskrbi že prej.
Podružnica konjnrejskega druitva za Mariborsko oblast, okraj Konjice, v Konjicah vabi vse članstvo in prijatelje konjereje konjiškega okraja na občni zbor, ki se vrši dne 80. januarja tega leta ob
10.	uri v prostorih gosp. Sutterja v Konjicah. Ker bo z občnim zborom združeno tudi ekonomsko predavanje o konjereji, pričakuje odbor obilne udeležbe.
Slovenska krafina
Umri je v l oin ici v M. Soboti upokojeni učitelj Janez Terenia. Pristojen je bdi v Dolnjo Lendavo.
Silvestrov v<>ëer v Turnišču. Šolska mladina je igrala pod vodstvom šolskega vodje Julija Kont-ierja lepo božično igro »Sveti večer«. Zanimanje za igro je bilo veliko že radi tega, ker io je spisal g. Kontler in ker so jo igrali domači šolarji. Lepšega Silvestrovega večera si ni mogel nikdo želeti. Kar se tiče igralcev samih, smo morali občudovati nenavaden igralski talent nekaterih fantičkov.
Sprememba pri »Neplapu«. V prvi števiiki se na uvodnem nvstu poslavlja urednik Leopold Hari, evang. duhovnik. Uredniških poslov zena-prej ne bo mogel vršiti, ker gre iz Prekmurja. Kdo da bo njegov naslednik, se sedaj še ne ve.
Dopisi
Sv. Gregor. Shod SLS se je vršil preteklo nedeljo pri Sv. Gregorju. Shod je zahtevalo ljudstvo samo, da da duška ogorčenju, ki se je polastilo cele občine, ko je prišlo ustmeno poročilo, da je državni svet odbil pritožbo občine Sv. Gregor radi ustanovitve nove šole v Dvorski vasi, o kateri se je v časopisju že poročalo. Poslanec Skulj je ob nenavadno veliki udeležbi cele občine poročal o poteku prepire ® zadeve, navajal dokaze, koliko se je županstvo, poslanec in ljudstvo samo trudilo, da bi se preprečila ta zadeva, ki nalaga ljudstvu ogromno breme poldrugi milijon za nepotrebno šolo, a vse zaman. Razne oblasti so uvidele upravičenost ljudskega odpora proti šoli, a pritisk od zgoraj je bil jačji. Nad vse pa je ljudstvo razburila bahava izjava poslanca Puclja na shodu v Velikih Laščah češ: Škulj se jo veliko trudil, da bi preprečil zidavo omenjene šole, a jaz sem napel vajeti in šlo je. Soglasno se je sprejela resolucija, ki se 00 Kišlje velikemu županu in ministrstvu ter 'rzavnemu svetu za reasumiranje tozadevnega sklepa. Silna razburjenost ljudstva, nenavadna odločnost, vztrajati v odporu še naprej, so glasen klic vsem merodajuim faktorjem. Imejte usmiljenje z ljudstvom, ki je potlačeno po silni gospodarski krizi, stalnih kalamitetab na polju, a sedaj še po ponovnih neuspehih na vseh inštancah v svojih opravičenih zahtevah. V nadaljnem je posl. Škuli poročal o političnem položaju. Soglasno sc je izrekla poslancu zahvala za njegov trud v korist celokupnosti, pozvalo se ga je še nadalje na delo, izrekla se je tudi prisrčna zahvala in zaupanje dr. Korošcu in Jugosl. klubu.
Vič. V nedeljo, dno 2. t. m. se je vršila v Društvenem domu predstava v korist božičnemu fondu za revne šolske otroke, Id je lepo izpadla. Poleg koncertnih in pevskih točk, je ugajala tudi dvodejanka -Pogodba«. Prireditve se je polno-številno udeležil tudi klub občinskih odbornikov SLS. — V sredo 29. decembra so je vršil v dvorani Društvenega doma na Gl.incah sestanek zaupnikov in somišljenikov SLS. Sestanok se je razvil v krasno manifestacijo. Nad 300 zaupnikov in somišljenikov je z napelo pozornostjo 'poslušalo prvega govornika g. dr. Breclja. Nato je povzel besedo, burno pozdravljen, narodni poslanec g. Franc Smodej, kateri je v svojem fieldrugo uro trajajočem govoru poroči.l o političnem položaju ter detailno opisal dogodke zadnjih dni v Belgradu. Splošno se opaža, da se je zadnji čas zanimanje za naše shode in sestanke zelo dvignilo. Opozarjamo pa žo danes na javni shod, ki se bo vršil t9. t. m. ob 8 v dvorani društvenega doma. — Redni sestanek Krekove mladine se vrši v petek, dne 7. t. m. ob pol 8 zvečer v dvorani. Na sestanku bo obravnavalo o važnih stvareh, zato jc udeležba obvezna za vse člane in članice. — Nocoj ob pol 8 bo v domu predstava 2>Sv. Alojzij«, vitežka igra v ГкЈејш-jih. Predprodaja in e.ene vstopnic kot običajno. — V župniji je bilo v le'u 1926 cerkvenih porok 40, rojstev ЗД, umrlo jih je pa 49. Število porok je od lanskega leta poskočilo, dočim je število rojs'ev padlo. Naročnikov Slovenca je 212, Pravice -41, Domoljuba 67, Begoljuba 203, članov Mohorjeve družbe je pa 303. V teh številkah pa niso všteti časopisi, ki se prodajajo po trafikah.
Dr. Čampa:
Hermann Wenciel : Aus der Welt der SUdslaven.
(Založba J. II. W. Dietz Nachfolger-Berlin, Lin-denslrasse, 1926, M. 8. str. 282.)
Kot motto je dal Wende! Masaryk< vc načelo: Če naj bomo napram drugim narodom pravični, ie treba poznati njih probleme. In zakaj še? V uvodu označuje kratko namen: »Tudi v Nemčiji vlada pogosto o Jugoslovanih enciklopedična nev». uost. Čeravno se ti zadevajo na široki fronti ob ozemlje našega rodu in bodo nekega dno tudi državno naši mejni sosedje.« V obojestransko Ilustracijo jo zato VVendel v tej knjigi nanizal politične, zgodovinske, socialistične, potopisne odstavke in nekaj lirike v prevodu. Najprej očrta jugoslovanski državni problem: agrarno, narodnostno, upravno vprašanje, državno zedlnjenje in njegove državnopravne akte, gospodarsko tendenco, hrvatski problem v dobi potovanj Stjepana Rndića, o katerem pravi» da ostane ' preje zadnja sodba zdravniku kot zgodovinarju o I brbljavo^ti, zmožnosti iluzij in uskošt'a človeka, | katerega je vodja hrvatskih socialnih demokratov Vuomir Korač imenoval v popolnem pomenu bo-
sede patologlčm tip«. Wendel podaja kratko vladne krize, Davidovičev jioekua naro : :oga sporazuma, vlado Pašić-Pribičević >ko so se spustili z verige vsi hujskači uradnega in neurudnega volivnega terorja proti opoziciji,« a je končno prišlo do Pavle Radičeve izjave v parlamentu »ш ni bilo še nikdar slišati v politični zgodovini, da bi zatajila velika stranka tako radikalno svoje bistvo in celo svojo preteklost in je samo posmeh celega sveta spremljal dogodek, ki je dal Jugoslaviji novo lice.« A istočasno se Wendel obrača tudi proti onim, ki
Xjo na razpad te države, kajti pot vodi do — JŽenja z Bolgari.
V	odstavku o skupščinskih volitvah 1. 1928 in strankah podaja kratko, pregledno in zadostno genezo strank: radikalno, ki se je porodila 1. 1881 iz agr.jnega socializma, razvoj do in po 1. 1908, do vojne in po vojni, »ko bi bila 1. 1918 najraje krstila državo za »Veliko Srbijo«, usodo Protiča in strankin nadalnji razvoj; demokratsko stranko v posameznih fazah do odcepitve Pribičevičevega krila; Davidovlč »hoče moderno državo z bistvenimi znaki prostosti, pravičnosti iu enakosti«, Pribičevifi >f>a smeši vse, kar imenuje sentimentalni demo kratizem«. Radiča in hrvatsko stranko karakteri-zira po podanem pregledu: Ker gr» Radićeva taktika zu tem, da interpretira kmetsko ljudstvo, to je: mu govori iz ust, zato v teh masah ne vzbuie nerazpoloženja, če njihov vodja v svojih nazorih ш sklepih skače sem in tja; kajti človek, ki je že 1. 1903 pozdravil srbskega Petra kot prvega kralja vseh Jugoslovanov, polom pel med svetovno vojno himno Habsburžanom, se izdaja dane6 za fanatičnega republikanca, ki začne pogosto svoje govore z: Hvaljen bodi Jezus Kristusi, a kmalu nato poveličuje Lenina in Trockija, ki se bojuje za jugoslovansko neutralm. vezno republiko Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov«, daje priložnostno tudi vedeti, da lahko postane v bodočnosti tudi centra-listk O slovenski ljudski stranki pravi :da je dvignila socialno kmete, ko so njeni pomočniki epletti mrežo zadrug po deželi; 011a jih je politično posta, vila na lastne nog'\ ko jim je proti boječim se liberalcem starejšega kova izbojevala aplošno n enako volivno pravico; ona jih je kulturno dvignila, ko je na deželi nadomestila ž:;anje s knjigami, ko je v njih budila ljubezen do domačega jezika in literaturo. Pri vsem tem je bil dr. Janez Krek глјпе-umornejši inicijator in delavec in še danes... se poziva stranica pri vsaki priliki s ponosom na to nenavadno prikazen ne samo med slovenskimi, ampak med jugoslovanskimi politiki sploh.« »Tudi v novi državi so krščanski socialri ostali zvesti demokratičnim tradicijam in pojmujejo n. pr. žensko volivno pravico veliko bolj resno kot demo. kratje, so v agrarni reformi radikalnejši kot demo kratje; a luikor odločni Jugoslovani so enako odločni avtonomisti.« 0 volitvah 18. marca pravi da je stranka lahko rekla: Aiflavit d eus et d)r .pati suutk
Wendel gro nadalje na muslimane, »ko si je ob sprejetju ustave radi vprašanja besrluka včasti-tljiva dama svetovna zgodovina privoščila dovtip, da je končni kamen v narodno zedinjenje 9. H. S. se pritaknil samo s pomočjo narodno najmanj pov. darjenih elementov 111 se je ukinjenje zadnjih ostankov fevdalizma ua slovanskem jugu moglo izvrsHi s pomočjo edine fevdalne str.iTike« —; na posamezne kmetske organizacije, republikance, socialiste In komuniste, katere so volili oni, »ki niso videli še nikdar tovarniškega dimnika in še nikdar volili v parlament, a poslali 22 komunistov v parlament kot ^razredno zavedni« pristaši sovietske misli.« —
Na podlagi vladno statistike obdela narod» manjšine iu poda nuto politični pregled od 1 1023 do 1925.
Kratko, a er.r.ko pregledno podaja stanje naše žurnalistike od 1. 1791, ko se je na Dunaju ustanovil list »Serbskija novinc do danes O toni pravi, da v strastnem strankarskem boju občuti tudi ncsenlimentahii človek v?aj kot odveč, če uvodnik imenuje meni nič ' bi nič umrlo ženo v ospredju stoječega jxilitika vlačugo<-, če so izrazi >plačenik« običajni. O revijah pravi, da bi gotove po ugledu in vsebini, bile vrodue tudi vsakega večjega naroda starejše in bogatejše kulture.
V	daljšem odstavku se pela z zgodovinskimi, narodnostnimi, gospodarskimi in upravnimi vprašanji Macedonijo in opisuje bolestne strankarske razmere, »ki se nc razgalajo uilcjer tako brez sramu in mej« kot tu. Wendel zastopa ^inenje. da se bo macedonsko vprašan jo rc"'lo šele s pristopom Bol. garov v skupno družino.
