Velenjski rudarji: v enem dnevu 26 tisoč ton lignita Največji izkop doslej ^ Četrtek, 1. december 1994, bo šel v zgodovino velenjskega premogovnika. Rudarji so prvič v 120 letih svojega obostoja nakopali v enem dnevu 26 tisoč ton premoga. Zadnji rekordni dnevni izkop je po besedah direktorjaRLV dr. Franca Žerdina star pet let. Takrat so nakopali 25 tisoč ton premoga v enem dnevu. Med rekordom pred petimi leu in rekordom, starim teden dni, pa je pomembna razlika. "Tedanji rekord smo dosegli na 1015 metrih odkopne fronte, letošnjega pa le na 587 metrih," je povedal dr. Franc Žerdin in obenem nakazal, kako zelo se je v zadnjih letih povečala produktivnost. Znotraj tega rekorda pa so dosegli še enega, na od-« kopni fronti B kota 25 so tega dne nakopali kar 8100 ton lignita. Čeprav so se velenjski pre-mogarji skozi letošnje leto srečevali s precejšnjimi težavami, ko so letni delovni načrt spreminjali večkrat, ko so imeli težave na dveh odkopih, doživeli nesrečo v jami Pesje, vse leto prilagajali izkop potrebam šoštanjske termolektrarne in gledali, da deponija ni bila previsoka, se v zadnjem letošnjem mesecu počutijo spet odlično. Delovni načrt v višini 3,7 milijona tone premoga bodo uresničili brez večjih težav. Zadnji delovni dan bo za zaposlene na Rudniku lignita Velenje 29. december, ko bodo doseženo v letošnjem letu tudi primerno proslavili in se obenem že pripravili na jubilejno leto, ki prihaja: leta 1995 bo velenjski premogovnik praznoval 120-letnico obstoja. ■ Milena Krstič ■ Planine, foto: I. Pungartnlk V (gp SREČKO m združena l,$ta flllfllT Ifllll socialnih demokratov naš župan dobre volje Ob koncu tedna bo razmeroma suho in razmeroma toplo vreme. Velenje V torek otvoritev Standarda Po kar napornih prizadevanjih je zaposlenim na Eri, d.d. v Velenju uspelo "spraviti pod streho" še eno večjih naložb v zadnjih nekaj letih. V torek, 13. decembra, bodo namreč svojemu namenu predali povsem prenovljeno blagovnico Standard na Šaleški cesti v Velenju. Kot pravijo na Eri, bodo njihove kupce presenetili z bogato ponudbo živil v precej povečani samopostrežni trgovini, prav tako tudi z drugačnim načinom prodaje tehničnega blaga in kozmetike. Ponudbo pa bodo v prihodnje narekovali okus in zahteve ter želje potrošnikov. Krajšo priložnostno slovesnost ob otvoritvi blagovnice Standard bodo začeli ob 11. uri. U(tp) FIMEX d.o.o., Velenje NOVOLETNA PONUDBA PC 486 DX/40 color 4 Mb RAM, 210 Mb, 1.44 Mb, SLO tipk., miška, 14" color monitor samo 132.900,00 SIT OBIŠČITE NAS ALI POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PONUDBO! Prodajni salon v prizidku hotela Paka, tel.: 852-465 Lokalne volitve '94 m m m * m m « * m m m m m m m m Za župane marsikje drugi krog 18. decembra Pri vsakih volitvah so glavni volivci, tisti, ki so na volitve prišli in tisti, ki niso. Odločati šo oboji. Približno v dveh tretjinah slovenskih občin bodo imeli priložnost priti na volišča še enkrat in to v nedeljo, 18. decembra, ko bo treba v drugem krogu izvoliti še župane. Po začasnih podatkih so te v prvem krogu izvolili v 48 novih slovenskih občinah, od tega v 3 mestnih. V drugi krog gresta dva, tista pač, ki sta že v nedeljo nabrala največ glasov. Sicer pa analitiki lokalnih volitev že v prvih ocenah, z njimi pa se bodo ukvarali še nekaj časa, ugotavf}ajo,'da naj bi bila največja poraženca strankarskih volitev v mestnih občinah Liberlana demokracija Slovenije in Slovenska nacionalna stranka, zmagovalci pa Socialdemokratska stranka Slovenije, Združena lista socialnih demokratov in Demokratična stranka upokojencev. Najbrž pa ta mnenja niso povsem skladna z mnenji strankarskih voditeljev, saj ti skoraj vsi po vrsti zagotavljajo, da so z rezultati lokalnih volitev zadovoljni. Podrobneje o rezultatih na notranjih straneh. ■ Milena Krstič - Planine i V w ^ •k« \ ■MrV . ^ - Miklavž ■ prvi od treh dobrih mož V mesecu decembru pridne in tudi manj pridne otroke obiščejo trije dobri možje; Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Prvi je svoje poslanstvo že opravil. Pridni so dobili lepa darila in polne pehaije dobrot, drugim je prinesel le šibo. Tudi letos ste Miklavža lahko srečali na ulicah Velenja. ■ foto: L.O. V Velenju Srečko Meh in Anton De Costa Volilci, kolikor se nas je pač udeležilo nedeljskih volitev, smo svojo nalogo opravili. Še enkrat jo bomo morali, seveda le tam\ kjer niso izbrali županov v prvem krogu. Med drugi- mi tudi v mestni občini Velenje, kjer bosta 18. decembra "tekla" drugi krog Srečko Meh (Združena lista socialnih demokratov - prvi z leve) ter Anton De Costa (So-cial demokratska stranka Slovenije). ■ foto: Jm Skupščina občine Mozirje Uspešna seja na meji sklepčnosti Poslanci mozirske občinske skupščine so prvi del za december obljubljene naloge (dve zasedanji) izpolnili. Minuli teden so najprej opravili z nadaljevanjem že nekajkrat prekinjene 34.seje; vzrok je bila seveda nesklepčnost, nato pa je bila na vrsti še redna 35.seja. (Ne)sklepčnosti na začetku tudi tokrat ni manjkalo. Kar precej časa so morali čakati na enega ali dva poslanca, za tem pa skoraj "čudežno" točno na meji sklepčnosti zdržali do konca. V nadaljevanju 34.seje so se najprej seznanili z informacijo, ki to že ni bila več, daje bil za novega direktorja JP Komunala Mozirje imenovan Jože Kumer. Razprave seveda ni bilo, kot je ni bilo pri naslednji točki , ki ji je bilo ime lokalna samouprava, večkrat zapored ni prišla na vrsto, zato so tri dni pred volitvami imenovali koordinacijski odbor za prehodno obdobje delitve na pet novih občin, sestavljali pa ga bodo župani novih občin ter predsednika sedanje občinske skupščine in izvršnega sveta. Na dnevnem redu redne seje je bilo veliko pomembnih točk, v ospredju vseh pa seveda razrešitev terjatev JP Komunala do Sklada stavbnih zemljišč in v nadaljevanju plan tega sklada za letošnje (!) leto. To bi sicer morali obravnavati na izredni seji, ki pa je zaradi nesklepčnosti sploh niso pričeli. Tokrat so rešitev le našli. Ker sta obe firmi občinski bi kakršenkoli primanjkljaj prizadel občinski proračun, zato se je v reševanje problema že veliko prej vključila občinska vlada. Sklad stavbnih zemljišč se je namreč obvezal urediti zunanji del avtobusne postaje v Mozirju in enega od krakov kanalizaceije v Nazarjah. Vseh obveznosti ni izpolnil, ker je sedanje vodstvo menilo, da so pogodbe sporne, Komunala pa je pritiskala na sklad, saj izvajalci del na avtobusni postaji terjajo plačilo, ki pa ga Komunala iz tekočih prilivov ne zmore. Nova rešitev je sprejemljiva za vse in so jo potrdili tudi poslanci. Sklad bo poravnali Komunali ostanek obveznosti v znesku dobrih 4 milijone tolaijev in v tem deležu postal lastnik avtobusne postaje ter solastnik kanala v Nazarjah, kjer so vse obveznosti že poravnane. Obe firmi.mprata pripraviti še predlog upravljanja avtobusne postaje, kupnine za še neprodane prostore pa bodo namenili pokritju neporavnanih obveznosti pri gradnji postaje. Poslanci so se ? tem strinjali, obenem pa menili, da sta imela na odločitve sklada prevelik vpliv takratni izvršni svet in takratno vodstvo Komunale. V zvezi s tem so zmanjšali vred-nost točke za "odprte" poslovne površine s 70 na 30 odstotkov vrednosti točke. V nadaljevanju so sprejeli še nekaj pomembnih sklepov in odlokov. Med ostalim so sprejeli rebalans občinske proračuna, odlok o zaščiti zgomje-savinjskega želodca, odlok o ustanovitvi Sklada za razvoj malega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini in potrdili sklepe občinskega izvršnega sveta glede terjatev občine Mozirje do podjetja GLIN Pohištvo. Posojilo mora ostati posojilo Pred zasedanjem občinske skupščine so se dopoldne na seji zbrali člani občinskega izvršnega sveta. Zelo pomembna točka je bila razprava o predlogu Pohištva Nazarje, da bi občaina postala njegov solastnik. Gre za vprašanje posojila, ki ga je Glinu dala mozirska občina pred tremi leti, to pa so solidarnostna sredstva za odpravo posledic poplav in sredstva občinskega proračuna. Po preoblikovanju Glina je novembra lani dolg prevzelo Pohištvo, gre pa za 32 milijonov solidarnostnega in 10 milijonov proračunskega denarja brez obresti. Mnenje izvršnega sveta je, da sprememba posojila v lastninski delež ne pride v poštev. Predvsem to velja za solidarnostna sredstva, saj je zakon dovolj jasen. Če bi sredstva namenili za druge namene, bi nastala zelo verjetna možnost, da bi država ta (sicer) nepovratna sredstva terjala nazaj. Glin Pohištvo torej mora ta sredstva vrniti petim novim občinam, ta pa jih morajo porabiti za odpravo posledic poplav. mjp Plaketi Je podelil Pankrac Semečnik, predsednik skupščine občine Velenje Velenjski župan podelil plaketi občine ■ • • v x i «r« * trm m m m m*m m*m*m»*** Za humanost in za neumorno zbirateljstvo V četrtek zvečer je v velenjski knjižnici Pankrac Semečnik podelil plaketi občine Velenje dvema predlaganima in izbranima občanoma. Dobila sta jo Irena Verdnik iz Šoštanja, ki ves svoj prosti čas namenja skrbni negi pomoči potrebnim, sicer pa je fizioterapevtka in Ivan Uran iz Velenja, ki že dolgo vrsto let neumorno zbira različne predmete, poleg tega pa je zaslužen, da je ponovno zaživelo Društvo zbirateljev značk, znamk in starega denarja, ki mu predseduje. Podelitev plaket je bila uvod v 8. družinski večer Kulturnega centra Ivana Napotnika, s svojim nastopom pa jo je popestril kvartet Mavrica. ■ W Z vseh vetrov 24 urni evropski program BBC • »(••»•«a*li««kt »Ti m m i k v i London - Britanska televizijska mreža BBC bo 26. januarja začela oddajati svoj satelitski televizijski program BBC World, ki bo predvajal poročila 24 ur na dan v angleščini. BBC bo isti dan začela oddajati tudi zabavni program BBC Prime. Politika o kriminalu Beograd - Beograjski dnevnik Politika je analitično obdelal kriminal v sedanji ZR Jugoslaviji in bivših jugoslovanskih republikah. V podnaslovu je zapisano, da je v Beogradu mnogo več ubojev kot v Sloveniji. Lani so jih zabeležili 44, v Sloveniji pa 23. Ugotovili so tudi, da so slovenski policisti stavkali večkrat kot v vseh ostalih bivših jugoslovanskih republikah, sicer pa so zelo učinkoviti, saj odkrijejo in razrešijo dvakrat več primerov kaznivih dejanj, kot je povprečje v Evropi. V Sloveniji so v zadnjih štirih letih odjeknile štiri eksplozije podtaknjene v štirih avtomobilih, uboj Ivana Krambergerja pa je Politika označila kot politični uboj. S tiskovne konference EKO p.o. S» Sa» S« Wt iS aa »S «£ Vi »K •:•:•> <•:< !«■: m xi< K« <■» «x »x •:•» ::■:■: :.:•:•■ •:.:•:■ ::-x m S seti za Clio na evropski avtomobilski trg IQ ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 5. DECEMBRA 1994 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesetne obrestne obrestne mere v % mere v % Tekoči računi občanov 9.20 0,75 Žiro računi 9,20 0,75 Hranilne vloae na vDoaled 9,20 0.75 Varčevalna knjižica 19,16 1.50 Hranilne vloae. vezane nad 12 mesecev 32,27 2.40 Hranilne vlooe. vezane nad 24 mesecev 33,46 2.48 Hranilne vloae. vezane nad 36 mesecev 34.65 2,56 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 14,08 1,13 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 28,10 2,13 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 28,40 2,15 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 28,69 2,17 - depoziti nad 1.000.000,00 SIT 28,99 2,19 Depoziti, vezani nad 3 mesece -depoziti do 100.000,00 SIT 28,40 2,15 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 28,99 2,19 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 29,59 2,23 - depoziti nad 1.000.000,00 SIT 30,18 2,27 Depoziti, vezani nad 6 mesecev -depoziti do 100.000,00 SIT 29,29 2,21 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 30,00 2,25 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 30,60 2,29 -depoziti nad 1.000.001,00 SIT 31.08 2.33 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 32,27 2,40 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 10,00 -za čas od 91 do 180 dni 11,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 41,80 3,01 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 66.82 4,44 Na tiskovni konferenci, ki so jo v torek, 29. novembra, sklicali v EKO p.o. Velenje, je direktor Andrej Glušič skupaj s sodelavci predstavil projekt izdelave kabelskih setov za vozilo Renault Clio. Z njim, je bilo rečeno, Elektrokovinarska oprema iz Velenja stopa na področje evropske avtomobilske industrije. Z uresničevanjem projekta nekoliko kasnijo, tudi zato, ker še vedno niso razrešeni vsi zapleti, ki so nastali v odnosih s podjetjem TTE, so povedali. Vodstvo EKA