V	črnogorskem vprašanju polemizira Wendel z nemškimi pisci, ki so hoteli Črnogorce pokazati svetu kot s-najnesrečnejSi narode ter podaja zgo dovino Črne gore in zedinjen.ie' z S. H. S. Krajši odstavki so namenjeni dalmatinskemu agrarnemu vprašanju, izseljevanju muslimanov, srbskemu pa-triarhatu, kmetskemu gibanju v Hrvatski in Slavo nlji 1. 1848—49, bitki in pomenu Kumanova. V daljši razpravi se peča z sarajevskim atentatom ter polemizira z nemškimi pisci, lisli in revijami, ki so o tem pisale, zlasti z revijo Kriegsschuldfrage«, o kateri pravi, da bi so morali imenovati »centrala za razbremenitev osrednjih velesil« v tem vprašanju, 0 krivdi belgrajske vlado na 't enta tu se ne izraža, ampk le pravi, ;da ima pred Evropo dolžnost, da enkrat prekine molk.« S tem v zvezi opisuje Wendel srbske vojne priprave 1. 1914 na po dlgi knjigo genera'a f'avloviča o velikem pomanjkanju vojnega materijah baš v lem času in »ni bila nobena drŽava manj organizirana 7. vojno kot Srbija«.
Tudi Burianovi spomini ne ostanejo nedotaknjeni, enako no oni grofa Montgelasa.
Velik del knjige se peča s vprašanjem marksizma in jugoslovanskega vprašanja. W( .del zastopa mnenje, da Marks in Engelsova mišljenja o Slovenih sploh in južnih posebej ne izvirajo iz nemškonacionalnega mišljenja in ant i slovanskega stališča obeh začetnikov socializma, ampak je izhod ta: no v interesu Nemčije, ampak svetovne revo lucije, kateri je bila najbolj na potu Rusija in pa dejstvo, da 110 Marks, 11e Engels nista imela glob-jega poznanja južnih Slovanov sploh, oziroma sta govvorila kot revolucionarna romantika. Wendel navaja ozir. polemizira z socialisti, ki so o Jugo slaviji pisali: Llebkncchtom, Lowy-jem, Bera* stenoni, Rozo Luksenburg, Rennorjem, Bauerjem, Kautskyjem. Navaja potovanje Lassalla, ki je kot prvi socialist dobil tu nekaj vpogleda ter prehaja nato na zgodovino srbskega socializma. Obenem posveča posamezne odstavke Svetozarju Markoviéu, katerega smrt je 1. 1875 prinesla na uvodni strani »Volkrstaat* v Leipzigu, začetnika jugoslovanskega socializma; Dimitrije Tucoviča, Ici j" padel i. 1914 ko ni nobena avstrijska krogla n»;1 ueumneje leteti kot ta svinec, ki je 33 letnemu Tucoviču prebil srce, Dušanu Popoviču, katerega je enako vzela vojna in Bolgara Botjova, ki je padel v boju s Turki za svobodo Bolgarsko. — VVendel dnje pro gled celotne jugoslovanske soc. demokracije in njenih načelnih sklepov o Jugoslaviji. Knjigi je dodal popis dveh potovanj po Jugoslaviji v 1. 1924 in 1925 m 11 prestav liričnih pesmi, med njimi Jenkove: V snegu.
Knjiga je vsekako namenjena v prvi vrsti Nemcem; a ne v manjši nieri nam. Zbrani matc-rijal o noniSUih sndbnh, kptifrno obdc.Lui, dokazuje zadjjo vsaj iikJiraktna. —
SCulîursii pregled
Socialna misel. V. letnik.
Ob koncu leta pregledujejo uredniki uspe-hc svojega dela, ki so ga pričeli pred letom dni z upom in strahom: saj zavisi uspeh urednikovega dela od toliko faktorjev, neodvisnih od urednika samega. S strahom se vprašuje zlasti urednik znanstvene levije, ali bo dobil dosti sotrudnikov, ki bodo s svojimi prispevki in deloma že z svojimi imeni pr.tegnili tudi krog naročnikov, ki je listu potreben za življenje kakor ribi voda.
Kar a", tiče sotrudnikov, moramo reči, da jo imel urednik Socialne misli v tem oziru izredno srečo — v kolikor seveda smemo pri takih rečeh govoriti o sreči, kajti ured-oik mora imeti organi za toričen talent, ki zna pritegniti sotrudnike, mora pa seveda imeti tudi dovolj vpogleda v vse panoge našega kulturnega živi enja, da mu ni ne nano, kje je treba sotrudnikov iskati. Socialna misel šteje med svoje sotrudnike predvsem ministra na r. dr. Korošca, in siccT ne samo med sotrud-ni' e, kd se na leto enivrât oglase z majhnim prispevkom radi tega, da se more urednik ob vabilu na naročbo koncem leta tudi nanje sklicevati, ampak Korošec spada med najmarlji-vejše scdclavce pri listu; objavil je v njem kar štiri članke, med njimi spise trajne vrednosti, po ka'.erih bodo segali bra-vci še po mngih letih (n. pr. 0 političnem programu Slovencev, Balkanska politika, Kriza parlamentarizma). Izmed članov narodne skupščine »o letos sodelovali pri Socialni midi še dr. Hi hnjec z dvema člankoma, dr. Gosar in dr. Kulovec vsak z enim člankom. Poslanec Smo-dej je osemkrat poročal v listu o notranji politiki in devetkrat o zunanji politiki.
Socialna misel pa ni samo revija za znanstveno razmotrivanje političnih vprašanj, anipaik se briga tudi za kulturno, socialno in gospodarsko živl enje. Posebno pozornost posveča vsem vprašanjem, tičečih se delavske politi' e. 0 njih so pisali Cvikelj, dr. Dobida, Erjavec (v štirin člankih, med katerimi opozarjamo posebej na Pregled zgodovine socialističnega gibanja med Slovenci) M. Krek, Lil-leg, Pogačnik, Scirrarens, Trstenak in Uše-oičnik.
Med sotrudniki, ki so napisali za V. letnik Socialne misli članke in razprave, naj omenimo še dr. Basaja z važno razpravo o problemih slovenskega zadružništva, dr. Brcc-Ija, dr. Grivca, dr. Jernja, ing. Laha (o vprašanju kmetijskih zbornic, dr. Ozvalda, dr. Prerija, Radeèùka in Rejca (o Slovencih v Italiji).
l'olég razprav Je prinašal list mesečno še politični pregled, pri katerem sta poleg poslanca Smcdeja sodelovala še tajnik SLS Ga-brovšek in cand. iur. Dulibič, kulturni pregled (dr. O-vcld, dr. Preohraženski, Erjavec), socialni pregled (Erjavec, sodni svetn k A. La-jovic, dr. Campa, Pogačnik) in gospodarski pregled (predvsem D. Potočnik).
Ce pregledamo ta — sicer nepopolni — seznam solrudnikov in pri tem upoštevamo žalostno dejstvo, da Socialna misel redno ne plačuje nikakih honorarjev setrudnikom — v iem oziru se bo pač morala pobodjčati — moramo priznati uredniku, da je letošnji letnik Socialne misli po vsebini zelo bogat in mnogo-ličen, sotrudnikom pa moramo priznati ne samo strokovno znanje, ampaik tudi veliko mero Idealizma. V načelu »mo sicer odločno proti »zastonjkarsb u«, vendar pa se moramo vpra-Sati: kaj bi bilo s slovensko knjigo, če bi se vsaj za prve čase pri naših književnih podjetjih ne Lili našli ljudje, kd so pisali brezplačno? Z brezplačnimi prispevki je n pr. pokojni dr. Fr. Lampe nad desetletje srečno vodil Dom in svet. Ko je nekdo vprašal dr. Debevca, čigar Vzori in boji so bili 1. 1896. posebna privlačna eila za Dom in svet, koliko je urednik plačeval honorarja, je odgovoril g. pisatelj: »Niti krajcarja ni nikdar plačal, samo malo oštel me je, če sem kdaj prinesel rokopis — pisal sem »proti — prepozno.«
Ali bo mogla Socialna misel kmalu zapustiti Lanipctov način honoriranja prispevkov, to je pa odvisno predvsem od naročnikov. Kako pa je pri Socialni misli z naročniki?
Ra: en Mohorjeve družbe je menda med Slovenci ni publikacije, kjer bi bili o stanju naročnikov tako dobro poučeni, kakor smo pri V. letniku Socialne misli. Ob zaključku leln ka je namreč objavil urednik tudi pregled listo-vih naročnikov (1133 jih je), razdeljen ne samo po krajih, kjer bivajo naročniki, ampak tudi po njihovih poklicih.
Iz tega pregleda povzemamo, da je bivala več nego polovica naročnikov (584) v ljubljanski oblasti, pičla četrtina (255) v mariborski oblasti in dobra četrtina (294) izven Slovenije, n ed njini 127 v inozemstvu. Tudi ta stat stika nami kaže, da je Ljubljana res kulturni) srce Slovenije: 250 naročnikov šteje, torej biva več nogo petina vseh naročnikov v Ljubljani. Tudi če odračunamo Ljubljano, ima ljubljen ka oblast šc vedno 79 naročnikov več nego mariborska. (Pri tem smo šteli laško okra no glavarstvo k mariborski oblasti, ker statistika združuje Laško in Gornji grad v sl upni rubriki; pač pa smo šteli k ljubljanski oblrsti Brežice.)
ft« zanimivejša je statistika po poklicu naročnikov. Kaže nam. da je skoro 40 odstotkov (natnn'no 39.8 odst.) vseh naročnikov duhovnikov; pripadajo torej stanu, ki šivi doslikrat
v zelo skromnih razmerah. Samo med ljubljanskimi duhovniki je celih 44 naročnikov na .Socialno misel! Za duhovniki eo najbolj častno zastopani profesorji in učitelji'štejejo 102 naročnika; kakor smo se informirali, je med njimi kakih 90 profesorjev in kakih 12 učiteljev in učiteljic. Visoko Število profesorjev preseneča nič manj nego število duhovnikov; saj je profesorjev v celoti gotovo kake 3—4 krat manj nego duhovnikov. Med zdravniki, odvetniki, notarji in inženjerji je samo 53 naročnikov Soc. misli, med dijaki pa prav toliko kakor med — delavci: po 38. Za delavce je ta številka pač nekoliko nizka. Nizko je tudi število naro!nikov v rubriki: društva, knjižnice, uradi, zavodi, korporacije in javni lokali: samo 112. Iz tega bi sklepali, da je zlasti naših prosvetnih društev dosti premalo naročenih na Socialno misel. Morebiti je tu in tam za društvo naročen župnik ali kaplan. — Kakor vidimo, ima Soc. misel lep, izbran krog naročnikov.
Tako statistiko svojih naročnikov naj bi sestavil luncem leta vsak list. Za urednika in sotrudnike je važno, da vedo, za kega pišejo. Poleg tega pa imajo taki seznami tudi splošen kulturen in zgodovinski pomen.
Prosvetna asvesra
Oorjc. Bralno društvo in mJadinske organizacije prirede na praznik 6. t. m. ob 3 popoldne proslavo na čas! sv. Alojziju. Na programu so poleg deklamacij in pevskih točk še predavanje s &kio{)tičnimi slikami o sv. Alojziju
Št Vid nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čitalnica priredi danes popoldne ob 4 božično prireditev. Na s|4>redu je poleg igre še predavanje o Palestini s skiopličnlmi slikam;.
Cerknica. Prosvetno društvo v Cerknici priredi 0. t. m. ob 3 popoldne jubilejno proslavo sv. Frančiška. Na sporedu jo tudi predavanje o delovanju Frančiškovih s'nov med Slovenci. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike.