se je na tiskovni konferenci dotaknilo tudi teh odnosov, predvsem so poudarili, da vse, kar v EKO delajo, delajo skladno z zakonodajo in normami. "Mi nikogar ne oviramo, zato tudi ne bomo dovolili, da bi kdo oviral nas," je rekel direktor EKO p.o. Andrej Glušič. Delo na projektu kabelskih setov za Clio so v EKO začeli lani. V drugi polovici letošnjega leta so s podjetjema Revoz iz Novega mesta in Renault Dreux Cablages podpisali pismo o namerah. Ta vključuje nabavo pripravljenega materiala za kabelska vezja in postavitev montažnice za sestavo vezij. Prvo opremo iz Francije so že dobavili, trenutno poteka v EKO proizvodnja vezij za odmike vrat, na kateri so zaposlili tri delavce. Druga faza projekta, izdelava vezij za armaturno ploščo, je tik pred začetkom, tretja in četrta pa naj bi bila osvojena v sredini prihodnjega leta. "Ko bodo zaključene vse štiri faze, bomo začeli s proizvodnjo kabelskih setov za okoli 200 vozil na dan. Letni obseg prometa bo znašal približno 15 milijonov nemških mark, obseg vlaganj v osnovna in obratna sredstva pa znaša približno 3,8 milijona nemških mark. Za manjkajoča sredstva (700 tisoč nemških mark bodo vložili sami) bomo najeli kredit Računamo na mednarodni kredit in na kredit za razvoj privatiziranih podjetij. Za pridobitev kreditov bomo zastavili hipoteko," je razlagal Andrej Glušič in povedal, da bodo za to potrebovali okoli sto novih delavcev. Pri tem računajo na tiste, ki zaradi stečaja Gorenja EKO še vedno čakajo na zavodu za zaposlovanje, teh pa je okoli 60. V EKU pravijo, da bo z uresničitvijo tega projekta podjetje stopilo na zahteven evropski trg avtomobilske industrije. Proizvodnja bo potekala po evropskih standardih, zato se močno trudijo za pridobitev znakov kakovosti. Računajo, da bi lahko izdelovali vezja še za kakšnega drugega evropskega proizvajalca avtomobilov, saj jih pri tem pogodba z Revozom in Renaultom ne omejuje. ■ Milena Krstlč - Planine Občni zbor DPM Edvarda Kardelja Velenje - Danes ob 18. uri vabi DPM Edvarda Kardelja v prostore krajevne skupnosti (Kardeljev trg 4) vse sedanje člane Društva prijateljev mladine in tudi tiste, ki bi radi v prihodnje pomagali, da bodo otrokom pripravili res prijetno bivanje v krajevni skupnosti. Na četrtem občnem zboru bodo pregledali delo v preteklosti in si začrtali smernice za prihodnost, izvolili pa bodo tudi nov odbor._M (bš) Še je čas za programe in obljube Ponekod so si že oddahnili, drugod bodo ilbranci 18. decembra tekli še drugi krog. Za župana seveda. Le redkokje, kjer je bilo več kandidatov za Župana, so namreč volilci večinsko podprli le enega kandidata. A se je zgodilo tudi to. Ponekod po pričakovanju, drugod v presenečenje. V Šoštanju si, slišim, niso enotni v oceni, ali se je zgodilo prvo, ali drugo. Tisti na strani pomladi bojda pravijo, da je tak izid pričakovan, saj kaže razpoloženje ljudi, ki si želijo resnične pomladi. Tisti, ki so presenečeni, pravijo, da bi bilo po pričakovanju, če bi zmagal "očeŠoštanja". Upam, da zdaj ne bo novih očitkov; kot, prej so nam vladali iz Velenja, zdaj nam bodo iz Topolšice. V mestni občini Velenje pa so bili vse do večera presenečeni eni, nato drugi. Najprej so bili presenečeni tisti, ki niso pričakovali, da bo že v prvem krogu zmagal "rdeči". Po poročilih je namreč dolgo kazalo, da bo tako. Prav na koncu se je stvar zasukala. Pa bo tako tudi tu potreben še en krog. Bo to le krog potrjevanja, kar se je nakazalo v nedeljo, ali lahko pade tudi kakšno presenečenje ?! Počakajmo in videli bomo. Najbolj "demokratični" so bili volilci v najmanjši šaleški občini. No, nekateri že kar pravijo, da to ni več prava občina območja Šaleške doline. Pa vseeno. V Šmartnem ob Paki so volilci resnično dokaj enakomerno razdelili glasove med vse štiri kandidate. Tako, da bi skoraj zaslužili, da imajo kolektivno vodstvo in vsak nekaj časa župa-nuje. Ker take rešitve ni, bomo videli, ali se bodo nagnili na stran dosedanjega "župana ", ali na zdravniško. Sicer pa tudi na malo širšem območju pravih presenečenj ni bilo. Krajani Ljubnega so rešili Žensko čast in dokazali, da ima ime župan tudi žensko obliko. Celjani v mestni občini podobno kot Velenjčani dokazujejo, da se je najbolje zanesti na stare sile. In so poslali na stezo, da odtečeta še en krog, sedanjega župana in izvršnika. Za sedanja župana so se odločili tudi v Šmarju in Šentjurju, čeprav so tu pričakovali mnogi zmago izvršnika. V novi "papirnati" občini Radeče je tudi zmagal prekaljen kader v obliki regijsko znanega Janeza Zahrastnika. V "končno" občini Zreče pa so z verjetno največjo večino v vsej državi izvolili za Župana dosedanjega predsednika krajevne skupnosti, ki so mu že tako in tako pripisovali mesto župana. Stranke se zdaj seveda "preštevajo" in računajo svoj volilni izkupiček. Pri volitvah županov bodo do dokončnega računa morale še malo počakati, rezultati so bolj znani pri svetnikih. Seveda tudi tu ne povsem. Marsikje ne vedo, kam bi z nekaterimi neodvisnimi kandidati, oziroma že izvoljenimi župani ali svetniki, ki so bili označeni za neodvisne, ali so se "skrivali" za skupino s kakšnim drugim imenom. Nekateri vedo povedati, da je treba nekatere neodvisne pisati v narekovajih. Da se pod njimi skrivajo ljudje kar dobro vidnih barv. Le da jih bodo pokazali kasneje. To seveda pomeni, da sam konec volitev še ne bo pakazal vsega. Toda vsaj nekaj bo: glasovi volilcev bodo podeljeni. Ali so stavili na prave konje, bodo videli šele kasneje! ■ (Kr) Kako bomo napovedali dohodnino za leto 1994? Država bo priznala 3 odstotke olajšav Davčni zavezanci bomo do 31. marca 1995 morali upravam za javne prihodke v Sloveniji vložiti napovedi dohodnine za leto 1994. Ker je bil zakon o dohodnini spremenjen in dopolnjen, je tokrat precej novosti. Predvsem ne veljajo več olajšave v višini 10 odstotkov od osn«"»> <>«»-pak bom« davčni zavezanci po 9. členu zakona lahko uveljavljali olajšave le še v višini 3 odstotke davčne osnove. Spremenjeno pa je tudi marsikaj od tistega, kar se v te olajšave šteje. V 9. členu Zakona o dohodnini so opredeljene vrste vlaganj zavezancev za dohodnino za tiste namene, za katere se lahko uveljavlja davčne osnove. zmanjšanje Račune je treba hraniti dve leti Zmanjšanje osnove se zavezancem prizna le Fod pogojem, da so sredstva porabljena osebno za zavezanca in to lahko dokaže z dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime. Zmanjšanje osnove se zavezancu prizna samo za tista sredstva, ki jih je za posamezne namene porabil v letu, za katero se dohodnina odmerja. Dokumentacijo, s katero se dokazuje resničnost navedb v napovedi dohodnine, morate imeti skrbno spravljeno, saj jo boste morali, če bo davčni organ to zah- teval, predložiti kot dokaz v od-mernem postopku. Dokumentacijo (predvsem so to računi) morate hraniti še dve leti od dneva pravnomočnosti odioCbe o odmeri dohodnine. Kaj vse se šteje v olajšave? Skladno z zakonskimi določbami se osnova za odmero dohodnine lahko zmanša za: sredstva vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija; sredstva porabljena za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja ter za vzdrževanje teh objektov; sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vloži v Nova rubrika: DOHODNINA Ker bo najbrž pri napovedi dohodnine za leto 1994 med davčnimi zavezanci precej nejasnosti, smo se v uredništvo Našega časa dogovorili z vodjo velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke, Darinko Mravljak, da bomo že v prihodnji številki uvedli posebno rubriko z naslovom DOHODNINA. Bralci lahko vprašate vse, kar vas v zvezi z napovedjo zanima, na vaša vprašanja bo odgovorila gospa Mravljak. Vprašanja za rubriko DOHODNINA poštljite na naslov: Naš čas, d.o.o., Foitova 10, 63 320 Velenje, s pripisom: DOHODNINA. vzdrževanje; prispevke in premije namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja; sredstva za nakup učbenikov in druge strokovne literature, namenjene pridobivanju izobrazbe; plačane zneske za šolnino; plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene; plačane zneske sredstev, ki jih zavezanec dodatno prispeva v okviru cene za telefonski priključek ali priključek za vodovod, kanalizacijo, plinovod, toplovod ali kabelsko televizijo, v celoti ali deloma zgrajen s sredstvi samoprispevka; plačane zneske samoprispevka; plačane članarine političnim strankam ali sindikatom; sredstva vložena v nakup delnic zasebnih ali državnih skladov, ki so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije ter znesek sredstev, ki jih je lastnik vložil v obnovo denacionalizira-nega premoženja. ■ Milena Krstič - Planine Poslovne novice V traktorjih Zetor akumulatorji Vesna Slovenska podjetja naj bi postala dobavitelji sestavnih delov za traktorje Zetor "V tovarni traktorjev Zetor visoko cenimp Gorenje trgovino, ki je od sredine leta 1992 naprej generalni zastopnik za prodajo naših traktorjev v Sloveniji, saj ji je uspelo zadržati tržni delež Ze-torja pri prodaji traktorjev v Sloveniji." To je v pogovoru s skupino novinarjev v Brnu poudaril generalni direktor Zetorja Miroslav Polaček. Sicer je Gorenje trgovina med desetimi najpomembnejšimi kupci traktorjev Zetor, Slovenija pa sodi po doseženem tržnem deležu med pet najpomembnejših držav, kamor kemu in enemu največjih svetovnih proizvajalcev traktorjev John Deere, s katerim so se aprila 1993 dogovorili za sodelovanje na komercialnem in tehničnem področju. Ni pa izključena tudi možnost za medsebojno kooperacijo. Vsi v Brnu izdelani traktorji so rezultat lastnega razvojnega dela. Ponudbo širijo iz leta v leto; zadnje novosti so 4 valjčni traktor s turbo motorjem moči 57 kw, 4 valjčni traktor s turbo motorjem z medhlajenjem moči 77 kw in eko traktor. Sicer pa namenja- prodaja traktorje tovarna Zetor. V Brnu v Češki republiki so izdelali prvi traktor leta 1952, istega leta pa so prve Zetorje prodali tudi v Slovenijo. Od julija 1993 je Zetor delniška družba, ki združuje tovarno traktorjev, tovarno motorjev in livarno. Veliko večino proizvodnje, med 95 % in 90 % izvozijo v 60 držav sveta. Blizu tretjino vse proizvodnje prodajo največjemu ameriš- V 2 letih je Gorenje trgovina prodala v Sloveniji več kot 1.200 traktorjev Zetor jo v tovarni vso pozornost tudi udobnosti traktorista. Gorenje trgovina je v dveh letih in pol organizirala mrežo 23 pogodbenih prodajalcev, s sodelovanjem z generalnim' serviserjem Aps iz Velenje pa tudi mrežo servisnih centrov. Prizadeva pa si Gorenje trgovina razširiti sodelovanje s tovarno traktorjev Zetor, in sicer z vključitvijo slovenskega gospodarstva v proizvodni poces Zetorja. Med pogovorom v Brnu smo izvedeli, da že nekaj časa v traktorje, ki jih prodajajo v Sloveniji, vgrajujejo akumulatorje Vesna. V tovarni Zetor pa preizkušajo sestavne dele nekaterih slovenskih dobaviteljev, in sicer njihovo kakovost in zanesljivost. Rezultati preizkušanj bodo znani prihodnje leto. Slovenska podjetja imajo možnost, da se uvrstijo med dobavitelje sestavnih delov za traktorje Zetor, seveda če bodo njihovi izdelki konkurenčni. Od soseda do soseda Ml IN OKOLJE Novembra je bil 4. kongres Kommunal life 2000 v Ober-wartu na Gradiščanskem v Avstriji, ki so se ga udeležili predstavniki iz Češke, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Avstrije in Slovenije. Med temi sta bila iz naše občine Jože Melanšek, direktor Komunalnega podjetja Velenje, in Štefan Prašnikar, vodja poslovne enote Kanalizacije KP Velenje. Spremembe splošnih pogojev v gospodarstvu, kulturi, sociali, prav posebej pa še na področju zaposlovanja predstavljajo številne nove izzive za celotno družbo. To spoznanje je bilo namenjeno letošnjemu četrtemu srečanju. Izkušnje, ki so jih prinašali zastopniki prav vseh udeleženih držav, so pripomogle k razčiščevanju pomembnih pojmov na področju lokalne samouprave in komunalne dejavnosti, ki jo v pretežni meri druge države pojmujejo širše kot mi! Izpostavljena so bila osrednja vprašanja: - Ali se zavedamo, da so novi pogoji vodenja občin, občinskih pojetij, razvoj dela in sodelavcev strateški faktor uspeha? - Ali smo ugotovili, da odgovorni za ta vprašanja odločilno vplivajo na prihodnji razvoj? Dežela Gradiščanska se je kot manj razvito območje Avstrije že v preteklosti zavzemala za tako komunalno (občinsko) politiko, kot jo imajo druge avstrijske dežele, želela je biti enakovredna in povsod prisotna pri "procesu obnavljanja lokalnih samouprav". Zato je sedaj pripravljena nuditi pomoč pri proučevanju podobnih problemov sosednjih držav. Mnogi mednarodni strokovnjaki vsako leto nastopajo kot zagovorniki napredka, s svojimi referati pomagajo oblikovati nove poglede in izkušnje za vsa odprta vprašanja bodočega razvoja komunalne samouprave tudi pri nas v Sloveniji. Lansko srečanje je imelo naslov UČIMO SE OD SOSEDA... in na njem so nas obravnavali kot učence, letos pa že kot sodelavce. Izkoristili smo priložnost in se kot sodelavci tudi pojavljali: pa ne samo zaradi novih spoznanj, temveč in predvsem zato, da smo poglobili naše znanje, potrdili naše izkušnje, izmenjavali mnenja ter navezali stike in se dogovorili za medsebojne obiske. Posebej pomembno je bilo srečanje z župani, kjer smo v delovnih skupinah izmenjali medsebojne izkušnje, poglede, probleme; naši namreč postajajo podobni tistim, ki so jih oni razreševali v preteklosti in tudi danes! Strokovni del je obsegal tridnevno delo po naslednjih temah: - Komunalna samouprava v luči sprememb - novi izzivi za vodstvene strukture z vidika občanov - uporabnikov; - Poročilo EU - PHARE PROJEKTA - aktualno stanje, razvoj lokalne in centralne uprave in razvoj upravnih struktur; - Uporaba tržnih - ekonomskih načel za reševanje komunalnih nalog: menedžment v neprofitnih organizacijah (komunalna samouprava, infrastruktura, javna podjetja, združenja, skupnosti...); prednosti in slabosti, rešitve tako s področja ekonomskih kot družbeno-političnih odnosov v občinah...); - Izkušnje posameznih mestnih in občinskih uprav pri uvajanju novih konceptov in uresničevanje novosti: uvajanje novega krmiljenja v srednje velikem mestu, reorganizacija mestnih in občinskih uprav, uvajanje nove podobe mesta in občine; - Izmenjava mnenj z avstrijskimi deželnimi in občinskimi predstavniki: aktivna sosedska pomoč z osebnim ali projektnim angažiranjem: sodelovanje pobratenih občin oziroma sklepanje le-teh; - Komunalne naloge - zagotavljanje življenjskih pogojev za boljše okolje: nove tehnologije na področju gospodarjenja z odpadki, minimiziranje stroškov s pomočjo integriranega koncepta, nove tehnologije za ločevanje naravnih odpadkov, nove tehnologije na področju varovanja talnih voda: gradnja kanalov in čistilnih naprav (konstrukcija in obratovanje); - Nove tehnologije na področju sistema odpadnih voda: polnoavtomatska kontrola podatkov pri vodnih merilnih napravah; - Nove tehnologije s področja deponij komunalnih odpadkov: čistilni mulji, anti-makterijske metode saniranja deponij, sanacija divjih odlagališč - postopki obasti, termična predelava čistilnih muljev, nove metode pri določanju faktorjev tveganja pri deponijah na oljnih poljih. Tematika je bila zelo obširna, veliko stvari bomo lahko uresničili takoj, veliko pa je takšnih zadev, ki so vezane na nove, zahtevne investicije. Najbolj se nam je vstisnila v spomin misel enega izmed županov občine Grosspeters-dorf, ki šteje 3.000 občanov, ki je povzel zelo ponosno (občina je večnacionalna): - hočemo medsebojno živeti, - hočemo dobro živeti, - hočem zadovoljne občane, - vidimo se v Grosspeters-dorfu. Namenoma sem napisal te zadnje stavke, ki so lahko nam poleg strokovnih prizadevanj v poduk, kako bomo živeli v bodoči slovenski komunalni samoupravi! Ujm Pozivamo vsa podjetja, naj javijo na svoje Združenje ali Območno gospodarsko zbornico nameravano udeležbo na tujih sejmih zaradi načrtovanja gospodarske promocije v letu 1995. V času od 4. do 8. decembra bo potekala druga uradna razstava Češke Republike v Ljubljani. Katalog razstavljalcev je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. Gospodarska zbornica Velenje prireja 21. 12. 1994 v Velenju (Center srednjih šol - delavnica praktičnega pouka - nasproti železniške postaje Velenje) posvet o SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU IN PRIPRAVAH NA RAZPIS UČNIH MEST ZA LETO 1995. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita na večerno šolo podjetništva. Cilj programa je usposobiti podjetnike, mene-džerje za organiziranje in vodenje podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, menedžment, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece, in sicer dvakrat na teden. Prejeli smo nov spisek ponudb in povpraševanj iz BCC-centra iz Bruslja in mednarodne borze, med njimi tudi naslednje: - Poljsko podjetje sprašuje po spodnjem perilu in sintetični preji. - Italijansko podjetje išče poslovnega partnerja za delo na vrtalni stružnici, frezanje in rezkanje po njihovih načrtih. - Belgijsko podjetje išče zanesljivega in dobro organiziranega m distributerja za olja in maziva znamke SUNOCO v Sloveniji. :< - Italijanska firma iz Verone išče partnerja za izdelavo hlač in kril iz jeansa ter bombažnih srajc. - Italijansko podjetje išče kooperante za tlačno ulivanje aluminijastih zlitin. - Nemško podjetje se zanima za skupna vlaganja na področju industrijske predelave lesa - proizvodnja hlodovine. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920. I PLP uspešno zaključuje poslovno leto igKtiiitiaiiaiittiiiiiSiiiiii 1 Ne samo za rudnik, tudi za trg ■ Podjetje PLP (proizvodnja lesnih polproizvodov) je nastalo 2 iz bivšega lesnega obrata Rudnika lignita Velenje kot hčerska a firma. Njihova glavna dejavnost je proizvodnja lesnih izdelkov ■ za potrebe premogovnika, s prostimi zmogljivostmi, če te so, ■ pa nastopajo tudi na trgu. 62 zaposlenih je z doseženim v letošnjem letu zadovoljnih. * "Čeprav je bila proizvodnja za potrebe premogovnika letos ■ sicer nekoliko manjša, smo zadovoljni. Proste zmogljivosti smo ■ uspešno tržili na trgu in prvič uspeli naše lesne proizvode ■ izvoziti v tujino," pravi direktor podjetja PLP Mirko Zager. Računajo, da bodo lahko že naslednje leto pričeli z uresniče-„ vanjem naložbe v širokolistno tračno žago na lokaciji Novih Pre- ■ log. Tako bi počasi opustili star obrat na jašku Škale in v celoti ■ združili vso proizvodnjo v Prelogah. S tem bi proizvodnjo pocenili ■ in jo še popestrili. g,nkp Nov diskont živil v Ceiju aiDtiiiiiiaiiiiiii Mraz v rajskem vrtu Rajski vrt, nov Ferprometov diskont sadja, zelenjave in osnovnih živil ne celjskem Čretu, je precej svež kraj. Ustrezno najsodobnejšim zahodnoevropskim standardom prodaje živil je 500 kvadratnih metrov velik diskont hlajen na 16 do 18 stopinj Celzija. V samo dveh mesecih so v trgovskem podjetju Ferpromet skladiščno prodajne prostore na Kidričevi 34 popolnoma preuredili. Iz skladiščen hale tovorne železniške postaje je nastal 800 kvadratnih metrov velik, hlajen prostor. Tretjina so hladilne komore, kjer je, odvisno od blaga, ki ga v njih skladiščijo, med 0 in 12 stopinj. Ostali del je namenjen strankam: ob prodajnem prostoru za kupce na veliko so uredili še sodoben diskont. Kupcem ponujajo izključno blago odlične kakovosti, saj dobro vedo, da, še posebej sadje in zelenjavo, prodaja videz, kupujejo pa oči. Ker so neposredni uvozniki, se lahko pohvalijo tudi z ugodnimi cenami. _LOKALNE VOLITVE 94 _ 8. decembra 1994 4 mandati ^mandati 3 mandati v odstotkih Volitve za župana v občini Šoštanj Drago Kotnik Marjan Vrtačnik Milan Kopušar Matjaž Natek Bogdan Menih 0 10 20 30 40 50 60 v odstotkih dr. Bogdan Menih je j bil izvoljen v prvem krogu sm ■ H j - Volitve za žapana v mestni občini Velenje Igor Centrih Anton Lovrec Franc Sever Marjan Gaberšek Borut Korun Adolf Štorman Anton de Costa Srečko Meh 0 10 20 30 40 v odstotkih __:______=_____ ' ' :-■ ; s ; ; - -"——- , . ;; ----- r ; i. , :- ■ ' ;- Volitve za občinski svet občine SDSS SKD SLS LDS LIST.ZA R. POD. ZELENI ZLSD DSUS UST. ZA R. M. IN V. I l : Šoštanj 4 mandati 4 mandati 2 mandata 2 mandata 2 mandata 2 mandata 2 mandata 1 mandat 1 mandat _,_ i i ■: zlsd lds sdss sls skd dsus rzs sda zeleni ust. za r. m. in v. evgen peroša jože cevzar neodvisni gasilci neodvisni kandidat nszs Volitve za občinski svet mestne občine Velenje 7 mananipv 6 mandatov Rezultati volitev za občino Velenje Rezultati volitev za občino Šoštanj -. V volilni imenik v občini Velenje je bilo vpisanih 24 234 volivcev, nedeljskih volitev se je udeležilo 15195 ali 62,70 odstotka volivcev. V drugi krog za župana Meh in De Costa 15189 volivcevje v nedeljo oddalo glas za volitve župana. Ne- glasuv) in kandidat SDSS - Socialdemokratske stranke Slovenije Anton de Costa, kije dobil 14,95 odstotkov glasov volivcev (2171 glasov). Kako so se odrezali drugi kandidati? Za Adolfa Štormana (RZS) je glasovalo 11,10 odstotkov volivcev, Igorja Centriha (Zeleni) 3,89 odstotkov, Antona Lovreča (SKD) 4,08, Marjana sta socialnih demokratov, za katero je glasovalo 19,1 odstotka volilnih upravičencev, sledi LDS - Liberalna demokracija Slovenije s 16,3 odstotka glasov in SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije z 12,3 odstotki iglasov. Sledijo: Slovenska ljudska stranka (9,7 odstotkov glasov), Slovenski krščanski demokrati (8,1), Demokratična Šoštanjčani so v nedeljo v prvem krogu izvolili župana, dr. Bogdana Meniha, kandidata strank slovenske pomladi, ki je dobil 52 odstotkov glasov vo- dobili drugi kandidati? Za Milana Kopušarja (LDS) je glasovalo 9,62 odstotka volivcev, za Marjana Vrtačnika (neodvisni kandidat) 5,26 odstotkov, SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije 17,3 odstotke in SKD - Slovenski krščanski demokrati 16,9 odstotkov glasov. Martinšek, Peter Kovač, Ljudmila Tičič, Bojan Trnovšek, Pankracij Semečnik in Karel Stropnik. 4 mandate ima SDSS - Socialdemokratska stranka Slovence in prvi štiije kandidati s te liste: Anton de Costa, Mirko Lorger, dr. Vladimir Korun in Miroslav Hudovernik. Po 3 mandati pripadajo Demokratični stranki upokojencev Slovenije, zasedli jih bodo: Ivan Josip Povh, Ludvik Hribar in Rudolf Delopst; Slovenski ljudski stranki: Borutu Korunu, Marku Jeraju in Hermanu Arliču ter Slovenskim krščanskim demokratom: Antonu Lovrec u, Ivanu Kralju in Aleksandru Forštneiju. 2 mandata v občinskem svetu mestne občine Velenje ima Republikanska zveza Slovenije, prva z liste Adolf štorman in Darko Zupan. Po 1 mandat pa imajo Zeleni: Igor Centrih, Stranka demokratske akcije - SDA: Medmed Bečič in Lista nestrankarskih kandidatov za razvoj mesta in vasi: Franc Sever. Pet list strank in skupin volilcev je v občinskem svetu mestne občine Velenje ostalo brez mandata: Neodvisni kandidat, NSZS, Lista Jožeta Cevzarja, Neodvisni gasilci za razvoj občine Velenje in Lista Evgena Peroše. ■ Milena Krstič-Planine svetu občine Šoštanj so po 4 mandati pripadli SDSS - Socialdemokratski stranki Slovenije, izvoljeni so bili: Bogdan Menih, Frančišek Pečovnik, Raj ko Zaleznik, Štefan Plaskan in SKD - Slovenskim krščanskim demokratom, izvoljeni so: Anton Skornšek, Silvester Mežnar, Anton Ocvirk in Franc Brglez. Po 2 mandata sta pripadla Združeni listi socialnih demokratov: Miiojki Plamberger in Branku Valiču, Zelenim: Petru Rezmanu in Edvardu Vučini, SLS - Slovenski ljudski stranki: Zdravku Ročniku ter Maksu Jelenku, LDS - Liberalni demokraciji Slovenije: Ja-roslavu Vrtačniku ter Milanu Kopušarju in Listi za razvoj podeželja: Viktorju Drevu in Marjanu Jakobu. Po en mandat v občinskem svetu občine Šoštanj pa imata Demokratična stranka upokojencev Rudlof Satler in Lista strankarsko neopredeljenih. Za razvoj mesta in vasi: Marjan Vrtačnik. ■ mkp veljavnih glasovnic je bilo 671, veljavno pa je glasovalo 14 518 volivcev. V občini Velenje bo za volitve župana potreben drugi krog volitev, ki bo 18. decembra. Vanj sta se uvrstila kandidat Združene liste socialnih demokratov Srečko Meh, za katerega je glasovalo 48,56 odstotka volivcev (7050 Gaberška (LDS) 5,58, Boruta Korana (SLS) 7,12 in Franca Severja (nestrankarski kandidat) 4,70 odstotkov volivcev. Med listami največ ZLSD, LDS in SDSS Med listami strank in skupin volivcevje v Velenju največji odstotek glasov dobila Združena li- stranka upokojencev Slovenije (7,8), Republikanska zveza Slovenije (6,0), Stranka demokratske akcije - SDA (4,9), Zeleni (4,1), Lista nestrankarskih kandidatov za razvoj mesta in vasi (3,5), Usta Evgen Peroša (2,4), Lista Jože Cevzar (1,8), Neodvisni gasilci za razvoj občine Ve- lenje (1,7), Neodvisni kandidat (1,4) in NSZS (1,2). Koliko mandatov in komu v mestnem svetu? Občinska volilna komisija je po D'Hondtovem sistemu razdelila že vseh 31 mandatov za občinski svet mestne občine Velenje. Največ, 7 mandatov, je dobila Združena lista socialnih demokratov, občinski svetnik bo postalo prvih sedem kandidatov z liste: Jože Zupančič, Hermina Groznik, Bojan Kontič, Anton Brodnik, Franc Blatnik, mag. Dragica Povh in Pavel Grošeij. 