Dol. Logatec. Prosvetno društvo vabi člane in prijatelje »drušiva na predavanje o Lurdu, ki bo nocoj ob 7 v društvenem domu. Številne skioptične slike nam bodo preds'avljale pot v London kakor tudi zanimivosti nrjvečjega mesta na svetu.
Vié. Prosve'no društvo priredi danes zvečer času primerno predavanje Božič v dikah. Predavanje pojasnjujejo svetlobne slike
Homec. Prosvetno društvo vabi člane in prijatelje na božično igro: »Peterčkove poslednje sanje«, katero vprizori C. t m. ob 3 popoldne v društvenem domu.
KnfifâfS in revife
Slovenski biografski leksikon. Drugi zvezek tega dela je izšel in «t bo razposlal te dni vsem, ki so delo doslej naročili. No>e naročnike sprejema podpisano založništvo. Posamezni zvezki se ne prodajajo, ne «a bi se naročilo celo delo. Naročniki plačajo za četo delo ali takoj Din 500, ali za vsak posamezni zvezek, kadar izide Din 'jO. — Založnica Zadružna gospodarska banka, a. d., Ljubljana.
rfianisfka Karmola Kosovelova, naša rojar kinja iz Sežane na Krasu, priredi svoj prvi Javni klavirski koncert v Ljubljani v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Nadebudna klavirska umetnica, ki ima nred seboj odprto še vso svojo umetniško in živ-ljensko pota, je uživala prve glasbene nauke na šoti Glasbene Matice v Ljubljani. Naio je oišla na konserva'orij Tartini v Trstu odtam pa v Nemčijo, kjer študira sedaj v mojs rski šoli monakovske glasbene akademije pri svetovnozjianem pi.mi-.tu prof. Joeipu Pemiiauerju. Gospodična Kosovelova je kot odlična gojenka mojstrske šole v Monakovem že večkrat nastopala tam na raznih javnih koncertnih prireditvah pod okriljem glasbene akademije. Naša dolžnoet bodi, da velenadarjeno svojo rojakinjo ob njenem prvem nasiopu pozdravimo v
polni Filharmonlčni dvorani ter jo tako navdušimo za vzvišeni, a težki umetniški puklic, katerega si je izbrala. Prodprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Cfubljanslco gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Oatrtek, 6. januarja ob 15: PETEKCKOVE POSLEDNJE SANJE Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven.
ob 20: SKOPUH. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 7. januarja: Zaprto. Sobota, 8. januarja: PAHLJAČA LADY WINDER-MERE, premijera. Izven. Slavnostna predstava. Nedelja, 9. janunrja ob 15: TRIGLAVSKA BAJKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven, ob 20: JOY. Ljudska pred^ava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 10. Januarja: PAHLJAČA LAD Y W1NDERMERE. Red E.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek, C. januarja: PLES V MASKAH, premijera. Izven.
Petek, 7. januarja: PLESNI VEČER METE VIDMAR,JEVE. Izven. Začetek ob 20. Sobota, 8 januarja: GROFIC AMAR1CA. Red A. Nedelja, 0. januarja ob 15: SEVILSKI BRIVEC.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 10. januarja: Zapr,o.
Oilličon post t ljubljanski operi. Ker je gospodična Zaludova nenadoma obolela, nastopi danes zvečer v naši operi na j>ovnbilo ljubljanske uprave ena največjih jugoslovanskih gledaliških umetnic, gospa Ljubica Oblak-Stroz.zi, rodom iz Zagreba, sedaj članica državne opere v Berlinu. Gospa je v Nemčiji splošno znana in visoko cenjena primadona prve operne institucije v Nemčiji, kjer poje največ dramske parije, kakor: Aido, Tosco, Salome itd. Generalni ravna'elj nemških državnih gledališč Tietjen jo prišteva najboljšim
Salome, kar jih jo kdaj nastopilo v tej vlogi т znajii Strausovi operi. Gospa Ljubica Oblak ima v svojém repertoarju preko 30 velikih opernih partij, uživa danes glas svetovne ume niče in se njeno ime imenuje v is'i vrsti z imeni Sclnvarz in pa 'lino Patliera. Odlična umetnica je nastopila v nedeljo tudi na zagrebškem odru in je odjiela vlogo Amelije v Verdijevi operi >Ples v maskah« z največjim umetniškim uspehom. Odlično rojakinjo, ki nastopi danes zvečer prvič v naši operi, najiskreneje pozdravljamo, občins vo pa vabimo, da se v velikem Slevilu udeleij te ludi v tem pogledu izredno zanimive premijere.
МагЉогзЈао gledišče
Četrtek 0. decembra ob 15: TRN.IULCICA. Cetr;ek, C decembra ob 20: LEPA HELENA. Ktt-
poni Gostovanje ge. Puličeve. Pelek, 7. januarja: Zadrto.
Sobota, 8. januarja ob 20: ORLOV. Abonma A.
Kuponi (navadne operne cene).
Proslava peidcsctlc.niro umetniškega delovanja g A. Danila na mariborskem odru. Sredi prihodnjega tedna bo v našem gledališču izredno pomembno slavlje in sicer bc proslavil Nestor slovenskih igralcev g. A. Danilo petdesetletnico svojega neprekinjenega umetniškega delovanja. Nastopil bo v naslovni vlogi izvrstne moderne komedije »Večni mladenič«. Dasi slavijcncc ni član mariborskega gledališča, je vendar naša prijetna dolžnost, da se i Maribor spomni velezaslužnega ume'nika in enega prvih pijonirjev slovenske igralske umeinoeli. Že danes blagohotno opozarjamo vse občinstvo, dalje zlrsti vsa kulturna društva in organizacije na ta častni jubilej, ki zasluži vso našo pozornost.
£fuđsM oder
т Ljubljani
Nedelja, 9. januarja 1927 ob 20: IIANICE POT V
NEBESA.
Nedelja, 23. januarja 1927 ob 15: IIANICE POT V 1 NEBESA.
Josip Fr. Knaflič.
SSovenska pisma.
IV.
Kako so preuredili Slovenci svojo hišico po šablonah, izdelanih v Belgradu, som .Ti obljubil malo opisati, prijatelj v Bosni. Omenil sem Ti že^ da so tudi to stvar neverjetno hitro in eksaklno izvedli, tako da je tudi ta plat slovenskega reda, ki se ji pravi režim, popolnoma v redu, v kolikor se pri našem režimu sploh more govoriti o redu ... In se lahko reče: Slovenija je v lako zvani centralizaciji vse druge dele države prehitela in prekosila. Tukaj je centralizem že perfekten in kompleten. Ko drugje še vedno ni in nenmra tudi nikoli ne bo. V Ljubljani čutiš danes več centralističnega zraka kot pa v Belgradu, ne samo po uradih, ampak sploh. Da, tako je, prijateljček. Ce ne verjameš, pridi se prepričat
Tudi jaz sem mislil, da bcm našel obratne razmere. Ker sem si dejal: Slovenci, ti so prvič daleč od Belgrada, drugič so prebrisani juristi in upravni praktikusi, pa bodo že znali centralistične obroče kako raztegniti, da jih ne bodo preveč tiščali, tretjič pa sem slišal v Belgradu tolil.rat: S Slovenci je križ. Oni bi hoteli imeti vse po svoje. (Kar je bilo seveda golo obrekovanje.) Pa sem bil zelo radoveden in sem upal, da bom tu na Slovenskem po pustih centralističnih gredah videl cveteli še nmrsikako simpatično avtonomistično rožico. A so samo gredice, skrbno obdelane; rožic pa nikjer. In tako je slovenski kotiček v našem centralističnem vrtu najbolj urejen — »po vseli regelcah« — zato pa ludi uajbolj dolgočasen.
Toda zašel sem v poezijo. Oprosti, prijatelj, iz naroda pevcev in pesnikov sein. Takoj se hočem spet koncentrirati nazaj v solidno prozo, samo mi dovoli, da si vzamem malo na pomoč Bosno, ki ni tako poetična dežela.
Torej Bosna, za primer vzeta: Kakor veš, je bila Bosna že pod Avstrijo popolnoma avtonomna in tako rekoč država za-se. Treba je bilo samo še nekaj malih korektur, pa bi' bila samostojnost sarajevske vlade kompletna, tozadevni pakt ministra Bilinskega z bosanskim saborom je bil že 'sklenjen, ko je izbruhnila vojna. No, i ntako je prišla potem Bosna v Jugoslavijo, ponosna na to svojo avtonomijo in zadovoljna z njo. Pa so vstali tam v Belgradu naenkrat veliki državni reformatorji in so rekli tudi Bosancem: Tista vaša avtonomija, ta ni zanič. Dali vam bomo samoupravo, to je veliko več in bolje.
To je bilo tudi Bosancem všeč in so se veselili. Tedaj pa je prišel ukaz v Sarajevo: Staro avtonomijo takoj vso razdreti. Ho, to pa je bi!o že manj dopadljivo in razveseljivo. Pa smo začeli tam v Sarajevu stikati glave in so posvetovati: Kočljiva stvar, zelo kočljiva stvar. To ne pojde tako gladko... Saj to je ravno tako, kakor da bi rekli človeku: Brate, daj sem obleko, ki jo imaš na sebi. Stara je in slaba, dobiš novo. Samo počakati moraš, da bo narejena. — Ho, ali naj ta človek med tem hodi okoli nag? Ne. Io ne gre kar tako, ljudje božji. Ce ga že slečemo, potem mora to iti počasi, kos za kosom, da mu ue bo prehudo in da se privadi.
To smo tudi sporočili v Belgrad, toda velikim reformatorjem tam so je silno mudilo in so strašno pritiskali. Tedaj smo izprevidell, da si bo treba pomagati z zvijačo. Pa smo se uaredili. kot da razslreliavamo bosansko av-
tonomijo z dinamitom in ustoličujemo centralizem s hrumečimi fanfarami in vihrajočimi zastavami, v resnici pa je šlo vse naprej po starem. To je naredilo v Belgradu zelo dober vtis in imeli smo dolgo časa mir. Med tem pa smo pridno otipali centralizmu vse njegove slatine — imel jih je, da je bilo veselje, — in smo jih potem tudi na debelo izkoriščali. Neprestana menjava vlad nam je pri tem najbolj služila. Ena tistih simpatičnih strani režima je bila na primer ta, da ni bilo nobene kontrolo, ali se izdane naredbe tudi res izvršujejo in kako se izvršujejo. In prav za prav je lahko délai vsak, kar je bolel. Vsekakor pa je b;lo najbolje, kadar je prišla kaka naredba, z njeno izvedbo najprej počakati. Zakaj navadno je kmalu prišla druga, ki je prvo prevrnila, ali pa se je nanjo sploh pozabilo. Tako si si lepo prihranil delo.
Kontrola je bila samo pri financah. Denar jo denar, in tu je ludi centralizem ostro pazil. A je imel takrat bosansko deželno blagajno v rokah Srb, pogumen in odločen mož. In ko je prišel ukaz: Ves denar v Belgrad, je ta mi ž rekel: Ne dam. Vsota se mora določiti. Ali pa vsaj nekaj rezerv deželi pustiti. Ne bom hodil za vsak dinnr beračit. — Dve leti se je tako ruval s finančnem ministrom za blagajno, slednjič jo je seveda moral dati iz rok. l'a je jezno vzel svoj klobuk in Šel. Pa so se sarajevsko banke skoro steple za čast sprejeti v svojo službo moža, ki si je pridobil za deželo lako velikih zaslug. Zdaj je gotovo že generalni direktor.
To je bil torej vsekakor mož z avlonoml-sličiio hrblenico. Pa jih je biio še več takih takrat v sarajevski vladni palači. In sploh: vse bosansko uredništvo je bilo preveč avtonomistično vzgojeno, da bi se bilo dalo kar čez noč
9U ui IL

19BT.