6 mandatov pripada LDS - Liberalni demokraciji Slovenije, mesta bodo zasedli: Dragan V volilni imenik v občini Šoštanj je bilo vpisanih 6115 volilnih upravičencev, nedeljskih volitev se je udeležilo 4473 volivcev ali 73,15 odstotka volilnih upravičencev. Dr. Bogdan Menih izvoljen v prvem krogu livcev. Večino glasovvolivcevje dr. Bogdan Menih "pobral" v Topolšici, Lokovici, Ravnah, Skornem in Florjanu, Belih vodah, Gaberkah (tu mu je bil zelo blizu Kopušar) in Zavod-njah, večine ni dobil le v Šoštanju, kjer je njegov protikandidat Matjaž Natek dobil 646 glasov, dr. Bogdan Menih pa 517. Koliko odstotkov glasov so Draga Kotnika (neodvisni kandidat) 3,29 odstotkov in Matjaža Natka (ZLSD) 29,83 odstotkov volivcev. Med listami največ SDSS in SKD Med listami strank in skupin volilcev za volitve 20-članske-a občinskega sveta sta v oštanju največ glasov dobili Sledijo: Slovenska ljudska stranka z 11,2 odstotki glasov, LDS - Liberalna demokracija Slovenije z 11,1 odstotkom, Lista za razvoj podeželja z 10,7 odstotki, Zeleni z 10,5 odstotki, Združena lista socialnih demokratov z 10,3 odstotki, Demokratična stranka upokojencev z 6,7 odstotki in Lista strankarsko neopredelejnih. Za razvoj mesta in vasi! z 5,2 odstotki glasov. Sestava občinskega sveta občine Šoštanj V 20-članskem občinskem 8. decembra 1994 ■■MMMMHMMiBg ■■■■■■■HI MAŠ ČAS Občina Šmartno ob Paki IIIIIIIII1IIIIIUII1IIIII V drugi krog Rakun in Robida Volitve minile brez večjih pretresov in posebnosti - Med štirimi kandidati sta dobila največ glasov dr. Jože Robida in Ivo Rakun, ki se bosta tako pomerila za mesto župana v drugem krogu volitev, 18. decembra - V svetu nove občine pet liberalcev in prav toliko krščanskih demokratov. Takole Je bilo na sedežu volilne enote 3 (v gasilskem domu v Šmartnem ob Paki) Nedeljskih volitev seje od 2091 volivcev občine Šmartno ob Paki udeležilo 1650 ali 78,91 odstotka krajanov. Ti suhoparni podatki kažejo, da občanom ni vseeno, kdo bo sedel na županskem stolu in kdo bodo svetniki v občinskem svetu. Izidi volitev so nekatere presenetili, druge spet ne. Zelo malo jih je namreč menilo, da bo župan občine Šmartno ob Paki znan takoj po nedeljskih volitvah. Ugibanj, kdo se bo pomeril v drugem krogu, je bilo več. Po preštetju glasov iz štirih volilnih enot (oddanih 1650, od tega veljavnih 1598 glasovnic) je bilo nekaj minut po osmi uri zvečer že jasno: za mesto župana v občini Šmartno ob Paki se bosta potegovala drjože Robida, ki ga je kandidirala Liberalna demokracija Slovenije, in nestrankarski kandidat Ivan Rakun, dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki. Za dr. Jožeta Robido je glasovalo 451 volivcev ali 28,22 odstotka, za Ivana Rakuna pa 484 ali 30,33 odstotka volivcev. Martin Hrastnik, ki so ga za župana občine Šmartno ob Paki predlagali Slovenski krščanski demokrati, si je pridobil naklonjenost 349 volivcev ali 21,87 odstotka, Alojz Podgoršek (njegovo kandidaturo je podprla skupina volivcev) paje dobil 314 glasov ali 19,67 odstotka. Po posameznih volilnih enotah so dobili kandidati za župane naslednje število glasov: v 1. volilni enoti (sedež je imela v gasilskem domu v Paški vasi), kjer je bilo oddanih 514 glasovnic (od tega jih je bilo neveljavnih 16) je dobil največ glasov dr. Jože Robi- Šoštanj dobil župana v prvem krogu: dr.Bogdana Meniha ..............................finim......lil ••••»•»•■■ iTi ■■■•Itiiiitiiiiiati Zmage v prvem krogu nisem pričakoval! Šoštanj je v nedeljo že v prvem krogu dobil novega župana. To je kandidat strank slovenske pomladi dr. Bogdan Menih, sicer član SDSS - Socialdemokratske stranke Slovenije, za kateregaje glasovalo več kot 52 odstotkov volivcev. Dr. Bogdana Meniha smo takoj po izvolitvi na kratek klepet povabili tudi v naše uredništvo. Naš čas: Naprej iskrene čestitke. Kakšni so vaši prvi občutki po izvolitvi? Dr. Bogdan Menih: "Hvala. Občutki pa so mešani. Dejstvo je, da zmage v prvem krogu nismo pričakovali in da se je vse razpletlo tako hitro, da moramo vrste šele strniti." Naš čas: Kje ste zvedeli za rezultat, kako ste dogajanje spremljali? Dr. Bogdan Menih: "Za rezultat sem zvedel malo po 20. uri v nedeljo. Gospod Cverlin, predstavnik naše liste, me je poklical in povedal, da dobro kaže. Potem sem šel v Šoštanj, kjer smo dočakali dokončni rezultat, odšli smo na sedež volil- ne komisije, kjer smo skromno proslavili zmago." Naš čas: Se ob množici čestitk, ki ste jih dobili in jih še dobivate, spomnite morda ti- Dr. Bogdan Menih: "Če bo le možno, bom delo zdravnika opravljal tudi naprej." stega, ki vam je prvi čestital? Dr. Bogdan Menih: "Pravzaprav je bilo tako, da se ravno prvega ne morem spomniti. Najbrž pa je bil to gospod Cverlin, ker je prvi zvedel za rezultate." Naš čas: Kaj bo prvo, s čimer se boste kot župan Šoštanja "pozabavali" in čemu mislite nameniti največjo pozornost, poleg konstituiranja sveta seveda? Dr. Bogdan Menih: "Konstituiranje sveta bo prva zadeva. Ne bi pa smel govoriti, čemu se bomo v Šoštanju najprej posvetili, ne smemo namreč pozabljati na podeželje. Zagovarjal bom in pričel delati široko, tako na podeželju kot v mestu. To sem obljubljal svojim volivcem." Naš čas: Znano je že, kdo bo sedel v Šoštanju v občinskem svetu, mandati so že razdeljeni. Je sestava občinskega sveta takšna, da boste skupaj lahko tvorno delali in sodelovali? Dr. Bogdan Menih: "Mislim, da ne bo težav, čeprav zdajle (ponedeljek zjutraj) čisto natančno o sestavi še nisem poučen." Naš čas: Po poklicu ste zdravnik, specialist splošne medicine, vodja zdravstnega doma v Šoštanju. Boste zdravnik ostali tudi naprej ali pa boste, če bo tako odločil svet, mesto župana prevzeli profesionalno? Dr. Bogdan Menih: "Mislim, da bo svet odločil tako in tudi zaprosil ga bom, da bo odločil tako, kot sem že volivcem obljubil. 30 let sem namreč v službi za ljudi, v zdravstvenem domu, delam z ljudmi in sem bil zelo vesel, ko so nekateri spraševali, ali bom zdravnik ali ne bom, ali si bodo morali izbrati drugega zdravnika. Zagotovo bom ostal zdravnik tako dolgo, kot se bo dalo. Če to res ne bo mogoče, potem bom presedlal v občino. Menim pa, da se da v občini Šoštanj glede na število prebivalcev in problematiko delati amatersko, če imaš v svetu podporo." ■ Milena Krstič-Planine Hvala za zaupanje 1 t <£P ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov da (173) pred Martinom Hrastnikom (144), Ivanom Rakunom (126) ter Alojzom Podgorškom (55); v 2. volilni enoti (kulturni dom v Šmartnem ob Paki) je bilo na oddanih 463 glasovnicah, med katerimi je bilo tudi 23 neveljavnih, 128-krat obkroženo ime dr. Jožeta Robida, ime Ivana Rakuna 113-krat, za Alojza Podgorška je glasovalo 106 in za Martina Hrastnika 93 volivcev; v 3. volilni enoti (volilna komisija je imela sedež v gasilskem domu v Šmartnem ob Paki) se je od 367 udeležencev volitev (10 jih med njimi ni pravilno izpolnilo glasovnice) za Ivana Rakuna odločilo 124 volivcev, za Alojza Podgorška 115, za dr. Jožeta Robida in Martina Hrastnika pa po 59 volivcev; v 4. volilni enoti (sedež je imela v prostorih Osnovne šole bratov Letonje) paje od oddanih 299 glasovnic (neveljavnih je bilo med njimi 5) Ivan Rakun dobil 116 glasov, dr. Jože Robida 87, Martin Hrastnik 52 ter Alojz Podgoršek 37 glasov. V 10-članskem svetu občine bo 5 predstavnikov LDS in prav toliko predstavnikov SKD Za 10-članski svet občine Šmartno ob Paki seje minulo nedeljo potegovalo 39 kandidatov, volivci pa so volili po večinskem siste-mu. v. ,•„■■: !- V1. volilni enoti je za tri mesta v občinskem svetu kandidiralo 12 kandidatov. Največ glasov (oddanih je bilo 514, pravilno izpolnjenih pa je bilo 491 glasovnic) so dobili: Jožef Polak (237 ali 48,27 %), Franc Drofelnik (217 ali 44,20 %) in Rudolf Ježovnik (180 glasov ali 36,66 %) - vsi kandidati SKD; tudi v 2. volilni enoti (oddanih 470 glasovnic, od,t(?ga neveljanih 30) je bilo,na seznamu 12 kandidatov, v občinski svet pa so bili izvoljeni naslednji trije: dr. Jože Robida (216 glasov ali 49,09 %), Mojca Bole (131 ali 29,77 %) in Jožef Založnik (118 glasov ali 26,82 %) - vsi trije so iz vrst Liberalne demokracije Slovenije; v 3. volilni enoti seje za dve mesti potegovalo 8 kandidatov. Največ glasov (oddanih je bilo 367, od tega nepravilno izpolnjenih 21 glasovnic) sta dobila Franc Podgoršek (118 glasov ali 34,10 %), ki je bil kot nestrankarski kandidat na listi LDS, in Frančiška Krbavac (106 glasov ali 30,64 %) - predlagalajo je SKD; za 2 mesti v občinskem svetuje bilo v4. volilni enoti na listi 7 kandidatov. Glasovalo je 299 volivcev, od tega jih je 14 izpolnilo glasovnico nepravilno. 126 glasov ah 44,21 % je dobil Bojan Kladnik (LDS), kandidat SKD Franc Korber pa 89 ali 31,23% glasov. ■ (tp) V Zupan občine Mislinja K»»!»«*M*BMaB«ff»*MBKVKVBaV*BBaBMg Neodvisni kandidat Mirko Grešovnik V občini Mislinja sta bila kandidata za župana dva, zmagal je Mirko Grešovnik, ki ni član nobene stranke, podprle pa so ga LDS, DESUS in ZLSD. Zanimalo nas je, kako bo zastavil delo in kakšen je njegov program. Takole je povedal: "Uvedba sistema lokalne samouprave je zame pomenila izziv, zato sem kandidiral za župana. Moja izvolitev je obveza do občanov, da ta izziv čim bolje in čim prej uresničim. Tega ne bom uresničeval sam, ampak skupaj z občinskim svetom, ki se bo sestal že v naslednjih dneh in se dogovoril o tem, kako bo postopal pri sprejemanju občinskega statuta. Zame je prva in osnovna naloga čim prej vzpostaviti nov sistem lokalne sa- mouprave in s tem omogočiti ljudem soodločanje v vseh lokalnih zadevah, druga, vendar tudi osnovna skrb pa bo po- skrbeti, da bo občinski proračun čim bogatejši. Samo z denarjem se da kaj narediti, če je denar, se da odločati, brez i\jega pa tudi odločanja na lokalni ravni ni. Čim prej bom organiziral občinsko upravo, ki bo štela dva, največ tri ljudi, tako da bi se na pomlad že lahko lotili urejanja lokalnih oziroma komunalnih problemov, ki jih je na območju Mislinja zelo veliko in jaz sem prepričan, da občani kom^j čakajo, da te probleme začnemo reševati. Z 31. decembrom se bom upokojil in bom funkcijo župana opravljal voluntersko. To pomeni, da bom lahko porabil sorazmerno veliko časa za opravljanje te funkcije. Računam, da bo v začetku osem ur dnevno premalo, pozneje pa bom za županovanju namenil do 20 ur tedensko." ■ bš Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina ••O.....^Kllitlll^llHIII.I.......S....... « . ......« Štirje župani že v prvem krogu Sedanjo občino Mozirje bo v bodoče sestavljalo pet novih. Udeležba na nedeljskih volitvah je bila razmeroma dobra, v nedeljo kakšne posebne volilne vročice ni bilo, tudi plakatov in sorodnih obvestil po dolini ni bilo pretirano veliko, s tem v zvezi tudi ne kasnejših "posledic." Bilo je torej mirno, še najbolj v Solčavi kjer so nekateri pričakovali kaj vročega. Zaplet s Solčavo večinoma poznamo. V tej krajevni skupnosti so se na referendumu z velikansko večino odločili za lastno občino, Državni zbor tega ni upošteval in jih je priključil občini Luče. Ogorčenje je bilo na Solčavskem veliko in teden dni pred volitvami so se na zboru krajanov enotno odločili za popoln bojktot volitev. Kandidirali sploh nsiso, volilna komisija ni pričela z delom, krajani so se odločili tudi, da bodo preprečili vstop na volišče, nekateri so obljubljali celo zaporo ceste proti Solčavi. Zaradi tega je občinska volilna komisija po posvetu z republiško njihovo volilno komisijo in imenovala novo, volišče pa prestavila v Luče. Kljub vsemu se v Solčavi v nedeljo ni zgodilo nič posebnega, od 457vpisanih volilcev pa je na volišču v Lučah svoj glas v nedeljo popoldne oddal en sam krajan. Zapišimo še to, da so bili štirje župani izvoljeni že v prvem krogu, drugi pa bo potreben v Lučah ob Savinji, v nadaljevanju pa nekaj osnovnih in zaenkrat še neuradnih in nepopolnih podatkov za posamezne občine. OBČINA LUČE V Lučah je bila volilna udeležba 51,92 odstotna, nobeden od treh kandidatov za župana pa ni dobil zadostnega števila glasov. Z 47,01 odstotka je bil uspehu najbližji Albin Zamernik (skupina volilcev), Mirko Zamernik (SDSS) je dobil 41,15 in Tomaž Marolt (skupina volilcev) 11,84 odstotka glasov. V sedemčlanski občinski svet so bili na podlagi kandidature skupine volilcev izvoljeni Anton Pečovnik, Alojz Selišnik, Janez Zamernik in Stanko Plesnik, ANKA RAKUN, županja občine Ljubno ob Savinji. »lil»IIN«IBRilftla Po prvih podatkih (v torek dopoldne) je bila Anka Rakun po prvem krogu volitev edina županja v Sloveniji. Po prvih čestitkahje dejala: "Sem vesela in zadovoljna, obenem pa se volilcem iskreno zahvaljujem za zaupanje. Morda je res neobičajno, da sem trenutno edina županja, vendar pa menim, da smo ženske tiste, ki imamo za po enega člana pa imajo SKD s Cirlom Roscem, SLS z Jožetom Moličnikom in SDSS s Kristijanom Grmeljem. LJUBNO OB SAVINJI Na Ljubnem se je od 2.138 vpisanih volilcev glasovanja udeležilo 1.158, ali 54,16 odstotka, edina kandidatka za županjo Anka Rakun (predlagala jo je SDSS) paje dobila 62,69 odstotka glasov. Za člane desetčlanskega sveta so bili izvoljeni štirje kandidati SLS in sicer Stanko Zagožen, Primož Budna, Vinko Jeraj in Kari Copar, LDS ima dva člana - Rajka Pintarja in Franca Terbovška, prav tako SKD - to sta Rado Kladnik in Franc Govek, ZLSD bo predstavljal Pavel Pukart, na podlagi skupine volilcev paje bil izvoljen Cveto Marovt. GORNJI GRAD V Gornjem Gradu je bilo vpisanih 2.045 volilcev, glasovalo pa 1.432, ali 70,02 odstotka. Pri volitvah za župana je prišlo do manjšega zapleta zaradi (ne)upoštevanja neveljavnih glasovnic. Sprva je kazalo na drugi krog, kasneje pa so potrdili, da je bil za župana izvoljen Toni Rifelj(SDSS). Dobil je 50,22 odstotkov, Edi Mavrič(skupina volilcev) 27,79 in Franc Miklavc (ZLSD) 21,99 odstotka. Tudi v Gornjem Gradu so kandidati skupine volilcev dobili največ mandatov v občinskem svetu. Na podlagi tega so novi člani občinskega sveta Zdenko Purnat, Niko Purnat, Dani Trbovšek in Marko Potočnik; SDSS ima dva člana - Jakoba Filača in Franca Mavriča, SLS prav tako dva -Nado Ogradi in Valetnina Ma- določene probleme več posluha in vztrajnosti, kar bo pri bodočem delu njuno in zelo pomembno. Moja prva naloga? Teh bo že na začetku veliko, najprej pa bom poskrbela, da bo še edina kmetija na našem področju dobila elektriko, kar je bilo zame doslej nepojmljivo. Sicer pa bo nalog veliko in jaz se bom vsekakor trudila." IVAN PURNAT, župan občine Nazarje. V nazarski občini je z velikim naskokom že v prvem krogu zmagal Ivan Purnat. Kako je sprejel izid? "Vsekakor sem zelo presenečen, saj takšnega izida nisem pričakoval. Upam sem na drugi krog, vendar so se ljudje pač drugače odločili. Načrtov in nalog je veliko, predvsem bo treba poskrbeti za uresničitev predvolilnih obljub, največji žulj bo gotovo izgradnja telovadnice pri nazarski osnovni šoli in izgrad- nja športnega igrišča v Šmartnem ob Dreti. Seveda so obljube tudi obveza, pri tem pa upam, da bodo ljudje zaupanje na volitvah potrdili tudi s pomočjo pri zahtevnem delu." JAKOB PRESEČNIK, župan občine Mozirje. V Mozirju je Jakob Pre-sečnik prepričljivo premagal nasprotnega kandidata. Kakšni so bili prvi občutki? "Prvi občutki so vedno mešani, v vsakem primeru pa sem seveda zadovoljen, čeprav me čaka veliko nalog. Najprej bo seveda treba oblikovati občinski svet, za katerega sem pre- dokumentov, saj morata delo in življenje teči naprej. Če bom poklicni župan, ne vem. Osebno sem pripravljen na obe možnosti, vse paje odvisno od odločitve sveta in predvsem od odločitve ostalih manjših občin, če bodo novo občino Mozirje morebiti pooblastile za določene naloge, ki jih je doslej opravljala skupna občina." TONI RIFELJ, župan občine Gornji Grad. » S) m K KiSE Pri volitvah župana v Gornjem Gradu je po manjšem zapletu z (ne)upoštevanjem neveljavnih glasovnic med tremi kandidati zmagal Toni Ri-felj, ki je o odločitvi volilcev dejal: "Ob zmagi v prvem krogu sem resnično presenečen, saj sem imel dva res močna pričan, da bo dobro sestavljen in bo zagotavljal dobre pogoje za delo in sodelovanje. Oblikovati bo treba tudi druge organe, poskrbeti za statut in druge akte, predvsem pa podaljšati veljavnost sedanjih občinskih nasprotna kandidata. Prvo razmišljanje in prve naloge? Glede na to, da sem bil že doslej predsednik sveta naše krajevne skupnosti, je naloga jasna. Brez prekinitve moramo nadaljevati začete in zelo pomembne projekte in zagotoviti njihoVo dokončno izgradnjo. Tu gre za individualno stanovanjsko gradnjo, za obrtno cono, obnovo trškega jedra, čistilno napravo in še zaa marsikaj. Oblikovati bo treba seveda občinski svet in druge organe ter sprejeti načrte za naprej, v njih pa vključiti sosednje kraje, ki so sedaj v naši občini." vriča, Irena Zerovnik in Jože Petek pa sta bila izvoljena na podlagi kandidature zbora krajanov. NAZARJE TUDI V Nazarjah so župana izvolili že v prvem krogu. To je Ivan Purnat, kandidat zbora volilcev. Jože Remšak (SDSS) je dobil 17,01, Franc Hren (SKD) pa 15,51 odstotka glasov. Od 1.898 vpisanih volilcev se jih je volitev udeležilo 1.300, ali 68,4 odstotka. Od desetih članov občinskega sveta jih je bilo kar sedem izvoljenih na podlagi kandidature skupine volilcev, to pa so Jože Urank, Bojan Golob, Pavel Bitenc, Roman Krajner, Milan Zavolovšek, Anton Boršnak in Ivan Purnat. Po en mandat so dobile SDSS z Marjanom Pečnikom, SLS z Borisom Šporinom in SKD s Tatjano Blekač. MOZIRJE Največ volilcev med petimi novimi občinami je bilo vpisanih v Moziiju in sicer 4.805, volitev se jih je udeležilo 3.282, ali 68,30 odstotka. Na volitvah za župana je prepričljivo zmagal Jakob Pre-sečnik (SLS), ki je dobil 76,57, Milan Cajner (LDS) pa 23,43 odstotka glasov. V devetnajstčlanskem občinskem svetu je SKD dobila 6 mandatov ali 25 odstotkov (Ivan Glušič, Maksimilijan Lipnik, Danilo Glušič, Anton Jezernik, Jože Hribernik in Jože Grudnik; SLS 5 ali 23,7 odstotka (Gregor Verbuč, Franc Kugo-nič, Anton Vrhovnik, Andrej Presečnik in Janko Žunter); SDSS 4 ali 16,9 odstotka (Jože Mutec, Marija Ježovnik, Romana Markelj in Franc Šon); LDS 3 ali 13,9 odstotka (Karel Kopušar, Ivan Kra-mer in Zdravka Hriberšek-Ladinek, enega pa lista krajevne skupnosti (Anton Venek). SAMO d.o.o. 63000 Celje, Trnoveljska c. 2 063/33-321 Varnostno podjetje SAMO d.o.o. išče varnostnika za delo v intervenciji v Velenju. Pogoji: IV. ah V. stopnja izobrazbe, izpit B kategorije, dobra fizična kondicija, starost do 30 let. Občina Žalec Odločitev bo padla v drugem krogu Tako kot v večini slovenskih občin bo tudi v občini Žalec, ki ostaja v novi lokalni samoupravi nespremenjena, 29.454 volilnih upravičencev odločalo o županu še enkrat. Drugi krog bosta namreč tekla dosedanji predsednik skupščine občine Žalec Milan Dobnik (njegovo kandidaturo je podprla skupina volilcev) ter Franc Žolnir, ki so ga na župansko mesto kandidirale stranke slovenske pomladi. Tako so namreč minulo nedeljo odločili volivci v šestih volilnih enotah. Skupna volilna udeležba je dosegla 62,29 %. Med 18.053 oddanimi glasovi (od tega jih je bilo neveljavnih 1611), se je 6888 volivcev ali 41,89 % odločilo za Milana Dobnika, za Franca Žolnirja pa je glasovalo 3980 volivcev ali 24,21 % občanov žalske občine. Ostali trije kandidati za mesto župana pa so zbrali naslednje število glasov: Gregor Vovk (LDS) 2064 ali 12,55 %, Franci Tratar (ZLSD) 1858 glasov ali 11,30 % ter Anton Delak (DeSus) 1652 ali 10,05% glasov. 218 kandidatov, napisanih na listah strank, pa je se potegovalo za 36 sedežev v občinskem svetu. Po za zdaj zbranih podatkih bodo v omenjenem organu sedeli kandidati sedmih strank, in sicer LDS-a (za njihovo listo je glasovalo 19,2 % volivcev, dobili pa naj bi 10 sedežev), SDSS (18,4 % in 7 mest), SKD (17,2 % in 8 mest v občinskem svetu), DeSus je dobil 13,4 % glasov in s tem 4 mesta, SLS (10,7 % in prav tako 4 mesta), ZLSD (9,2 % glasov in 3 sedeži) ter Zeleni Slovenije (4 % glasov in eno mesto v občinskem svetu). ■ (tp) RUDNIK LIGNITA VELENJE PARTIZANSKA 78 VELENJE razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih garaž v stanovanjskem objektu Cesta talcev 3, Šoštanj. 1. Garaža št. Izklicna cena 2. Garaža St. Izklicna cena 3. Garaža St. Izklicna cena 4. Garaža št. Izklicna cena 1 v izmeri 18,51 m2. zanjo znaša 1.009.901,00 SIT. 5 v izmeri 17,62 m2. zanjo znaša 961.344,00 SIT. 7 v izmeri 19,31 m2. zanjo znaša 1.053.550,00 SIT. 8 v izmeri 17,62 m2. zanjo znaša 961.344,00 SIT. Javna dražba bo 23.12.1994 ob 8. uri v prostorih podjetja Habit d.o.o. Velenje, Kersnikova 11, Velenje. Ponudniki morajo vplačati pred pričetkom dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun RLV St. 52800-601. 23430 pri Agenciji za plačilni promet, podružnica Velenje. Dokaz o plačilu kavcije morajo kupci predložiti pred pričetkom dražbe. Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino. Prednost imajo sedanji uporabniki garaž. V primeru, Ce pogodba ne bo sklenjena ali kupnina v roku 15 dni po podpisu pogodbe ne bo plačana, varščina zapade. Varščina se vračuna v kupnino. Neuspešnim dražiteljem se varščina vrne v 8 dneh pojavni dražbi. Vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo v Habit d.o.o., Kersnikova 11, Velenje, tel.: 855-231, int. 331. OD VSEPOVSOD To je bilo geslo letošnjega svetovnega dneva proti aidsu - V letu 1994 naj bi po svetu zbolelo za aidsom že 3 milijone ljudi - Po mnenju strokovnjakov se bo do leta 2000 število okuženih s HlV-om povzpelo na 30 do 40 milijonov, od tega naj bi jih zbolelo za aidsom od 10 do 15 milijonov - V Sloveniji je do sedaj prijavljenih 51 primerov okuženih z virusom HIV, do konca letošnjega septembra pa je bilo tudi 37 obolelih za aidsom. V Narodnem domu v Celju je pred tednom dni potekala osrednja slovenska prireditev ob 1. decembru - svetovnem dnevu boja proti aidsu. Ob tej priložnosti je organizator - Zavod za zdravstveno varstvo Celje - pripravil okroglo mizo, za katero so znani slovenski strokovnjaki iz različnih področij predstavili probleme v zvezi z aidsom in HIV infekcijo. In kaj so slišali vsi, ki so napolnili dvorano Narodnega doma? Daje ljudi potrebno spodbuditi k drugačnemu načinu vedenja, potrebnega za preprečevanje kuge 20., pa najbrž vsaj dela 21. stoletja. Aids ne pozna meja, ne ozira se na starost, na spol, edina učinkovita zaščita proti njemu je za zdaj le preventiva in spet preventiva. Dejstvo je, daje bolezen nalezljiva, posledice okužbe pa so za posameznika in tudi njegove najožje zelo težke. Bolezen je prisotna v našem prostoru, z njo bo treba živeti in ker so dejstva takšna kot pač so, so strokovnjaki vsi po vrsti opozarjali: ne umrite zaradi nevednosti, spremenite vedenje; odgovorni smo za lastno zdravje in soodgovorni za zdravje drugega; poskrbimo, da bo humanizacija medsebojnih odnosov dvigala samozavest, bolnemu pa pomagala, da bo nekoliko lažje prenašal "dvojno smrt" (socialno in nato še telesno). Sedem let je od takrat, ko so strokovnjaki po vsem svetu dorekli kako pomembna in potrebna je boljša izmenjava informacij o okužbi s HIV virusom in AIDSU, o načinih prenosa, zaščiti in vzgoji ljudi glede sprejemanja dejstva, da so bolni in okuženi med nami. V mednarodnem letu družine je Svetovna zdravstvena organizacija posebno pozornos.t namenila tistim osnovnim celicam družbe, ki so prizadete zaradi infekcije katerega od njihovih članov z virusom. Na najrazličnejše načine jih poskuša spodbuditi k večji aktivnosti v boju proti tej bolezni, vključevanju v preventivne programe kot tudi v samo nego okuženih in bolnih. Pandemija okužbe z virusom HIV in aids Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je v svetu Ž3 več kot 17 milijonov žensk, moških in otrok okuženih z virusom HIV. Od tega naj bi jih bilo približno 3 milijone zbolelo za aidsom. Daleč največja ogroženost je na območju južno od Sahare. Vsak dan se na novo okuži več kot 6000 ljudi. Do leta 2000 naj bi se številka povzpela na 30 do 40 milijonov, od tega naj bi jih obolelo za aidsom od 10 do 15 milijonov. Velik problem pandemije aidsa so osiroteli otroci, ki so zaradi kuge 21. stoletja izgubili enega ali oba starša. 5 milijonov naj bi bilo takih do leta 2000 v svetu. V začetku so bili v razvitih državah okužbi z virusom HIV bolj izpostavljeni moški, danes paje razmeije moški : ženske 60 : 40 odstotkov. Milijon otrok je po svetu že takih, ki so okuženi z virusom prišli na svet in so pred svojim petim letom umrli zaradi obolelosti z aidsom. V Evropi je registriranih več kot 100.000 primerov aidsa: po ocenah prej omenjene organizacije naj bi jih bilo celo več kot 150.000. Največ obolelih je v Franciji, Italiji in Španiji (65 odstotkov vseh prijavljenih). Prijavljenih je tudi več kot 5000 otrok, ki so mlajši od 13 let. Aids v Sloveniji O leta 1986, ko sta bila prijavljena prva dva primera, pa do 30. septembra letos je bilo v Sloveniji registriranih 37 primerov aidsa; 34 pri moških in 3 pri ženskah. 