•tw. 4
Don Luigi Sturzo
roditelj italijanske ljudske stranke, eden naj-odličnejših katoliških politikov sveta, živi zdaj v Londonu, kjer je nedavno izdal najboljše dosedanje delo o fašizmu, o katerem smo poročali v »Sloveucuc od 4. januarja.
Posledice strašnega ciKiona, ki je divjal prod kratkim na Madejri,
kjer je pokopan cesar Karel. NajVečjo škodo je povzročil v mestu FunchaL kier znaša nad 26 milijonov frankov.
S^Шчг

Iz pariškega zimskega športa.
Letos vlada v Franciji hud mraz in ves Pariz drvi v Versailles, kjer goji staro iu mlado zimski sport.
Huda rima v Franciji: zamrzJi kanal Saint-Martin.
Admiral Pirot,
poveljnik dela franc, brodovja, W Je križarilo pred kratkim ob španski in afriški obali.
Velik planétarium.
kl so ga postavili pred kratkim v ber»
linskem zoološkem vrtu.
predresirati. Ostra svobodnjaška sapa, ki je brila iz bosanskega sabora zadnja štiri leta avstrijske vladavine, je še vedno dihala tudi po vseh uradih, in se upirala pustemu in težkemu birokraličnemu zraku, ki je pritiskal noter iz belgrajskih ministrstev.
Skratka, kar sem hotel povedati: Bosna se ni dala, kar tako meni nič, tebi nič, scentra-lizirati. In to je danes tista razlika med Bosno in Sloven jo, kar zadeva upravo in uradništvo. Tukaj kakor tam je uprava ista, duh pa je različen. V Besni prevladuje avtonomističen duh, v Sloveniji pa centralistični. (Govorim samo o upravi in uradništvu.) Duh pa je vedno in povsod poglavitna stvar.
Bog me varuj, da bi delal slovenskemu uradniku kako krivico, toda jaz za svojo osebo žal nisem mogel doslej zaslediti še v nobenem državnem uradu na Slovenskem kje kakšen plamenček avtonomističnega duha, čeprav pridno za njim stikam. Morda se kje skriva, jaz ga še nisem našel.
Toda, bojim se, da bi me utegnil kdo krivo razumeti in domnevati, da mislim politično ... Ah, ne. To, kar jaz mislim, nima s politiko nič opraviti. Kar iščem pri slovenskem uradn;ku, to j з vse nekaj drugega. Kako naj to razložim? Najbolje na zgledih.
Torej: Prinesem v neki urad neko svojo bosansko listino, katere veljavnost je potekla, in prosim za podaljšanje. Odgovor: S staro li-st;no to ne gre, treba nove. Kolekovano prošnjo vložiti. Na moje začudeno vprašanje, zakaj ta bosanska listina ni dobra, pojasnilo: Ker ni pravilna. Ker je predpisan enoten formu-lar za vso državo. In obenem začudenje urad-nikovo: Kako to, da bosanske oblasti vporab-ljajo še vedno take-le tiskovine, ko so vendar nove tiskovine že dolgo predpisane.
Meni je zaprlo sapo. Ko pa jo spet imam, hitim razložiti to stvar, razložim jo z vso dušo-Gospod ! Da, seveda ... tudi v Bosni je to predpisano, seveda, saj smo v eni državi..,
Toda vidite, gospod, stvar je ta: Ko je šef tiste bosanske oblasti ta predpis dobil in z njim paket teh tiskovin iz državne tiskarne, si je rekel... prisegam, gospod, da si je rekel : Kakšna brezpcslica pa je spet to? Kaj je važnejše: papir ali to, kar je zapisano? Ptiča spoznaš po petju, ne po perju... Imamo tu še celo skladovnico starih tiskovin, ali naj jih zdaj proč vržemo? Kakšno zapravljanje denarja je to! Naj počakajo te nove tiskovine, dokler starih ne potrošimo. Zato država ne bo propadla.
In storil je moj Bosanec tako in je ostal živ in zdrav. Niso mu radi tega vzeli glave in mu je ne bodo. Verujte to, gospod.
Gospod šef me z zanimanjem posluša in na njegovem obrazu po grava nekaj kot odsev tistega neizrekljivo simpatičnega, kar ima slovenska duša in kar ja/. tu po domovini danes tako iščem, a kar je že vse zapredel z gosto svojo mrežo pajek, ki se mu pravi slovenski red. Pa mu pripovedujem še to in ono o Bosni zlati in ga naposled vprašam, preden odhajam: In kake so te predpisane enotno izkaznice, gospod? Pokaže mi: Kos sivega kartona, slaba, groba tvarina, revščina z eno besedo.
—	In kake ste preje imeli v Sloveniji, gospod?
—	Pa mi odpre na stežaj omaro in — krasen pogled- — tam so blestele v dolgih vrstah modre knjižice, v p'atno vezane, fine, elegantne, veselje jih v žepu nositi. — In kaj boste zdaj s tem?
Gospod šef je zmignil z rameni in z roko zamahnil proti peči. Meni so se zasolzile oči. Napravil sem prošnjo, plačal takso in zdaj nosim pri sebi tisti siv karton, enotno predpisan za vso državo.
Stvar pa si analiziraj zdaj snm, prijatelj, in upam, da Ti bo več zalegla kot dve debeli knjigi.
Drug zgled. Imam ga iz absolutno zanes-' ljivega vira: Upravitelj nekega kuPurnega zavoda je iz kreditov, ki lih le dobil, polauoina
prihranil nič manj kot en cel milijonček. Re-špektabilna vsotica. Kultura, umetnost, znanost, to so na Slovenskem danes vse same sirote, in lahko si misliš, kako je ta mož moral skopariti na svojem zavodu, da je toliko spravil skupaj. In kaj misliš, da je s tem denarjem naredil? Poslal ga je nazaj v Belgrad, — ali ga je celo sam tja ponesel, -- da pokaže, kakšen izvrsten gospodar je in kako vesten uradnik. Dali so mu zato red sv. Save, ne vem že, katerega razreda, zaslužil je pa vsekakor vse razrede.
Zdaj Te pa vprašani, prijatelj: Ali bi našel na tem božjem svetu še kje kakega takega --Nič Te ne vprašam, tu imaš dve nadaljnji debeli knj;gi za strmeti in premišljevati. Ali želiš še kaj zgledov? Lahko Ti postrežem. A mislim, da imaš zadosti.
Vidiš, to so Slovenci. In vidiš, to je slovenska disciplina, slovenska vestnost, to je slovenski uradnik. In se torej ni čuditi, če je ta sloveski uradnik tudi 999 centralističnih naredi), ki so se nam tam v Bosni zdele kot zve-rižen klobčič, ki se ga rajši nismo lotili, lepo razvozlal, uredil in izpeljal, tako da mora gospodom po belgrajskih ministrstvih kar srce poskakovati samega veselja, da se dajo njih naredbe, o katerih so večkrat sami dvomili, tako izvrstno uporabljati.
In se je pripeljal iz Belgrada k nam v Sarajevo tvorec neke takšne problematične mi-nisterijalne naredbe, s katero nismo vedeli nič začeti. Mlad. simpatičen dečko. In zelo brihtna glavica. Šolal se je v Parizu in prinesel od tam polno interesantn h in dobrih idej. Samo se vse to v njegovi glavi še ni prav zbralo in usedlo Ko smo mu dokazovali, da je njegova naredba za bosanske prilike neprikladna, se nam je vsem skupaj v obraz sme'al: Ej, bratci, kdo pa vam pravi, da morate vse to absolutno izvršiti V Prvič ni na svetu nič absolutnega, ampak vse le relativno in vse samo orohed... Druizič шо s»o vedno v revolucio-
narni dobi, nič ni še trdnega in stalDega... In če hočemo kai novega ustvariti, moramo poizkušati to in ono... To so vse samo eksperimenti, kar se zdaj dela... Tretjič vladne naredbe niso ustavne sankcije ... Danes je tako, jutri spet drugače... Če kaj ne gre, pa ne gre. Vi ste tu doma in bolje veste, kaj se vam prilega. Pa naredite po svoje, če po naše ni dobro ... Le nikar si bratci ne delajte preveč skrbi in dela. V življenju je treba vse lahko vzeti, tudi vladanje ...
Ginjeni smo mu po vrsti padli okoli vratu in smo potem tri dni in tri noči ž njim vese-ljačili.
Če bi pa tak-le vesel in svobodnjaški bel-grajski fant prišel na Slovensko, bi ga tu drugače poučili. Poučili bi ga, da ni ne relativnosti, ne prehodov, ne eksperimentov in ne revolucionarnih dob, ampak da je samo eno in to je red. In da se predpisi morajo izvrševati, absolutno, brezpogojno in brez rezerve, vseeno ali so temeljni državni zakoni ali vladne naredbe od danes do julri Predpis je predpis. In kar se ne da upogniti, treba zlomiti. In je centralizem na Slovenskem sicer res vse zlomil in polomil, urejen je pa le. In je slovenski red tudi na to stran konsolidiran. Hvala Bogu!
Pa iz tega vsestransko konsolidiranega slovenskega reda voščim Tebi, prijatelj, in vsem rojakom tam v Bosni svobodni, kjer je še marsikaj narobe, vesel božič in srečno novo leto!
P. S. Meni ga je voščil slavni slovenski vlomilec Klemen, ki je v znak priznanja, ker sem zadnjič zapisal, da se človek v tem slovenskem redu počuti nekako varnega, počastil moj dom s svojim nočnim obiskom in si za spomin na-me vzel nekaj malenkosti, samo nekaj malenkosti... In ie kot olikan tolovaj meni v spomin pustil na pragu svejo parfumi-rirano vizitko... In je torej tudi ta stvar do-polaiua v radii.
Gospodarstvo
Kakšne privilegije Ima obrtna banka SHS.
Na rama vprašanja kaj jamči, da bo mogla Obrtna banka kr. SIIS nudili kredite po ni ki obrestni meri in kaj jamči, da bo denar pri tem zavodu varno ln obenem plodonoeno naložen, navajamo v naslednjem nekatera za-krnska določila, ki dajejo Obrtni banki SHS odl.čne prednosti pred vsomi drugimi zasebnimi denarnimi zavodi, koja nam kažejo v zadostni meri, kako privilegirano »tališče bo zavzemal ta zavcd.
Banka jc red vsem po zakonu oproščena plačanja vseh državnih in samoupravnih taks pri osnovanju in izdaji svojih akcij. Danica je nadalje oproščena plačanja davka in doklad, katere plačajo po svojih zaključnih računih društva, obvezana na javno polaganje računov. Za te davke velja oprostitev tudi glede samoupravnih doklad.
Minsier financ mora za Obrtno banko SHS predvideti v državnem proračunu počenši z letom 1920-27 vsako leto iznos treh in pol milijona dinarjev. K temu pride še del dohodkov državne razredne loterije, ki se ceni na približno 1 in pol milijona dinarjev. Pri tem se bo računalo tako, da bo smela znašati udeležba največ 40 odstotkov celokupnega vplačanega osnovnnga kapitala. S to vsoto bo država nakupila delnice lanke, s katerimi bo razpolagal minister trgovine in industrije.
Država se za vplačani drž. denar odreče vsaki pravici na dividende, obresti ali za katc-rsibodi drugi dobiček. Tudi ne bo imela država, pri še tako viroki kapitalni udeležbi, na glavni skupščini več kot 23 glasov.
Z zakonom je tudi zagotovljeno, da bo Narodna banka kr. SHS prejemala na reeskont menice Obrtne banke Kr. SHS, kar bo veekako pomagalo k nadaljnjim cenenim kreditom.
Brerdvomno bo uprava banke stremela za tem, da si pridobi še druge privilegije. Da bo pri takih izrednih pooblaščen jih mogoče dajati kredite po zelo nizki obrestni meri, da se bo dcln;ce lakoga zavoda najboljše cenilo in da bedo nosile tudi dobro dividendo je tudi izven vsakega dvoma. V upravi banke morajo biti po zakonu zastopani pravi, samostojni obrtniki vodno z nadpolovično večino, tako, da bo ta baraka res prava obrtniška ustanova. Opozarjamo naš« obrtnike ponovno, da poteče rok za vpis delnic nepreklicno 15. januarja 1927 in da si pravočasno zagotovijo v tem veleva/nem zavodu vsaj en glas.
r $ '
Pobiranje drlavne Iroiarine na if/anje v koli-(inall'dà 5 litrov pri uvozu v Ljubljano. Generalno ravnateljstvo davkov je dovolilo da pobirajo državno trošarino na žganje do količine D litrov organi mestnega dohodarslvenega ravnateljstva pri unosu oziroma pri uvozu preko linije. To pobiranje se prične » 1. januarjem 1927. Stranke morajo žganje, ki ga prinašajo v količinah do 5 litrov v mesto Ljubljana, pravilno in točno prijaviti mestnemu linijskemu uradu. Pri tem ni treba imeli nobenega dokumenta. Pri uvozu preko 5 litrov žganja se morajo stranke kakor doslej izkazati s potrdilom, da je plačana državna trošarina.
Kako bi bilo treba sestavljali driarni proraiun. Novi finančni minister dr. Bogdan Markovič je v svojem ekspozeju glede državnega proračuna za t. 1927-28, objasnil svoje mnenje glede načina, kako bi bilo treba sestavljati državni proračnn. Po izjavi fin. ministra se mora sestavljanje državnega proračuna reformirati v tem smislu, da se državni proračun deli v proračunu državne uprave in proračunu državnega gospodarstva in državnih podjetij. Ta delitev bi dala možnost za koincrcijaliza-cijo državnih podjetij. — Čeprav se letošnji proračun ne bo mogel več spremeniti v tem smislu, vendar t zadovoljstvom pozdravljamo to načelno izjavo novega finančnega ministra, ki se strinja z naziranjem in z ponovno izraženimi željami naših gospodarskih krogov. Dosedanji način sestavljanja državnega proračuna, kakršnega predpisuje zakon o državnem računovodstvu, je v mnogih ozirih kriv propadanja naših državnih podjetij. V privatnem gospodarstvu ne moreš vnaprej določiti doohdke
in Izdatke posameznega podjetja. TI so odvisni od poslovne konjunkture. Isto velja za državna podjetja. Pri večjem prometu se zvišajo tako dohodki kakor tudi izdatki. Zalo morajo biti v gotovem okvirju (proračun) dane možnosti čim večje elasti-citete. Je pa še drugi moment, ki pride tu v poštev. Medtem ko mora iti našo stremljenje za tem, da se proračun državne uprave po možnosti zmanjša, je ne drugi strani želeti, da se dohodki in izdatki državnih podjetij povečajo. Zmanjšanje proračuna državne uprave pomeni zmanjšanje davčne obremenitve, povečanje dohodkov in izdatkov državnih podjetij pa gospodarski razvoj teh podjetij, ki ne upliva na davčno obremenitev državljanov, v kolikor se s tem povečanjem ne ustvarja aii pa poveča deficit podjetja. Vidimo lorej, da Je Ireba povečanje ali zmanjšanje proračuna državne uprave in proračuna državnih podjetij različno presojati. Pri današnjem načinu sestavljanja državnega proračnna pa ftam tega ni mogoče. Če bi novi proračun za leto 1927-28 razdelili po gori označenem načelu v dva proračuna, potem bi skoro gotovo prišli do rezultata, da so se izdatki za državno upravo povečali, izdatki državnih podjetij pa zmanjšcli, mesto da bi se prvi zmanjšali in drugi pa povečali. Ker pa povečanje izdatkov 7.a državno upravo "omeni kakor rečeno povečanje davčne obremenitve, je predloženi proračun za 1.1927 28 fiktiven, kajti davčni dolndki so v preteklem letu kakor znano znatno zaostajali za predvidenimi vsotami. V retorini n čina sestavljanja državnega proračuna pa bi morali iti še dalje. Vsakega od obeh proračunov bi bilo Ireba deliti v redni in izredni proračun; v prvem bi bili predvideni redni dohodki in izdatki, v drugem pa investicijo. Investicije v proračunu državno uprave (državna poslopja, ceste, mostovi itd ) so izdatki, ki deloma povečajo vrednost državnega imetja, niso pa direktno produktivni; vendar pa bi se morali tozadevni izdatki razdeliti na večje ševilo let. torej kriti potom posojil. Najmanj kar se pa mora zahtevati je to, da bi se izredni izdatki, ki spadajo v proračun državnih podjetij in katere je smatroti kot produktivne investicije (gradnja novih železnic, povečanje državnih podjetij itd.), krili potom piso-ji!. Le proračun, ki bi bil sestavljen po teh načelih bi bil realen in kar je zelo važno — obenem pregleden. Za izvedbo takih reform je seve ta potrebno, da se spremeni zakon o državnem rač >novod«tvu in da so računovodstvo državuih podjetij postavi na komercijalno podlago.
Ureditev naèih dolqov v Anrjliji. Londonska »Times« povdarja v svojem uvodnom članku, da po uroditvi dolga s strani Portugalske ostaneta samo še dve državi, ki svojih dolgov še nista uredili — Grčija in Jugoslavija. Z Grčijo se vodijo pogajanja, ка(»гч pa še niso dovedla do uspeha. Glede Jugoslavije. ki dolguje Angliji 314 milijonov orni. funtov (8 035 milijonov dinarjev), je pozdraviti ne lavno izjavo ministrskega predsednika, ghsom katere je v kritkem pričakovati pričetek pogajanj za ureditev teh dolgov. Pričakuje se, da bo tozadevni sporazum hitro dosežen.
Vpraèanje poviinnja prinnsneqa tarifa v nezgodnem zavarovanju. — Nedavni sklep ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu glede povišanja nrinosnega tarifa v nez-gnl-nem zavarovanju v kritje poslovnega primanjkljaja je v naših gospodarskih krogih naletel na upravičen odpor. Obrtna zadruga lesnih strok je radi lega naslovila na ministrstvo za socialno politiko sledeči protest: »Ravnateljstvo Osrednjega ura'a za zavarovanje delavcev v Zagrebu je v svoji zadnji seji sklenilo, da se ima poslovni primmi-kljaj nezgodnega zavarovanja, ki znaša za 1. 1925 Din 17,122.485 82, delno kriti g povišanjem prispevkov in da se v ta namen odredi, počenši s 1. januarjem 1927 povišanje prinosn^-i tarifa v nezgodnem zavarovanju od 5% na 7% od zavarovalne mezde za odstotek opasnosti 100. — Po predlaganem tarifu bi se prispevki povišali za približno 3 milijone dinarjev letno. Ker so dosedanji b lmško zavarovalni prispevki itak previsoki, tako da ubijajo gospodarski razvoj naših pridobitnih slojev, odločno protestiramo proti nameravanemu povišanju teh prispevkov, kar bi sedanji težki gosnodarski položnj še poostrilo. Zahtevamo pa najodločneje, da se zakon o zavarovanju delavcev končno novelira, da se odstran'jo vsi nedostalki, ki so se pokazali pri praktičnem izvaia-nju zakona, kar bo k sanaciji pasivnega poslovanja nezgodnega zavarovanja vsekakor največ pripomoglo. Da se nezgodno zavarovalni zavodi ne upravljajo racijonalno, naiiasneje dokazuje dejstvo, da znašajo upravni stroški nad 30% vseh prispevkov in da znaša povprečni odstitek na upravnih stroških vseh okrožnih uradov 18.55%. — Nismo prMi soci-jolnemu zavarovanju, vendar zahtevamo najodločneje, da so to zavarovanje upravlja predvsem gospodarsko! Negospodarsko zavarovanje, ki 7. bremeni sili pesamezna podjetja, da ustanavljajo svoje obrate, ki tirajo maleca obrtnika na rob gosnodar-skega propada, je vsekakor nesocijalno. — Zahtevamo kar najodločneje, da se sedanja bremena,
itak ie neznosna in nesocijalna znižajo, ne pa povišajo.<
K jugoslovansko ■ (eikoslovaikim prometno -tarifnim pogajanjem. Prometno ministrstvo je pozvalo gospodarske organizacije, da mu stavijo predloge in želje glede mednarodnih železniških tarlfov. Ti predlogi bodo prometnemu ministrstvu služili kot podlaga za sklenitev tar'.'no pogodbe s Češkoslovaško.
Nemiko - francoski kalijev sindikat. — Pred kratkim sklenjeni nemško - francoski kalijev sindikat določa, da sprejme od vseh inozemskih narečil nemški sindikat 70% alzaški pa 80%. Ta sporazum je velike važnosti, ker odpade "d svetovne produkcije čistega kalija 88% na Nemčijo in Francijo.
TJorsza
Dne 5. januarja 1927.
DF.N \ R.
Zagreb. Berlin 13.489-13.519 (13.495 do
13.525), Italija 252.78-254.73 (254.08-253.08). London 275.15-275.05 (275 09-275.89), Nevvvork 50.59—50.79 (50.579-50.779), Pariz 223 -225 (223.75—225.75), Praga 107.70-108.50 (107.70 do 10,8.50), Dunaj 7.985-8.015 (7.985—8.015), Curih 10.915—10.975 (10.945-10.975).
Curih. Belgrnd 9.125 (9.125 bi.), РеПо 90.Г-0 (pengo). Berlin 123.10 (123.18), I alija 23.10 (23.22), London 25 135 (25.145), Newyork 517.025 (517.025), Pariz 20.43 (20.475), Praga 15.33 (15.33"), Dunaj 73 (73), Madrid 80 (78.50). Bukarest 2.75 (2.75), Varšava 57.50 (57.50), Amsterdam 207.50 (207.25), Bruselj 72 (72).
Dunaj Devize: Bolgrad 12.495, Kodnnj 140, London 34.4025, Milan 3105, Nevvvork 708 2">, Pariz 25.94, Varšava 78.34. — Volute: dolarji 705.50, lira 31.57, dinar 12.40, češkoslovaška krona 20.90.
Ргагга. Devize: Lira 149.925. Zagreb 59.32, Pariz 132.52, London 103.275, Newyork 33.015.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 83—85, vojna odškodnina 352 — 354, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195 -198. Liublj. kreditna banka 140 den., Merkantilna 98—100, zaklj. 100, Praštediona 890 den., Kred. zavod 170—180, Strojne 100 bi., Trbovlje 300 den., Vevče 120 den., Stavbno 55-05, Scšir 104 den Ek=e-kutivna prodaja, Ljubljanska kreditna 140—140, zaklj. 140.
Zagreb. 7 odsto'. invest. posoj. 82 — 83, ogrnri 47—48, vojna odškodnina 354, Hrv. esk. 101 — 102, Kred. 102.n0—103.50, Hipobanko 50 den.. Jupo-banka 97.50 - 97.75, Praštediono 890 den., Ljublj. kredi ra banka 150 den., šečerana 435 bi., Gutmann 210—250, Trbovlje 305—370, Vevče 120 den.
Dunni. Don.-sovska-jadr. 84.10, Živno 77.00, I Alpine 41.10. Greinitz 5.70, Trbovlje 48.00, Hrv. esk. 14.30, Leykain 12.45, Mundus 122.50, Slavonija 4.00.
Hađio
PROGRAMI.
B resi a u 322.0, Praga 348.9, Le(p7!g 305.8, Frankfurt a. M. 428.0. Brno 441.2, Rim 454.5, Berlin 483.9, Dunaj 517.2.