51 pajih je okuženih z virusom HIV. Največ med njimi jih ima stalno prebivališče prijavljeno v ljubljanski regiji, iz celjske so 3 bolniki. Ob postavitvi diagnoze je bilo več kot 50 odstotkov moških starih med 25 in 39 let. Pred dvema letoma so med prijavljene zapisali tudi prvi primer aidsa pri otroku, ki še ni upihnil ene svečke. Med prijavljenimi bolniki so prednjačili moški homoseksualci ali biseksualci (20), 2 sta navedla vir okužbe injiciranje drog, 2 sta iz Afrike, 5 oseb seje okužilo preko heteroseksualnih spolnih stikov, 4 hemofiliki so se okužili še pred uvedbo obveznega testiranja krvi (pred letom 1986), 1 otrok se je okužil od matere, za 3 bolnike pa je vir okužbe neznan. Doslej je prijavljenih prav tako 51 primerov infekcije s HIV brez razvitega obolenja aidsa; 37 okuženih je moških, 12 primerov je odraslih žensk, letos pa so prijavili tudi okužbo s HIV pri mladoletni deklici, ki se je okužila od matere. Naj za tiste, ki želijo "mirneje spati" zapišemo še, da na Zavodu za zdravtveno varstvo Celje, na Ipavčevi 18, opravljajo prostovoljno in anonimno testiranje. mm Ob 1. decembru - svetovnem dnevu boja proti kugi 20. stoletja Ne umrite zaradi nevednosti Kmetijska zadruga Šaleška dolina m s« m m s* -s* m ss «s as ss SS^ss sss sss ss sb m sss ss m m sš m m S3 Mleko in trgovina rešujeta Letošnji proizvodni dosežki kažejo, da se glede posledic dvoletne suše niso ušteli - Največje težave pri privezu mladega pitanega goveda - Presegli pričakovanja le pri proizvodnji mleka, spodbudni pa so kazalci v novi dejavnosti - V prihodnjem letu predvsem vlaganja v dokončanje del pri začetih naložbah v zasebnih hlevih Kmetijci Šaleške doline ocenjujejo, da je bila po dveh sušnih letih letošnja letina ugodna. Vsemu navkljub doseženi rezultati niso izpolnili pričakovanj. Napovedi tistih, ki so trdili, da bodo posledice sušnih let najizraziteje vplivale na privez mladega pitanega goveda, so se povsem uresničile. Že v prejšnjih letih so tretjino telet za nadaljnjo rejo kupili izven občinskih meja, letos so morali celo preko meje. "Pozna se prekomeren zakol in močno zmanjšanje staleža govedi v hlevih. Pomanjkanje krme je tu naredilo svoje. Mladih pitanih telet kljub nesprejemljivo visokim cenam ni nikjer v Sloveniji, reševanje tovrstnih vprašanj z uvozom pa prinaša druge težave 1\i je obvezna karantena za živino, možnosti za ureditev takšnega objekta pa zahtevne Teleta so v tujini kakovostna, cena pa bistveno nižja kot na domačem trgu" je poudaril Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Ob tem je še opozoril, da mesarji (zlasti v središču države) kljub prepovedi vse prevečkrat ponudbo prekomerno "obogatijo" s telečjim mesom in s tem krojijo ceno. Tudi zaradi tega bodo vrzeli pri nadaljnji vzreji telet še večje. "Če se v letih 1995/96 Ministrstvo za kmetijstvo ne bo aktivnejše vključilo v reševanje tovrstnih težav, bo govejega mesa v naslednjih letih na domačem trgu dosti premalo." V nekaterih zadrugah so v zvezi s tem že sprejeli nekaj ukrepov, tudi na šoštanjski kmetijski zadrugi razmišljajo o podobnih poostritvah. Precejšnja odstopanja od predvidenih kazalcev beležijo še pri proizvodnji hmelja, kjer ugotavljajo, da tisti, ki pri tej panogi še vztrajajo, delajo praktično zastonj. Odkupne cene so nizke in ne pokrivajo več stroškov proizvodnje. Na hmeljiščih v Šmartnem ob Paki paje od 10 do 25 odstotkov zmanjšala pridelek toča. "Zatajila" je tudi pridelava jabolk. Namesto načrtovanih 400 ton so jih v nasadih pridelali le 290 ton. Posledice dvoletne suše so oklestile pridelek za 27 odstotkov, na srečo pa niso vplivale na kakovost sadežev. V nasprotju z zapisanim so dosežki pri mlečni proizvodnji. Oddanih 5 milijonov 200 tisoč litrov pomeni največjo proizvodnjo doslej in 200 tisoč litrov več, kot so načrtovali za celo leto. Ob tem ne preseneča podatek, da sodijo mlečni proizvajalci Šaleške doline na prvo mesto po proizvodnji mleka na kravo in na kmetijo v Sloveniji. Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so se letos poskusili še v novi dejavnosti - v trgovski. Za začetek ni slabo, pravijo. S konkurenčnimi cenami, predvsem za izdelke iz domače pridelave in iz skupne predelovalnice Šaleških mesnin, so uspeli "osvojiti" domače področje in tudi okoliški trg (Zgornjo Savinjsko dolino in Koroško). Precejšen zalogaj so predstavljale naložbe. Kar nekaj jih je bilo zlasti pri prenovah ali izgradnji mesnic z "'i .. . /ni delikatesami. Po ocenah so za naložbe, brez vložka pri odkupu mlekarne v Arji vasi, namenili približno 500 tisoč nemških mark. V prihodnjem letu nameravajo tako le še dokončati začeta dela pri naložbah v zasebnih hlevih ter se lotiti prenove trgovine v Šmartnem ob Paki. mm 'Zgornjesavinjski želodec' ? m mr$& m ssffle® m m ss m m m m as m m m : Zaščita geografskega porekla Zgornjesavinjski želodec je med podobnimi suhomesnatimi izdelki iz drugih slovenskih področij priznan za prvovrstno kulinarično posebnost. Predvsem zaradi posebne tehnologije izdelave in zorenja v svojstveni predalpski klimi brez industrijskih onesnaževalcev zraka. Zaradi izjemnih lastnosti je zelo iskan po vsej Sloveniji, obenem pa vse bolj postaja nepogrešljiv del promocije zgornjesavinjske in tudi slovenske turistične ponudbe. Naraščajoče povpraševanje po tem izdelku je povečalo interes kmetov za bolj organizirano in bolj tržno usmerjeno domačo proizvodnjo želodcev. Seveda pri tem obstaja velika nevarnost zlorab, to pomeni visoke cene za izdelke, ki so pravemu zgornjesavinjskemu želodcu le podobni. To in še marsikaj drugega nujno terja strokoven in marketinško zastavljen konccpt trženja, predpogoj zanj pa je standardna kakovost želodca in zaščita njegovega geografskega porekla. Postopek zaščite sta že leta 1992 pričela Turistično društvo Rečica ob Savinji in Zadruga Mozirje, ki že nekaj let pripravljata ocenjevanje želodcev, na katerem sodelujejo številni izdelovalci iz vse Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Junija letos so na Rečici ob Savinji ob rednem ocenjevanju želodcev, ki je sestavni del njihove vsakoletne turistične prireditve, ustanovili konzorcij, ki bi opravljal s projektom zaščite predvidene Priznani naloge, vendar za njegovo registracijo še niso izpolnjeni vsi pogoji. Zaradi tega je mozirski občinski izvršni svet sprejel osnutek Odloka o zaščiti geografskega porekla zgorn-jesavinjskega želodca, ki soa ga obravnavali in sprejeli tudi poslanci slovenski In domači strokovnjaki skrbijo za resnično kakovost in preprečevanje zlorab mozirske občinske skupščine, začasno pa potrdili tudi 5-članski strokovni odbor, ki bo skrbel za uresničevanje z odlokom predvidenih nalog. mjp Univerza za tretje življensko obdobje Študentje so V okviru Univerze za tretje življensko obdobje, ki zelo uspešno deluje v Velenju, je letos zaživel tudi novinarski krožek. Članice bodo v rubriki "Študentje so" predstavljale delo v posameznih krožkih, pa ne le to. V tej rubriki boste lahko sledili njihovemu študijskemu letu, uspehom dosežkom... Danes vam predstavljamo likovni krožek. So slikarji, ki spremenijo sonce v rumen madež: toda so tudi drugi, ki s pomočjo svoje umetnosti in inteligence spremenijo rumen madež v sonce. Picasso Kar nekaj takih umetnikov je v našem krožku, ki je bil osnovan v šolskem letu 1987/ 88 in deluje v izredno lepo urejeni likovni učilnici na osnovni šoli Miha Pintarja -Toleda v Velenju. Srečujemo se vsak četrtek ob 17.00, od oktobra do maja, ustvarjamo pa pod strokovnim vodstvom likovnega pedagoga Toneta Skoka. V tem času smo spoznali in se naučili več likovnih tehnik: kolaž, gvaž, vitraž, akvarel, temparo, monotopijo, kalagrafijo. Obvladamo že kipaijenje z glino, slikanje pirhov po pokrajinski ornamentiki, spretno izdelujemo makrameje in slikamo panjske končnice. Slikamo s flomastri, voščenkami, temparo in jajčno tehniko. Za dopolnitev znanja obiskujemo slikarske razstave, še posebej nam je pri srcu vsakoletna razstava Likovni svet otrok v osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju. To pa še zdaleč niso vse veščine, nekateri naši umetniki znajo še kaj čisto posebnega. Stana je naš animator, je vsestranska. Vsega se loti in vse ji tudi uspe. Slika v plavih tonih. Ivek ima rad tople barve, čiste linije. Z mirno roko naslika marsikaj lepega, vendar je veter v brezi doslej njegova najboljša stvaritev. Olga rada eksperimentira in dela vselej nekaj po svoje. Njen hobi je slikanje na steklo. Majda je živahna in vesela, kar se odraža tudi pri njenem slikanju - slika v zelenih tonih. Anka je naša novinka, ljubi jesenske barve. Slikanje je bila njena otroška želja, ki se ji je šele sedaj uresničila. Slavo mikajo krajine, ki ji z mentorjevo pomočjo tudi uspejo. Rada ima rdeče-rjave tone. Zaradi Milicine izredne vztrajnosti je bil krožek osnovan, zakar smo ji vsi zelo hvaležni. Njena specialnost je slikanje na usnje, keramiko in steklo. V letu 1988 in 1993 smo v izložbi ljubljanske Name pripravili skupinsko razstavo. Brez strokovnega mentorja Toneta Skoka, ki ima poleg otrok rad tudi dedke in babice, bi bila Šaleška dolina siromašnejša za nekaj "umetnikov". Zato smo mu zelo hvaležni. ■ Slava Kalser Danes v velenjski knjižnici Mavrični večer Postavijo se na oder in pojejo, zato vokalni. Štirje fantje, zato kvartet. Mladi, polni življenja, preganjajo nevihto in iščejo sonce, zato Mavrica. Tako se sami predstavljajo Samo Frankovič, Domen Fran-kovič, Marko Meža in Simon Gorišek, ki kvartet sestavljajo. "Kvartet Mavrica obstaja tri leta, prej pa smo fantje p li v Šaleškem študentskem oktetu Marjetica, ki se ga verjetno nekateri še spomnijo." nam je povedal Simon. Že tretje leto se njihovi glasovi pnejo v mavričnem loku, v katerem se skrivajo razni odtenki. Fantje so skorajda sosedje, dva živita za gradom v Velenju, eden v Podkraju in eden v Kavčah. "Smo veliki prijatelji, veže pa nas pesem." je še dodal. Kvartetov je v slovenskem prostoru zelo malo, umetniški vodja Mavrice je Katja Kovač, ki je sicer profesorica glasbe v Ljubljani. "Dvakrat na teden imamo vaje, pa tudi večkrat, kadar pač imamo čas. V repertoarju imamo veliko slovenskih narodnih pesmi, veliko umetnih slovenskih pesmi in črnske duhovne pesmi, ki jih vsi najraje pojemo. Kar precej nastopamo, poleti smo počivali, naši pa so pomlad, jesen in zima." nam je povedal Simon. Včasih pojejo tudi sami zase, za svoje srce, drugič dajejo svoje barve tudi drugim. Tokrat bodo za vas zapeli danes ob 19.00 uri v velenjski knjižnici. Nekaj pesmi bo u-metnih, nekaj bo narodnih in na koncu še črnske duhovne Fred Lasserre v Velenju Plesni teater iN je preteklo nedeljo, 4. decembra '94, preživel zelo delavno. Organizirali smo plesni seminar Horton sodobne plesne tehnike in v goste povabili Fre-da Lasserrja, koreografa, pedagoga in plesalca, ki je že kar nekajkrat gostoval v Sloveniji. Fred Lasserre je bil več let profesor jazz plesa v Alvin Ailey Dance Centru v New Yorku ter centru De Danse Du Marais v Parizu. Je poznavalec vseh temeljnih tehnik (balet, sodobne tehnike, jazz, itd). Trenutno postavlja temelje za šolo sodobnega plesa v domačem Guadeloupe ter ustvarja predstave. Lani seje kot koreograf predstavil tudi na otvoritvi svetovnega prvenstva v LA plesih, s sodobno koreografijo. V Velenje smo ga povabili z namenom, da nam predstavi Horton tehniko, ki je ena od sodobnih plesnih zvrsti. S plesalci Plesnega teatra iN in nekaj zunanjimi plesalci je delal skoraj pet ur in nam podrobno predstavil to tehniko. Dvaindvajset plesalcev je pridno delalo in se po končanem treningu z močnim aplavzom zahvalilo Fredu za njegovo delo, Fred Lasserre pa je dejal, da bo z veseljem še kdaj prišel, če ga bomo povabili. ■ Nina Mavec Slovensko Ljudsko GledaliSte Celje V nedeljo, 18. decembra, ob 16. uri: Albert Wendt: Tičev Jaka. Režija: Miran Herzog. Premierna predstava. Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje KONCERT KVARTETA MAVRICA Drevi, ob 19.00, bo v knjižnici Velenje kulturni večer, na katerem se nam bo predstavil KVARTET MAVRICA s svojim koncertom. KVARTET MAVRICA sestavljajo mladi fantje, ki so v kratkem času dosegli lep uspeh in ki jih radi vabijo povsod tja, kjer se naj lepo zapoje. Umetniški vodja je Katja Kovač. Gost večera bo Oktet SAVINJSKI AVE iz Moziija. Vstop prost. RUSKA MISIJA V MARIBORU V Kulturnem centru "Ivan Napotnik" Velenje že zbirajo prijave za obisk zadnje predstave režiserja Tomaža Pandurja RUSKA MISIJA. Obisk bo organiziran v sredo, 21. decembra, z odhodom iz Velenja ob 17.00. Cena: prevoz - 1.000,00 SIT + vstopnica 2.000,00 SIT. Prijavite se lahko na tel. 853 574, ali osebno v domu kulture - pisarna 53/1. Naš čas predstavil knjigo alpinista Ivča Kotnika iiiiiiiiiiiiitiaiiiiiii m m m m » m pesmi. Za popestritev koncerta bodo poskrbeli gostje "Mešani oktet Savinjski AVE" iz Nazar-ij. "Mislim, da ne boste razočarani, če boste prišli. Zelo malo je mladih ljudi, ki spremljajo te zvrsti glasbe. Verjetno bodo prišli že zaradi nas, verjamem Velenje Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Tudi v decembru trjje koncerti Drevi bo na sporedu že četrti koncert komornega abonmaja (in izven). Nastopila bosta Karolina Šantl - Zupan, flavta in kitarist Tomaž Rajterič. Oba sta dobitnika mnogih priznanj z mednarodnih tekmovanj. Koncert bo zaradi svoje "zasedbe" (kitara, flavta), kot tudi zaradi akustične modre dvorane glasbene šole v Velenju vsekakor zelo privlačen. Čez teden dni, 15. decembra, bo glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje pripravila koncert v sodelovanju z avstrijskim veleposlaništvom v Ljubljani. Občinstvu se bo predstavila mlada pianistka z Dunaja Christine Witty, tudi dobitnica mednarodnih nagrad. Izvajala pa bo dela Bacha, Beethovna, Schuberta in Jelineka. Za konec leta pa se obeta lep večer ljubiteljem zborovskega petja. Za imetnike zborovskega abonmaja (in izven) bo v dvorani velenjske glasbene šole v Velenju v četrtek, 22. decembra nastopil komorni zbor AVE. Najbrž tega zbora, ki sodi med najboljše tovrstne pevske skupine v Sloveniji, ni treba posebej predstavljati. Skladbe Mendelssohna, Hoybye-a, Raminsha, Ukmarja, Pahorja in Vremšaka pa bodo zagotovo navdušile še tako zahtevne poslušalce. Vsi koncerti bodo v dvorani velenjske glasbene šole, začeli pa jih bodo ob 19.30 uri. ■ (tp) Glasbena šola Velenje je v sodelovanju z Občinsko skupščino Velenje pripravila 1. decembra Zvečer v veliki dvorani glasbene Šole Velenje večer opernih arij. To je bil večer, ki ga bomo dolgo pomnili. Nastopajoči: Du-šanka Žličar, Blaženka Milic, Dubravka Dabelič, Dijana Hilje, Ferdinand Zovko in Nikolaj Žličar so same imenitne osebnosti, ki jim turneje na domačih in evropskih odrih niso tuje. Vsi izhajajo iz' pevske šole slovenske pevske pedagoginje, profesorice Milke Padovan iz Dubrovnika. Ta poučuje v Dubrovniku nad trideset let. Zanimivo je tudi to, da jo je takrat sprejel profesor, Slovenec Anton Nanut. Prav ti, bivši učenci slovenskih peda- Galerija KC Ivana Napotnika Velenje Dela za vaš dom Tisti, ki presegajo na likovno umetnost, trdijo, da je med pestro izbiro najrazličnejših daril za božično-novoletne praznike prav slika najlepše presenečenje. "Tudi vi izberite delo za okras svojega doma" so ponaslovili letošnjo novoletno prodajno razstavo v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju. Gre za tradicionalno razstavo, letos pa bodo na njej sodelovali priznani domači in tuji likovni ustvarjalci s 36 deli. Zanjo so pripravili grafike, akvarele, gvaše, olja, akrile, risbe in kipe. Med domačimi umetniki velja omeniti Meška, Borčiča, Franceta Slano, Štefana Planinca, Jožeta Tisni-karja, Tuga Šušnika, Doro Plestenjak, Klavdija Tutto,... Med tujimi pa Safeta Zeca, Homa Ibrula,... Tradicionalno novoletno prodajno razstavo bodo odprli jutri (v petek) ob 12. uri v prej omenjeni galeriji. Odprta pa bo do 4. januarja prihodnje leto. Na sam otvoritveni dan bodo vsem kupcem ponudili še dodaten 5 odstotni popust. um Dotaknili smo se neba Mavrični večer s kvartetom Mavrica; glasove bodo v mavrični lok sklenili Samo, Domen, Marko in Simon pa, da se bodo še kdaj vrnili, saj smo dobri." je pogovor zaključil Simon Gorišek in nam zaupal še to, da že pripravljajo svojo prvo kaseto. Računajo, da bo posneta do konca letošnjega leta, iščejo pa še nekaj sponzorjev, ki bi jim pomagali do nje. ■ Bojana Špegel Konec novembra je Ivč Kotnik, znani slovenski alpinist, Velenjčan, v prepolni knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju, predstavil svoj knjižni prvenec Dotik neba. Knjiga je izšla pri mariborski založbi Obzorje. Bilo je, kot da bi se tistega neba, ki mu je bil Ivč Kotnik velikokrat blizu, dotaknili kdaj tudi sami. To sta zakrivila avtor, ki je s pomočjo diapozitivov obiskovalce popeljal v ta nekoristni svet, kot mu velikokrat reče in Bojana Špegel, ki je vodila pogovor in spraševala natanko tisto, kar bi želel vedeti vsak, ki je bil tisti petek v knjižnici. Knjiga Dotik neba je prijetno in prijazno branje. Dobite jo v vseh dobro založenih knjigarnah, lahko pa tudi pri avtorju samem, doma ali na Centru srednjih šol. Ivč Kotnik pravi, da v njo ni šlo vse, kar bi še želel predstaviti in mu je gradiva ostalo vsaj za eno knjigo. A druge ne bo prej, preden se mu ne uresniči še ena velika želja, kot smo slišali, to pa so gore Nove Zelandije. B mkp Arije z domačih in evropskih odrov gogov, so v koncertni dvorani navdušili občinstvo. To so bile minute, ki jih nikoli ne pozabiš. Sprehajali so se od Gluckovega Orfeja do našega Lajovica, Bizetove Karmen do Dvorakove Rusalke, Verdijeve Traviate, Puccinijeve Tosce do Tirnjano-vičeve operete Mala Florami. Ne sprašujte za kvaliteto petja. Lahko napišem, da bi se je razveselili na vsakem evropskem odru. Konec je bil po svoje ganljiv in potreben. Na oder so povabili gospo Milko Padovan iz Dubrovnika in ji s cvetjem dokazali, da je ne bodo pozabili. Kaj naj še rečem? Še več takih doživetih in kvalitetnih večerov v Velenju. mviš Bojana: "Kakšni so alpinisti?" Ivč: "Sami fejst fantje." (U foto: vos) 8. družinski večer s pesnikom in igralko • iiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii "Če bomo brali, se bomo tudi pobrali 99 S temi besedami je res prijeten družinski večer v velenjski knjižnici zaključil pesnik in vinogradnik (kot se sam predstavlja) Tone Pavček. V njem nas je Ivo Stropnik vodil med življenjem, delom in razmišljanjem očeta Toneta Pavčka in njegove hčere, gledališke igralke Saše Pavček. V iskrenem klepetu, začinjenim s predstavitvijo Sašinega gledališkega dela in recitacijo Pavčkovih pesmi, smo izvedeli veliko. Tudi takega, kar nam je dalo misliti, kar nas je doseglo že med in seveda tudi po pogovoru. Tak večer še dolgo ne "uide" iz spomina. Ubš Ivo Stropnik Je z vprašanji "posegel" po različnih temah, ki so se z odgovori gostov zlili v zanimivo celoto i Zgodilo se je... 8. grudna LETA 1898 Po napornem predvolilnem času se je pametno malo sprostiti in pripraviti na nove napore, ki jih bodo od vseh nas zahtevale nove občinske oblasti. Naslednja zanimiva članka je objavil Slovenski narod. "NAJBOLJ RAZŠIRJEN JEZIK je kineški; govori ga nad 400 milijonov ljudi. Za tem pride jezik Hindov, katerega govori 100 milijonov ljudi; isto tako tudi angleški. Potem je pa takoj ruski jezik, katerega govori 90 milijonov ljudi, a francoskega 70, nemškega 56 in španskega 48 milijonov. Ker se zadnji čas ruski jezik hitro razširja, zlasti v Aziji in mej Slovani v Evropi, pa je pričakovati, da bode počasi izpodrinil vse druge ter zavzel glavno mesto." Čeprav gre za lep jezik, se menda ta napoved ja ne bo nikoli uresničila! "KORIST RONTGENOVIH ŽARKOV. V Kaliforniji je posestnik Rudolf Spreckles, kateri ima na svojem posestvu 14 000 kokošij, s pomočjo Rontgenovih žarkov konstatoval, katere kokoši morejo nositi jajca. Ta famozna ideja mu je prinesla precej koristi, kajti one kokoši, ki niso zmožne nositi jajca, je dal Spreckles takoj pitati in potem za pečenko prodati." LETA 1913 Tudi naslednji šali sta bili objavljeni v liberalnem časopisu Slovenski narod. To poudarjam zato, ker je šala prirejena za naspr ni tabor, ki je objavljal podo> .ie a na drug račun seveda. "Župan ? gar se je udeleži! velike k atoliške pijanosti pod milim nebom in je p., ti priliki izgubil novi klobuk. Ker se je udeležil katoliške pijanosti v svoji uradni lastnosti, si je na občinske stroške kupil nov klubuk z velikim "gamsportom" in zapisal med občinske izdatke 12 kron. Občinski možje pa so bili mnenja, daje bil župan v svoji uradni lastnosti pač na slavnosti, pijan pa da je bil za svojo zasebno zabavo in zato so odločili, da mora klobuk z "gamsportom" ven iz občinskega računa. Na prihodnji seji je župan predložil nov račun. "Ali je klobuk spet v računu?" so vprašali odborniki. "V računu je že," je dejal župan, "pa vi ga ne boste našli." Lepo te prosim, mož, pojdi vendar k zdravniku... ti si res bolan... K zdravniku pa ne grem nikdar več. Ta d prepove piti in jesti in kaditi - samo dela ti ne prepove." Prepričan sem, da se podobne "šale" kot zgornja, dogajajo tudi danes! ■ Damijan KlJaJIč RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Novost: poročila vsako uro Naj vas že kar na začetku seznanim z novostjo, ki smo jo 1. decembra uvedli v programu Radia Velenje: namesto poročil Radia Slovenija ob 7. uri zjutraj in ob 15.30 popoldne, smo uvedli "svoja" poročila, ki so v programu vsako uro. Zjutraj ob 6.30, 7.30., 8.30 in 9.30, popoldne pa ob 15.30, 16.30, 17.30., 18.30 in 19.30. Pri tem si močno pomagamo z agencijskimi vestmi, ki nam jih posreduje Slovenska tiskovna agencija in Agencija Morel d.o.o., tista domača, lokalna, pa pripravljamo sami. Tako ste o dogajanju temeljiteje seznanjeni, poročila so krajša in nad vse aktualna. Sveža, da bolj ne bi mogla biti. Nekateri (ne poslušalci, ampak voditelji programa) pa Tudi Tatjana Podgoršek praznuje v decembru se nad novostjo že "pritužujejo". Razumljivo, med oddajo je zdaj, ko je treba poskrbeti še za poročila, treba malo bolj migati. Sicer pa smo v decembru, najbolj veselem mesecu v letu. Prazniki in obdarovanja se bodo kar vrstila. Začelo pa se je Miklavžem, ki je bil za nekatere radijce precej radodaren, nekaterih pa sploh obiskal ni. Tako ti je to. Sicer pa bo december vesel tudi drugače, ne samo med prazniki, ampak tudi med rojstnimi dnevi naših radijskih delavcev in sodelavcev. Kar nekaj jih ima, ali pa jih je že imelo, v decembru rojstni dan: 1. decembra naš upokojenec Bogdan Mugerle (niti pod razno ga ni bilo blizu!!!), 3. decembra Sašo Konečnik, 7. decembra Zdravko Golob, 8. decembra Željka Brajdič, 11. decembra slavita kar dva in sicer Marjan Slapnik in Aleksander Videčnik, 17. Vili Grabner, 22. Boris Zakošek, 23. Tatjana Podgoršek in 26. decembra Tanja Goljar. Vsem, vse najboljše za rojstni dan tudi z Radijskim mozaikom. Mmkp Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubij o»i ANJA RUPEL Pri založbi Helidon je izšla kaseta Anje Rupel, na kateri so štiri skladbe z, v začetku leta izdanega, maxi CD-ja Lep je dan in pet novih skladb, med katerimi je prav gotovo najbolj znana uspešnica V Ljubljano. To je Anjina prva je sodil v serijo nastopov v okviru njihove turneje po Južni Ameriki, je namreč prišlo preveč \ samostojna kaseta in temu ustrezen je tudi njen preprost naslov - Anja Rupel. Vse skladbe na kaseti je napisala Anja sama ob izdatni pomoči njenega prijatelja Aleša Kli-narja (Agropop). Po novem letu bi album moral iziti tudi na kompaktni plošči. AEROSMITH Do tragičnega dogodka je prišlo na koncertu skupine Aerosmith v kolumbijskem mestu San Jose. Na koncert, ki ljudi. V gneči, ki je povzročila paniko, je prišlo do prerivanja, med katerim je življenje izgubil 20-letni oboževalec skupine Aerosmith, Robinson Gamboa. Člane skupine, ki so za dogodek izvedeli po nastopu, je novica zelo pretresla. ( WHITNEY HOUSTON Whitney, ki, kot kaže, "glasbeno" trenutno počiva, usmerja svojo aktivnost v dobrodelne namene. Na povabilo južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele je tako pred kratkim obiskala Južnoafriško republiko. Tam seje v ubožnih četrtih Johan-nesburga srečala s številnimi nebogljenimi otroki in jim podarila darila v vrednosti skoraj pol mil-iona mark. Edini, ki so bili na Whitney jezni, so bili tamkajšnji novinarji, saj jim ni bila pripravljena dati niti enega samega intervjuja. SCOOTER Scooter se imenuje skupina, Hyper, hyper pa skladba, ki trenutno spravljata v ekstazo na tisoče mladih techno fanov po Evropi. Skupino Scooter, ki-ji je z omenjeno skladbo uspel veliki met, sestavljajo: dva klaviaturista, Ferris in Rick ter pevec in techno pridigar H.P.. Na odru se jim seveda pridružijo še atraktivne plesalke, njihov program nastopov pa je trenutno tako natrpan, da nastopajo tudi na treh različnih prizoriščih na večer. Z enega na drugega zato potujejo kar z majhnim reaktivnim letalom. ETERNAL Eternal je ime nove, vse-ženske skupine, ki je v letu, ki mineva, dosegla velik uspeh z debitantskim albumom Always and forever. Še pred koncem tega uspešnega leta pa bo izšel tudi njihov drugi EP, Crazy. Datum izida: 12. december. BEATLES Dvojni CD s posnetki legendarnih Beatlov iz leta 1966, ki so jih slavni kuštravci naredili za britansko radijsko postajo BBC, postaja najboje prodajani album. To je že njihov 13. album, ki se je zavihtel na sam vrh najbolje prodajanih velikih plošč. Se njegov naslov: Live at BBC. ■ Mitja Čretnik 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J Ivan Napotnik (12.12.1888-19. 