Četrtek fi. jonnorja: Rroslan. 19 o poljedelski, vzgoji v osnovnih šolah. 20 15 BeeShovi t ve sonate r.a vijolino in klavir. — Pra?a. 9.30 prenos iz. cerkve. 11 matineja. 17, 20.02, 21 koncert. — Leipzig. 18.05 delov-! no pravo. 20.15 Beethovcnov vi čer. — Frankfurt. 1 20.15 operetni večer. — Brno. 10, 19, 20 koncert. — Rim. 21 prenos iz gledališča. — Berlin. 21 operna ; baletna glasba. — Dunaj 10.30 orgto. 11 iu 10 koncerta. 18.30 Wagnerjev »Siegfriedt.
Petek 7. janoarja: Prago. 12.15, 10.30, 20.22 koncert. — Leipzig. 18.05 iz novih knjig. 20.15 koncert. — Frankfurt 19.45 o znanstvenem in tehniškem napredku. 20.15 komorni zbor. 21.15 cello. — Brno. 19 (19.15) prenos iz gledališča: opera »Makropulova stvar< (dr. Leo Janaček). — Rim 21 večer i lah operete. — Berlin. 20 (20.30) Oskar Wilde: »Florentinska tragedija*; nato komorna glasba. — Dunoj. 10.13 koncert. 19 francoski tečaj. 20.05 »Dunajski veče< (pesmi).
Sobo'a 8 januarja-Breslau. 18 iz knjig. 19 o gledanju upodabljajoče umenosti. 19.35 o ustroju vsemirja. — Praga. 12.15, 10.30 koncert. 20 opereta. 21 lahka j • glasba. — Leipzig. 18.20 o higijem. — Frankfurt
10.30 koncert (ruske opere). 17.45 berilo. 19.15 o krizah in konjunkturi. 20.15 L M. Syuge: »Sveti vodnjak«, legenda v 3 dejanjih. — Brno. 19, 2030 koncert. 20 odlomek iz »livgena Onji gina (Čajkovski). — Rim. 21 koncert. — Berlin 20.b0 berlinski »šlagerji«. — Dunaj. 19.45 opera »Boccaccio« (uglasbil F. v. Suppi).
Spori
Razpis imuške tekme T. K. Skale tn klnbore prvenstvo v letu 1927. Tekma za člane se vrši » nedeljo, dne 9. t. m, na progi Ovsiše—čfr-njiia— Kovte —Njivica—Log—Zg. Л niča—Sp. Beenica— Zabukovje—Knkovica—S'razišče. Proga je dolga 20 km 000 m, ima 477 m vzjKina in 525 ni strmca. Start v Ovsfšah ob 9.15. Istega dne se vrši tekma za članice in naraščaj na progi /.abukovje—Kako-vica—S ražišče. Proga 5 km 300 m ima vzpona 85 m, strmca 133 m. Start v Zubukovju ob 9.15. Prvi v |H)Siiiuezni kategoriji dobi naslov klubevega prvaka za le'o 1927 Ruzven tega dobijo po številu prijav prvi trije odnosno dva priznanice. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JZSS. Prijave do 9. t. m. do 8 zjutraj. Prijavnino za člane in članice |k> 10 dinarjev, naiaščaj ne pluča prijavnlne. V slučaju neugodij1» snežnih razmer se tekma preloži, kar bo prevotj. no objavljeno v dnevnem časopisju. — Suiuški Kise k.
Smniki izlet na Puhurje. Ilrv. turistovski klub Sljeme in mariborska podr. Slov. pluninskega druživa prirede skupno smuške dneve na Pohorju od 0. do 9 t. m. Pohorje j avl ja danes sijajen sneg, na staro podlugo je zapadlo 15 cm pršiča. Zveza poziva sve svoje člane, ki jim čas dopušča, da po-hite no Pohorje, kjer je izvrstno oskrbovana keča, penzion pa je minimalen. Vsakdo bo lahko užival sijajni pohorsko smuko. Najprikladnejša postaja za Pohorja je Hoče pred Mariborom. — JZSS.
Vremensko poročilo JZSS. Kranjska gora javlja 10 cm suhega pršiča na staro podlago in krasno, ostro zimsko vreme En:tko glasi porečilo iz Bohinjske Bistrice. Pohorjo javlja 15 cm snega na staro podlago in izvrstno smuko. Iz Sodražice je prišlo poročilo, da je na večih mestih sneg skopnel, Nova vas na Blukah pa javlja izvrsten sneg. — JZSS.
250.000 DOLARJEV ZA ENEGA IGRAVCAI
Veliki basseballklub »Giants« (giganti) v New Yorku je iskal že več let igravca, da bi mogel vendarle enkrat tekmovati s klubom »Yankees of New Yorkt, ki so jih smatrali doslej za nepremagljive; lo po zaslugi njih slovitega igravca Babe Rulha. »Gigantom« se je slednjič posrečilo dobiti primernega igravca, a za svoto, ki jo za evropsko merilo naravnost bajna Odkupili so namreč »Kardinalom«. vodilnemu klubu v St. Louisu, njih najboljšega igravca Rogersa Hornsbyja za nič manj kot 250.000 dolarjev in bodo še posebej njemu samemu dali tri leta po vrsti po 50.000 dolarjev. Skupno torej 400.000 dolarjev ali po naše 22,600.010 dinarjev! Pomislil lgravec bo dobil na leto 2.825 001 dinarjev, v Ireh letili torej 8.475.000 dinarjev. Pri vsem tem pa strokovni krogi še trdijo, da so napravili »Giants« prav dobro kupčijo Bo že res. saj dajejo »Vankees« Ituthu na leto 52.000 dularjev, pa kljub temu sijujno shajajo.
O FORMI.
Tudi najboljši atlet je slednjič vendarle človek; če je še lako pripravljen in se še tako koncentrira, naenkrat kaj pride in ga podere. Ni niti treba, da bi zbolel itd.; so gotove vrednote, ki jih ne moremo meriti in tudi ne čutiti, pa odločilno vplivajo na nas. Poglejmo samo ogrsko nogometno moštvo Hgyfiilet, ki so ga stutlgartski Rickerji potolkli v neverjetnem razmerju 15:1 in ki so ga igrali dan nato proti »Karlsruher Fuliball-vereint-u 1:1; pa je tudi lo moštvo dobro. Zlasti na potovanju in v tuji deželi se forma neverjetno hitro menja. Primerjaj tudi zadnji naš Članek o nogometnih dogodkih. Tudi potovanje moraš trenirati.
RUSI SE UMIKAJO.
Že večkrat smo pisali, da ruski športniki niso smeli nastopiti v inozemstvu, razen proti delavskim športnikom. Lani smo opetovano omenili rusko drsavce Ipolitova, Strunikova itd., ki bi bili radi večkrat o inozemstvu startali, j>a niso smeli, razen proti delavcem. Na zadnjem zborovanju sveta za telesno kulturo v Moskvi so se pa resno razgovarjall o tem, če bi ne bilo v interesu ruskega športa bolje, da nastopijo nogometna moštva in atleti v inozemstvu tudi proti nasprotnikom, ki pripadajo dnigim političnim organizacijam. Odločilo se je slednjič o tem vprašanju tako, da se tekme smejo vršiti, če komunistična stranka dotične države no ugovarja. Sovjetske športnike bodo spremljale odslej v inozemstvo politično zanesljive osebe.
^^	—	v največji Izbiri stalno v zalogi pri
FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telei. 407
Sir H. Rider Haggard:
80
Hči cesarja Monfezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Tako som govoril iz dna srca; moja moč in moja srčnost mi je upadla, groza in samotnost me je obšla. Samo dvoje mi je še ostalo na tem svetu; moje zaupanje v božjo Previdnost in ljubezen te ženske, ki je biia toliko tvegala zame. Zavoljo tega sem pozabil na svojo besedo in se oprijel nje, kakor se otrok »prijemlje svoje matere. Brez dvoma je bilo napačno, ampak jaz sem lako drzen, da trdim, da bi malokateri mož ravnal v mojem položaju drugače. Povrh tega tudi nisem mogel preklicati besede, katere sem bil govoril na žrtveniku. Ko sem jih bil govoril, sem nil v resnici pričakoval smrti; ako bi jih bil za sedaj preklical, ko se je vzdignila senca smrti od mene, dasi samo ra malo časa, bi bil ravnal nepošteno. Bilo dobro, bilo slabo, izročil sem se bil A!ontezumovi hčeri in pri tem sem moral ostali ali biti osramočen. In plemenitost te indijanske žemke je bila tako velika, da me niti sedaj ni hotela prijeti za besedo. Nekoliko časa se je žalcsno smehl jala in vlekla koder svojih dolgih las skozi prste. Nato pa ie rekla:
»Danes nisi popolnoma zbranih misli, Tjule, in podlo bi bilo, ako bi sklenila tako slovesno pogodbo s človekom, ki ne ve, kaj daie. Tam na žrtveniku in v trenutku smrti si rekel, da me ljubiš, in ni dvoma, da si v resnici tako mislil in čulil. Ampak sedaj si se zopet vrnil v življenje; povej mi, gospod, kdo ti ie nataknil listi zlati prstan na roko. kaj jo
napisano na njem? Pa tudi če so resnične besede, katere si mi govoril, in me v resnici nekoliko ljubiš, je vseeno onstran morja ženska, katero ljubiš še bolj. To bi mogla prenašati, kajti moje srce je dano samo tebi med vsemi moškimi, in gotovo je, da bi bil najmanj dober do mene, in jaz bi se solnčila v tvoji prisotnosti. Ampak sedaj, ko sem enkrat spoznala luč, ne morem živeti, da bi tavala po temi. Ne razumeš me, kaj hočem s tem reči. Povem ti, česa se bojim. Bojim se, ako — ako bi bila midva poročena, da bi se me naveličal, kakor se moški po navadi, in da bi te potem prevzel spomin na dom. Potem bi bilo polagoma mogoče, da bi se vrnil čez morje nazaj v domačo deželo in k nekdanji ljubezni in tako zapustil mene. Tega jaz ne bi mogla prenesti, Tjule. Sedaj te lahko še pustim in ostanem samo tvoja prijateljica. Ampak nemogoče mi je, da bi se pustila odsloviti kot plesalka, tovarišica za mesec dni, jaz, hči cesarja Montezume, kraljice v svoji deželi. Ako se poročiš z menoj, se moraš za vse življenje, Tjule; to pa je morebiti več, kot bi ti rad obljubil, dasi si me lahko poljubil tam na tistem žrtveniku in dasi je mod nama krvno pobratimstvo.« Pri teh besedah je pooledala na rdeči madež na platnenem oblačilu, ki ji jo zakrivalo rano v strani.
»Sedaj, Tjule, te pustim za nekoliko Časa, da poiščem Guatemoka, ako je še živ, in druge, ki imajo sedaj, ko je oblasl duhovnov omajana, moč, da te čuvajo in povzdignejo do časti. Razmišljaj o vsem, kar sem ti rekla ir. nc odloči se prenaglo. Ali bi pa morebiti rad takoj naredil konec in pobegnil k belim ljudem, ako se mi posreči najti pot, po kaleri bi ušel tja?«
»Preveč som utrujen, da bi ho*n1.< som od-
govoril, »tudi ako bi mogel. Vrh vsega jaz pozabljam na nekaj. Pri Špancih je moj sovražnik, oni, katerega sem prisegel umoriti; zavoljo tega so njegovi prijatelji moji sovražniki in njegovi sovražniki moji prijatelji. Nočem bežati, Otomi.«
»Pametno storiš,« je rekla; ako bi namreč prišel k Tjulom, bi te tisti človek umoril; tekom enega dneva bi te umoril na lep ali grd način, to sem razbrala iz njegovih oči. Sedaj pa počivaj; prem iskat varnosti za tebe, če je v tej od krvi namočeni zemlji sploh kakšna varnost.«
Triindvajseto poglavje.
Tom poročen.
Otomi se je obrnila in odšla. Gledal sem, kako so se zlate zavese zagrnile za njo; nato som se zgrudil nazaj na ležišče in v trenutku zaspal; bil sem slab in tako omamljen od utrujenosti, da ta čas skoraj nisem vedel, kaj se je bilo zgodilo in o čem sva bila govorila. Vendar sem se pozneje spomnil na vse. Spati sem moral dolgo časa, kajti bilo je že pozno v noč, ko sem se zbudil. Bila je noč, vendar ni bilo temno; skozi zamrežena okna je prihajal glas hrušča in boja in rdeči žar gorečih hiš. Eno leh oken se je nahajalo nad mojim ležiščem; stopil sem na po-teljo, prijel za podoknico in se vzdignil vzlic bolečinam, ki mi jih je prizadevala rana, da sem videl skozi omrežje. Videl sem, da Španci niso bili zadovoljni s tom, da so osvojili piramido, ampak so ponoči naskočili in zažgali stotine hiš v mestu. Ogenj je bil tolik, da je bila noč svella kot temačen dan. Ob njegovem svitu so se beli umikali v svoje taborišče, zasledovani od tisočev Azlekov. ki so jih nnuaduli s puščicami in kameniem.
S 2
o £ £ c
£ s
G "
Б S •1
I *
■o
n o
c	ч
f	°
!	:
P-	3
I»
B
£ a

06
« «	?
* <	p
n O <
a- —	K
£-	£
к Г	3
K Џ
a-	M
F tr	o B
šu	?
o
< СЛ
a «
tj	5
2	z
t»	t-
_ S
Г 2
?	o o
—. СЛ
* D ST —
F »
6 «	i
« 9	N) 2 5-
W O
—	H
g p	*
O ?	I
O	73
r*
2	=
1	n o o
2	», to o o «
01 a
— СЛ
® t-»
fcs-
B ~
5 » % E P •
0	»
5%
P — ot
1	2;
3	U	-
e «	°	■o B S
£ S" 5	4
MEDNARODNI ŽENSKI SPORT.
V	Parizu je zborovala Mednarodna žensko-»portna zveza. Omenimo, da je priznala lek Nemke VVittmann 100 m v 12.4 kot nov svetovni rekord, dalje diskos Reutterjeve 38 34 m in met kopja Srhumannove 85.495 m. Proti priznanju zadnjega rekorda so protestirale zastopnice Poljske. V mednarodnih tekmah bodo ženski teki itd. v bodoče tile: 50 m, 6 ) m, 80 m, 100 m. 200 m, 800 m, lOOu m, 4 X 75, 4 X 100, 4 X 203, 3 X 800, 10 X 100 m; dalje knpje, diskos in krogla, enorcčno in obojenčno. Teža diska je 1 kg, teia kopja 000 gramov (doslej 800 e), teža krogle 4 ks (doslej 3.6287 kg). Kakor vidimo, so se odločile ženske za meterski sislem in so opustile angleške funte; kajti 3 6287 k<z = 8angl. funtov. G!e!e olimpiade v Amsterdamu bodo skušale dobiti zase dva dni. Ce ne bo šlo, se bodo vseeno udeležile a v manjšem številu.
SPORT V PRAKSI IN ZNANSTVU.
V	Davos (Švica) se vrši te dni »sportnoznan-stvenU teden. Podnevi so praktične vaje v vseh vrstah zimskega športa, zvečer so pa predavanja. Omenimo: 8. jan. dr. MallvvUz: Zgjdovina športa; prof. Ilill iz Londona: Vpliv pritiska zraka in alpinizem; C. Luther: Zgodovina smučarslva (s skiop-tičnimi slikami). 4. jan. prof. Abderhalden: >Fizio-logični pomen športa; gl urednik Buchli iz Ziiricha: Spori v javnem življenju. 5. jan. dr. Munck iz Danske: Predpogoji za sport in gimnastiko; dr. Knoll, preda švic. sportnozdravniškega odbora: Trening.
6.	jan. prof. Staehelin (Base!): Sport in zdravje; A. svetnik Kis iz Berlina: Za spori in proti njemu.
7.	jan. doc. dr. Matthias: Sport kot vzgojno sredstvo; dr. Diem: SociaInohigien:čni pomen športa. 8. jan. prof. ilellpach: Idealni zimski dan in njegov psihofizični vpliv. — Bomo vprašali, če bodo izšla predavanja v brošuri.
AMERIŠKI VESLAČI IN OLIMPIADA.
Ameriški veslači so s pripravami za olimpijsko regato že pričeli. Zlasti velika je gorečnost pri mornarjih, ki hočejo letos ameriško veslaško gibanje voditi in ki jih nadzira trener Bob Butler. Sedaj trenira 16 mož, ki so vsi izredno krepki. Letos ne bodo imeli mornariški vesl či n bene tekme s slovitimi veslači univerze Yale, a drugo leto pomladi se bosta v izbirni tekmi obe moštvi že kosali Med mornarji je tudi znani nogometaš lioerner, 86 kg težak in prav posebno močen.
Cerkveni vestnih:
Ncčni častilci prosv. Rešnjega Telesa bodo molili nocoj presveti zakrament. Molila se bo 22 ura: Za ç razni k rojstva Gospodovega. Vljudno vabimo može in mladeniče, da se v novem letu marljivo udeležujejo nočnih moiilverib ur. Privabi e še druge, da se število nočnih častivcev pomnoži. Posebno moške Marijine družabnike vabimo k nočnemu češčenju.
Zahvala.
Vsem, ki so pomagali moji maieri po močeh lajšati zadnje, težke ure življenja, posebno sestri Germaniki in g. dr. M. Rusu, vsem, ki so jo spremili na poti k večnemu počitku, pri Sv. Križu, srčna hvala! Hvala za sočutju! Henrik Smrekar, um. slikar.
Sestrazrcdnl dpSki osn. šoli v Ribnici je podaril župan v Ribriici, g. Al. Novak, lepo divjo mačko, za kar se mu upraviteljstvo kar najlepše zahvaljuje.
Nasnanila
Občni ibor Slovenskega ribarskesra društva
6e bo vršil v torek, dne 11. januarja 1927 ob 20 v sobi štev. 3 Ljubljanskega dvora- Dnevni red običajen.
Poizvedovanja
Dežnik brez držala je izgubil nekdo v bližini glavnega kolodvora. Pošten najditelj se naproša, da ga prinese v upravo »Slovencac.
VOJNA ZGUBLJENKA.
Odkar je izbruhnila svetovna vojna, takrat štiri leta stara belgijska deklica Renee Vatin do pred kratkim ni vedela za svojce. Njen oče je takoj ob začetku vojne odšel na fronto ter tudi takoj padel. Ker je mater že poprej zgubila, jo je vzela k sebi stara mati, ki je živela v St. Quentinu. Njene sestre in tirate pa so vzeli drugi ljudje k sebi. Leta 1917. je prišlo povelje, da mora civilno prebivalstvo St. Quentin izprazniti in pri preseljevanju je tudi stara mati umrla. S tem je dekletce popolnoma zgubila sled za svojci. Prišla je na nemško ozemlje in odtod v Švico, končno pa v Lyon, kjer so oblasti pozvedovale za njenimi sorodniki. Po devetih letih evakuacije St Quentina pa se je zvedelo, da se tam nahajajo bratje in sestre, ki iščejo svojo pogrešano sestro in po tolikih letih so se zopet sešli, seveda brez očeta in vsi predruga-čeni ter odrasli.
Pregled vremena od 28. decembra 1926 do 2. januarja 1927.
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
28 Ozračje nižjega tlaka — toplega vala — sega od Irske do Kaspiškega morja, izv?emši sred. in zah. Evropo, kjer se drži čvrsti tlak. Široko v Primorju je še močan, košava na Balkanu pojenjava pod vplivom nove razdelitve zrač. tlaka. •Mraz je popustil v SHS za 1°, ponekod za 6°; najnižja temperatura v državi je bila —5° (Kovi-ljača).
29. Položaj niž. zrač. tlaka v splošnem nespremenjen V Primorju so vetrovi močni in menjavajo svoje smeri, v notranjosti države nam niso nadležni Vreme je tudi v SHS večinoma neprijazno, sneženo ali deževno — v prav izdatni meri v Primorju. Temperatura pada v dolnjem Primorju, v ostalih okrožjih raste. Držtvni minimum: Maribor —6» C.
30.	Niž. tlak vlada v Evropi izvzemši njene obrobne zahodne, severne in severovzhodne dele. Brzina vetrov popušča. Dežja je bilo na mnogth krajih malo, največ seveda zopet v Primorju; visoke položaje Dinara in Bosne beli novi sneg. V E SHS je otoplilo, sneg tam kopni; najnižja toplota države je zade'a danes Ljubljano: —7°.
31.	Od zahoda je ojnčanje zrač. tlaka predrlo do Zagreba z znatnim padcem toplote (Ljubljana —9°); šibkejši tlak nudi toplejše vreme le še odsekom nad Črnim in Severnim morjem. Vreme, precej neenotno je tu meglovito, oblačno, deževno aH sneženo, tam zopet vedro ali delnooblačno. Močnih vetrov ni.
1.	Vis. tlak preplavlja celo Evropo. Struje so mestoma oživele, mraz je občutljiv (Sarajevo —8°). Večinoma je vedro, v gor. Posavju pa megla traja. Dež in sneg sta izostala.
2.	Bar metr še raste v sred Evropi in na Balkanu (Zurich, Kalimvik 772). Veter in mraz popuščata pri nas (Sarajevo —6°) Na mnogih krajih SHS je megla, v ostalem pa samo oblačno Sneži v območju nižjega tlaka, v okrožju Baltika, V Franciji ži ponekod dežuje pod vplivom nove atlantske depresije.
3.	Slabljenje znač. tlaka je v polnem pohodu zasedlo zah. Evropo z zmernim vetrom in nekolikim dežiem ter se širi s svojim toplejSim vremenom proti vzhodu. Pritisk na Balkanu je kljub temu poskočil na 776 (Kos. Mitrovica); drugod že pada. V okrožju Baltika je ozračje živahno in padavinsko V SHS je vedro po večini v SE, meglovito seveda v gornjem Posavju. Toplota v SHS zopet nižja (Sarajevo —7°).
Pregled toplote v gorenji dobi:
Spitsbergi . ...	-21	-15	-26	—--22	-32
Leningrad..........t	—	—	—	—	—	—
Moskva............—	—	—	—	-16	—	—
Stockholm..........-3	—	-4	-6	7	—	I
Varšava............1	1-1	4	I	-I	-I
Budapest..........-3	3	2	6	4	4	-
Munchen......-10	2	t	-I	t)	0-5
Berlin..............—	5	5	6	—	—	—
Seydisfjord ....	4	9	-2	-6	—	-2	-6
London............2	8	7	7	-J	7	7
Paris..............-5	5	1	3	0	2	(
Lyon..............-8-4	2	—	—	0	0
Madrid............t	1	-2	—	-4	-	-
Rim ...... .	—	6	6	-1	6	7	9
Aiaccio............—	—	12	8	—	—	—
Messina............15	10	—	12	12	13	Г.
Sofija.......'	4-3	I	—	-I	2-2
Bukarešt............-5	—	—	—	—	—	—
Odesa ............-6	—	-	—	3	2	—
Pnravnaite naročnino!
_ -
вјјга
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijat"ljera in znancem pre-tresujočo vest, da je naša nad vse ljubljena, predobra mamica, tašča in stara mamica, gospa
Marija Ana pi. sercl
vdova po univerzitetnem profesorju in ruskem drž&vnem svetniku
v sredo dne 5. januarja 1927 ob 5 pop., po dolgotrajni in mučni bolezni, zatis-nila za vedno svoje blage oči.
Pogreb se bo vršil v petek dne 7. januarja ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Ciril-Metodova ulica 16, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 5. januarja 1927,
Jelena Kajzelj, hči. — Bogurail Kajzelj, zet. — Vladimir Kajzelj, cand. med., Mirko Kajzelj, vnuka.


111ЕШ=Ш=Н1=Ш=111Е1ИЕИ1=111Е1ИЕШЕ1НЕИ1
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši ojjlas 3 Mi 5 Din. Oglasi md devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
!ll=l!IEIII=IIIEIIIEIIIEIIIEIfiEIIIEI!IEI!IEIIIEII!
I Službe išceio\
Krojaški POMOČNIK
išče fino delo, male kose.
—	Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 74.
GOSPODIČNA
48 let, poštena, izurjena šivilja, želi mesta kot gospodinja ali kaj sličnega.
-	Ponudbe na upravo pod šifro »Gospodinja St. 64«.
Inteiig. gosoodična
vajena v gospodinjstvu, v šivanju in vzgoji otrok, želi premeniti podoSno mesto. Ponudb» na »Slovenca« pod »Dobra hiša«.
POSLOVODJA"
za stavbno, pnrtalno in pohištveno MIZ \RSTVO, spreten risar in konstruk-ter. z do'tfoletno prakso, ž-H s 1. marcem premeniti službo. - Cenjene ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »1927«.
Krojaški pomočnik
zrrožen boljšega dela. z daljšo prakso, s prikroje-valnim tečajem dam. in iroškega krofa, želi mesta v boljši delavnici, najraje v Ljubliani ali Celju. Nastop takoi. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanssljiv« it. 18.
Vremensko ooročilo
Meteorološki zavod v Ljubliani. dne S. januarja 1927. Višina barometra 308*8 m
Parit 26 let vesten in
lulll zanesljiv, išče službe kot pisarn, sluga, strežnik ali tudi kot delavec pri gospodarstvu. -Ponudbe na upravo lista pod »Vesten«.	49
""prodajalka
z večletno prakso v meš. stroki išče primer, mesta kjerkoli. — Naslov pove uprava lista pod St. 47.
Vrtnar ГЗ"'v":
ziran v vseh vrtnarskih panogah, vešč slov. in nemščine v govoru in pisavi, oženien, brez otrok išče ugodnega mesta v kakem gradu na Gorenjskem, Štajerskem ali v Nem. Avstriji. Naslov; Jos. Jerman, Zg. Loïine St. 1, p. Stara cerkev pri Kočevju.	68
"absolventka
meščanske šole, izurjena v strojepisju in stenografiji, išče primer, službe; gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Tako;« 97.
Stanovanja
stanovanje
sobo in kuhinjo, cvent. 2 sobi, iščeta zakonca brez otrok. Plačata eno leto naprej. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Februar« St. 42.
""stanovanje
obstoječe iz 3 sob, predsobe, poselske sobe, kuhinje, kopalnice in dr. pritiklin, SE ODDA s 1. februarjem 1927 v najem. — Vprašati je pri ravnateljstvu »Vzajemne posojilnice«, palača Miklošičeva cesta.	45
Opa/.ovania		Bero meiei	ioplote .C	Kel. »lego • 1,	Vetei ln Đrzlnc » m	(Jbler nosi	Vrsta padavin		5 f!	Ï!
КГП)						0—It	on ODazovan|u	• шлчч /»		
	7	757-6	0-8	89	SSE 4	10		43-3	4-6	-0-4
LJubljana (dvorec)	H	758-U	2-0	84	SSE 4	10				
	14	760-1	4 4	63	S 5	2				
	21	764-8	o-o	67	WSW 0-5	0				
Maribor		759-3	2-0	84	NW 7	10		8-0		1
Zagreb		7*>У0	4-0	77	NE 3	10	dež	8-0	10	3
Belgrad	H	751-7	6-0	85	S 3	10	po dežju	6-0	15	6
Sara|evo		757-0	04)	96	VVNW 3	10	sneg	6-0	12	0
Skoplt«		755-2	9-0	83	mirno	10			9	0
Dubrovnik		7514	12-0	68	SE 5	9	dež	15-0	15	11
Split	7	714-4	54)	97	NNE 25-	10	dež	15-0	14	5
Praga		701 4	1-0		W 3	5		2-0	• 6	0
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek, dne 6. januarja 1927: V pretežni meri jasno, milo.
Povpr. barom, višji ko včeraj za nun 2.8.
Opremljena SOBA
z elektr. razsvetljavo, se odda. Najraje trgovskemu potniku. Vprašati ob nedeljah in praznikih dopoldne Einspielerjeva ul. Stev. 15._51
Meblovana SOBA
sc odda gospodu. Naslov v upravi lista pod it. 94.
Oddam sobo
s 3 posteljami ljani. — Naslov »Slovenca« pod
v Ljub-v upravi Stev. 53.
Vido proda ?
PlofilUs zmožna vseh I icllirvd pletil. del, se takoj sprejme. — Naslov v upravi lista pod St. 71.
Zastopnik
PLETILNI STROJ
St. 6 aH 7, do 50 cm širok agilen, dobro vpeljan, z iščem. Naslov: Pleti'ra dobrimi referencami, po nogavic M. Krovinović, m0žnosti z lastnim avto-Banija 130 B, Karlovac. mobilom, se iič« za ta'<o(.
----- — • . Oglasiti se je pri Jerneju JELENTČU, tovarnarju kisa, Ljubljana — Stara pot od 14.—15. ure.
francoščino
temelj, poučuje učiteljica Doma vsak dan od 11.—4, Bizovičarjeva vila »Roža« blagom v Ljubljani. Na-
Vajenec zj,:kdrt
obrazbo, se takoj sprejme v trgovino s špecer,
na Mirju.
I
Maša obrt
slov v upravi pod št. 69.
Kurja piča
najizdatnejša hrana za kokoši vafeljni v odrez-kib po zelo nizki ceni v pekarni VILJEM BIZJAK — Ljubljana, Gosposvet-ska cesta it. 7. 9023
OGLEJTE SI!
baržunaste in filc-klobu-ke od 80.— Din naprej samo v modnem salona STUCHLY - MAŠKE, Židovska ulica 3. 9073
MLINAR
vajen vseh mlinskih del, priden in pošten — se sprejme kot prvi mlinar IV valjčnem mlinu blizu ! Ljubljane. Naslov pove uprava lista pod št. 80.
Iščem~GOSPODIČNO
ki igra glasovir, violino ali cello, za damsko potujočo kapelo. Početna plača 800 Din na mesec, stanovanje, hrana, potni trošek. - Slavko RaSkaj, kapelnik — restavracija »Ugor«, SPLIT. 101
Lisičje, zajčje in druge kože
od divjačine kupuje po
najvišji ceni
P. SEMKO, krznar,
Ljubljana, Turjaški trg 1.
POZOR OBČINE!
Izdelujem po najnižji ceni
pasje znamke
iz razi. kovin. Franc Gie-benc, klepar, Trbovlje I.
TDTC I Vse ameri-I II I L_ . kanske podlage, ključi in korenjaki, izvirne Telekijeve selekcije, cepiči na Berlandie-ri. »P.vi Jugoslovanski Loznjaci, Daruvar, Hrv. Zahtevajte cenik! 8617
70 m' BOROVEGA LESA
lepega, rdečega, debelina 28 do 48, proda ANTON S1ERNAD v Sevnici. -Les je na parni žagi v Sevnici. Cena dnevna.
pian i no
zelo močan glas, dobro ohranjen, prodam. Ogleda se: Nunska ulica 19,
pritličje.	17
'pisalni stroj"
z?lo dobro ohranj лј, г vidno pisavo, slovensko-nemško tastaturo, vsled opustive pisarne poceni naprodaj. Naslov se izv« v upravi pod štev, 44.
Proda se dvovrst. nemška
harmonika.
Kje, pove uprava it. 52. •Bicjjsigcui pojdsBu 'ijjij
-BJ} ЛВ[ј| Л IU3DOd 3)l(J0p
J13fliniS_3d3T_
šivalni stroj"
in ŠTEDILNIK, prodam. Rožna dolina 4 it. 21.
Majhna"vila
v Kamniku z gospod, poslopjem. se proda pri Fr. Redr.uk, Velenje.
Gumbe ffit S
cenejše v tovarni Maribor, Slovenska ulica 8, En gros — en detaiL
hiša enodružinska
it. 39 ▼ Radol'ici, nekaj
zemljišča in gozd, naprodaj. Več pri M. Dežraan,
Knezova 35, Spod. Šiika.
:---
Ujčn z velikim vrtom, llldU sredi Maribora in lepa rodovitna posestva, gostilne, trgovine - prodaja po ugodnih cenah ZAGORSKI — Maribor, Tatenbahova ulica 19.
Gostilna
v bližini železniške postaje, se odda v najem s 1. februarjem. - Naslov v upravi lista pod Stev. 41.
LEP LOKAL
na Aleksandrovo cesto oddaja Pokojninski zavod v Ljubljani.	84
Vdovec
46 let, Primorec, zdr&v, krepak, soliden, izobr^ž. i posestnik in mdustrialèî, želi poročiti sebi enako ! žensko 35—50 let $ primernim premoženjem. — Ponudbe s sliko, ki se ,vrne, na upravo lista pod I »Primorec« it. 91.
Slavimo »odletje
ДССЕТТ0 & drugovi
družila z o. z
Maribor. Frančiškan, nt.
Gaioše
se sprejemajo v popravilo po najnižji ceni. LOVRO BRECEUN1K Vidovdanska cesta št. 2.
br- Fran mm
naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarno
v Ljubljani, Beethovenova 15
Drž. konc. zas. učiliSče za
strojepisja
GITA PETAČ
Ljubljana - Valvazoriev trg 6 (nasproti Križcvni-ške cerkve).	67
NOTAR
dr. IVO ŠORLI - Maribor
{doslej Slovenska ulica št. 11) — uraduje od Novega leta dalje
NA ALEKSADROVI CESTI štev. 12
(hiša Wiesthaler).
Vožnja
Dva boljša gospoda
sprejmem takoj. - Lenček • Sv. Petra cesta 29,1.
Sostanovalca iščem.
Električna luč, 170 Din mesečno. - Kje, se izve v upravi lista pod it. 73.
Opremljena SOBA
s poseb. vhodom in ekk. razsvetljavo, se takoj odda bolj. gospodu. Naslov v upravi lista pod it. 76.
NA DOBRO DOMAČO IIRANO se sprejme tri gospode. — Naslov pove uprava lista pod it. 93.
z enim konjem vsak dan popoldne na razpolago in poccni izvršujem, Naslov v upravi lista pod št. 92.
POZOR, DAME!
VAŽNO I
Pouk kroienja in lastnega izdelovanja oblek, za šivilje in dame, katere nimajo časa čez dan. bo v popoldanskih in večernih urah in se prične dne 16. januarja 1927. Stari trg 19, »KROJNO UČI-LIŠČE« — Ljubljana.
CREVA
vsakovrstna po naj-ugoduejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni to) in ga plačam po najvišji dnevni ceni. JOS. BERGMAN, LJUBLJANA
i»o ia ska rpsin < ev. S5
si oglejte mojo zalogo spalnic, jedilnic itd. od najpriproslejše do najfinejše vrste Sprejemam naročila po izberi. Priznano solid. delo, zmerne ccne
ivan okorn
mizarstvo — Škofja Loka.
Preselitveno naznanilo !
Modistinja Frida Novak - Maribor
vljudno naznanja, da se je preselila v Scheidbacbovo hišo, Gosposka ulica 28, Maribor, poleg hotela »Zamorec«. Priporoča sc cenj. damam in odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost, ter nudi vedno najnovejše klobuke po ugodnih cenah.
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karol C«&
IzdaiiUlj; it. Fi. Kolovec.
Urednik: Franc Teriedla».