6.1960) 12. decembra leta 1888 se je v Zavodnjah nad Šoštanjem na Zdovčevi domačiji rodil kipar Ivan Napotnik. Ker gre za enega najvidnejših in najpomembnejših slovenskih kiparjev, je prav, da z nekaj kratkimi stavki obudimo njegov spomin. Napotnik je že kot otrok kazal rezbarsko nadarjenost, zato so ga (po učiteljevem priporočilu) starši poslali na šolanje na Umetnostno-obrtno strokovno šolo v Ljubljano, leta 1915 pa je na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju opravil specialko. Nekaj časa je delal pri različnih rezbarjih in kiparjih, čas med obema vojnama pa je preživel kot kmet in kipar v Zavodnjah. Leta 1941 pa se je preselil v Šoštanj, kjer je 19. junija 1960 tudi umrl. Čeprav sije vse svoje življenje Želel oditi iz domačega kraja v svet, je vseskozi ostal tu in kot je sam zapisal "postal v zatišju star in bolehen ". O umetniku Napotniku je dr. Špelca Čopič v Enciklopediji Slovenije zapisala naslednje: "Napotnik je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les. V zgodnji dobi je izdeloval dekorativno plastiko za arhitekturo in notranjo opremo, nato se je občasno ukvarjal z arhitekturnim, spomeniškim in nagrobnim kiparstvom. Slogovno je izhajal iz primarnega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, ki so se jima pridružile secesijske značilnosti (Mati z otrokom, 1920), med vojnama je ustvarjal ekspresionistična dela (Ruski mužik - kaznjenec, 1920). Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo. Med baročno bohotnostjo in naraščajočim realizmom so nastajali kipci otrok, ki so se z žanrsko zgovornostjo priljubili širokemu občinstvu (Junaki, 1923). Svoj pečat je Napotnik dal tudi portretu (Trubar, 1920, Avtoportret, 1923)." ■rri MBUB^BnjBnM tg ■■ n BI HPrcJ" Mnoge njegove čudovite plastike danes krasijo prenekateri slovenski dom in tudi v tujini. Veliko njegovih del je zbranih tudi v galeriji "Ivana Napotnika" v Šoštanju, kipa jo žal vse premalo poznamo. ■ Fotografija: Ivan Napotnik, arhiv Viktorja Kojca PO SLOVENIJI (9) Kar dosti krajev naše prelepe Slovenije smo že spoznali v tej naši rubriki. Pravzaprav smo naredili kar cel krog in nazadnje naredili nekakšen center, ko smo se ustavili v Velenju, središču Šaleške doline. Bili smo na Gorenjskem, na Štajerskem, na Dolenjskem in Primorskem. Je pa še veliko lepih in zanimivih krajev v naši deželi, ki bi bili vredni omembe, da bi jih tudi v naši oddaji lahko pobliže spoznali. Mogoče veste za kakšen kraj, ki ni toliko znan širšemu krogu ljudi, je pa zanimiv po kakšni majhni podrobnosti in bi jo lahko spoznali tudi drugi. Če je tako, potem nam pišite, pošljite tudi kakšno fotografijo in tako bomo res spoznavali našo deželo. Saj poznate tisti pregovor, da več ljudi več ve. Več o tem v nedeljo na Radiu Velenje v oddaji Minute z domačimi ansambli. ■ Vili Grabner Veliki vrh fr LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.45 na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 4. decembra, ste glasovali takole: 1. POTOČAR: "Vsako leto le en maj ima".....8 glasov 2. FRANK: "Bal v Bohinju"............................3 glasovi 3. BRAJKO: "Pupa s Kopra"...........................2 glasova 4. BENEŠKI: "Joži, Jožica".............................1 glas 4. PLANŠARJI: "Zaljubljeni planšar",............1 glas Predlogi za nedeljo, 11. decembra: 1. AVSENIKI: "So mam'ca mi d'jali" 2. FANTJE TREH DOLIN: "Marička" 3. SLAVČEK: "Smo šrangali" 4. SLOV. MUZIKANTJE: "Sejem na Jesenicah" 5. ZEME: "Za.mir nasvetu" ..t M m Vili Grabner ^ J i-------------------j LESTVICA SLOVENSKIH PET | Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 13. DECEMBRA, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). l.AN J A RUPEL 2.IVO RADIN 3.SIMON 4.ZMELKOW 5.COUNTRY JOE Rada plešem Aleluja Njene obline Čau slonček Mary Lou I I I I I I- I I Le kdo bi utegnil postati zmagovalec tokratnega izbora? Bo to Anja Rupel s skladbo z njene nove in hkrati prve samostojne kasete, ali pa morda Ivo Radin, ki se po relativno dolgem času spet predstavlja z novimi skladbami? Poslušajte torkovo oddajo, pa boste izvedeli vse! I I I I I L --------- Nagradni kupon Ta teden glasujem za: - Ime in priimek: ___ Naslov:__— Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje I I I I I I I I I I I I I I I I I -I I I I I I I I KUD Staneta Severja Škale V soboto Severjev večer Že nekaj let zapored člani Kulturnega društva Staneta Severja Škale pripravijo v prvih decembrskih dneh tako imenovan Severjev večer. Letos ga bodo v soboto, 10. novembra. Ob tej priložnosti bodo proslavili 15-letnico delovanja tamkajšnjega mešanega pevskega zbora, najprizadevnejšim pevcem pa bodo podelili zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. Predstavil se bo tudi Lovski pevski zbor Škale. Večer bodo popestrili še otroci iz KS Škale-Hrastovec, ki obiskujejo glasbeno šolo v Velenju ter domačin Dolfe Lipnik Severjev večer bodo v prostorih škalskega doma začeli ob 19.30 uri. ■ (tp) 10 NAS ČAS NAŠI KRAJI IN tJtfKJE 8.decembra 1994 MOZIRJE - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje v decembru pripravlja anonimno preverjanje znanja o cestno prometnih predpisih za vse voznike. Preverjanje je možno vsak ponedeljek, sredo in petek od 17.do 19.ure v učilnici mozirske avto šole in je seveda brezplačno. OKONINA - V tem kraju so pred nedavnim odprli nov Avto salon Žunter. Slovesne otvoritve seje udeležilo veliko domačinov in gostov, med njimi so bili tudi številni obrtniki in podjetniki, predstavniki občine in zastopniki Fiata za Slovenijo. Prvega jeklenega konjička so novemu lastniku prodali že na dan otvoritve, sicer pa je salon pooblaščen za servisiranje vozil Fiat, Lancia in Alfa Romeo. GORNJI GRAD - V tem kraju so bili štiri leta brez kino predstav. Prvi razlog je bil velik osip gledalcev, še pomembnejša pa nemara dotrajanost aparatur in hkratna celovita obnova kulturnega doma. Zaradi vnovičnega zanimanja za filmske predstave so se v kraju odločili za obnovo aparatur, potrebna sredstva bodo skušali zagotoviti člani Kulturno prosvetnega društva, računajo pa tudi na razumevanje in pomoč krajevne skupnosti, bolje rečeno nove občine Gornji Grad. Kmalu bodo tudi pričeli s poskusnimi predstavami. LJUBNO OB SAVINJI - Posledice uničujočih poplav pred štirimi leti na Ljubnem in v okolici še vedno niso v celoti odpravljene, krajane pa seveda veseli, da se dela vendarle nadaljujejo. Prav v teh dneh urejajo sotočje Savinje in Ljubnice, še bolj pa veseli dejstvo, da so delavci celjskega Nivoja pričeli gradnjo Kolenčevega jezu, ki je bil nekoč pravi lepotec, zlasti pa so ga častili kajakaši. Pri dodatnih delih bodo pomagali avstrijski vodarji, domačini in ribiči bodo zbrali les za gradnjo, jez pa bo odločilen za nadaljnjo izgradnjo športnega in rekreacijskega prostora niže ob Savinji. NAZARJE - Nazarsko prosvetno društvo in Zveza kulturnih organizacij za Zgornjo Savinjsko dolino bosta v soboto ob 15.uri v nazarskem delavskem domu pripravila prvo srečanje družin iz Zgornje Savinjske doline s pomenljivim imenom "Družina - ključ sreče". Na prireditvi se bodo družine predstavile s petjem, glasbo in plesom in Nazarjam ter vsej dolini se gotovo obeta privlačna prireditev. I krajevna skupnost Ravne I i Bo vsaj tako tudi v prihodnje? Prizadevanja za lepše ceste in druge dobrine niso izostala - Prihodnje leto naj bi stekle aktivnosti za priključitev na plinovod severne veje - Bodo pri svetnikih v novi občini našli svojega zaveznika? V teh zadnjih dneh letošnjega leta krajani krajevne skupnosti Ravne ocenjujejo opravljeno delo. Kar zadovoljni so, ugotavljajo, saj jim je skoraj v celoti uspelo uresničiti zastavljene cilje. Ni šlo lahko in gladko, saj je bilo za kilometre posodobljenih cest odpravo posledic poletnega neurja potrebnih precej naprezanj. Predsednik sveta KS Ravne Viktor Potočnik I je ob tem poudaril: "Rad bi se I__________ Viktor Potočnik zahvalil vsem, ki so našli razumevanje za naše težave in potrebe. Kljub pripravljenosti krajanovin nekaj malega denarja KS vsega tega ne bi zmogli." Predvsem ceste so bile njihove glavne pridobitve. Tako se danes od Strnakovega transformatorja do podružnične šole v dolžini 1350 m že vozijo po asfaltirani cesti, prav tako na delu ceste od Podbregarja do Avgusta Hudournika, novo preobleko je dobila tudi cesta mimo Kotnika. Nekaj denarja za cestne pridobitve so jim primaknile šoštanjske termoelektrarne, nekaj so prispevali uporabniki sami (v denarju in z udarniškim delom), z manjšim deležem pa sta pri tem sodelovala še krajevna skupnost in občinski proračun. V teh dneh naj bi uredili še redni tedenski odvoz smeti na levem in desnem kraku Raven. V letu 1995 bodo potrebe krajanov usmerjene predvsem v začetek aktivnosti za priključitev na severno vejo plinovoda. V programu pa so med drugim predvideli še asfaltiranje lokalne ceste od Rumlna do Vrhovskega grabna v dolžini 1650 m, krajevno cesto v zgornjem delu Raven ter od Podvinskega mostu naprej. Tudi avtobusno postajališče pri Joževem mlinu naj bi postalo stvarnost. "Naj bi zalo, ker ne vemo, kako se bo do naših potreb obnašalo vodstvo nove občine Šoštanj. Nismo preveč zadovoljni. V naši KS nimamo nobene stranke, drugje pa so stranke na prva mesta na listi postavile ie svoje najožje ljudi. Obstaja bojazen, da ne bomo imeli v svetu občine Šoštanj niti enega svojega. Naj še povem, da je KS Ravne po številu prebivalstva in po površini na tretjem mestu v občini Šoštanj. Precej stvari bi morali urediti, da bi bilo življenje naših krajanov lepše. Toda, kdo se bo "brigal" za nas, če bodo svetniki od vsepovsod drugod, le iz Raven ne," je s priokusom grenkobe in bojaznijo za nadaljnji razvoj KS Ravne sklenil pogovor Viktor Potočnik. mm Lep zaključek ekološkega projekta Ne le o simfoniji pepela Prejšnji torek je bila velenjska skupščinska dvorana preprosto lepa. Stene so bile prekrite z izvirnimi, lepimi in kvalitetno zastavljenimi plakati, enim od rezultatov zanimivega ekološkega projekta, ki je nosil naslov "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino". Nosilec projekta je bila Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, sponzorji pa številna podjetja iz Šaleške doline in republiško ministrstvo za okolje in prostor. V njem so sodelovali vsi sedmošolci osnovnih šol v občini Velenje, natančno kar 761. Močno strokovno oporo so našli v raziskovalcih Zavoda za ekološke raziskave ERICo Velenje, ki so otroke prijazno in strokovno vodili skozi projekt, tako med raziskovanjem na terenu, kot pri teoretičnem delu. S projektom je OZPM želela otroke in preko njih njihove starše, seznaniti s problematiko onesnaženosti in prizadevanji za ohranitev Šaleške doline. Skupščinska dvorana je bila polna; tako sedmošolcev, ki so prišli predstaviti svoje delo, kot tistih, ki so v projektu sodelovali, tu pa so bili tudi tisti, ki jih je zanimalo, kakšni so rezultati projekta. Učenci so prihajali pred govorniški oder in predstavljali svoja spoznanja, vsa so bila pozitivna in pohvalna, povedali pa so tudi, kako so nastajali njihovi plakati. Eni so jih opremili tudi s fotografijami, grafi in grafiti, drugi spet drugače. Velik vtis na sed-mošolce je naredil tako vodja strokovnega dela projekta Emil Šterbenk, ki je znal resno temo humoristično začiniti, kot tudi vsi ostali raziskovalci. Na okrogli mizi, ki jo je vodil Rok Poles, so predstavili tudi Zbornik. Zelo kvaliteten je, sestavljen iz dveh delov; v prvem so strokovni teksti, v drugem pa teksti otrok in 7 najboljših plakatov. Oblikoval gaje Rok Poles, delo pa je zelo dobro opravil. Zbornik bo prav Plakati, grafiti In s prt/aktom zadovoljni sedmošolci so dali svoj ton okrogli mizi gotovo dober pripomoček pri pouku o ekologiji, pa še komu drugemu bo prišel prav. S tem se je strinjal tudi Srečko Meh, ki je zbranim povedal nekaj misli in pohvalil njihovo delo. Prava škoda je, da plakatov ni videla širša javnost, saj so jih po razglasitvi najboljših (in ne najboljšega) učenci odnesli na svoje šole. Komisija je namreč imela težko delo. Majda Les-ničar, predsednica OZPM, ki je razglasila rezultate, je to povedala kar naravnost. Zato so razglasili najboljše tri; naredili so jih sedmošolci OŠ Miha Pin-tarja Toleda iz Velenja, OŠ Livade iz Velenja in OS Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja. Nagrada učencem bo ekološko obarvan izlet na Bled, saj bodo tam vzeli vzorce vode iz jezera in jih primerjali s tisto iz Šaleških jezer. Pripravili ga bodo aprila, iz Velenja pa bodo odpeljali kar trije avtobusi. Ker so uspeli pridobiti še nekaj sponzorjev, se bodo nagrajencem pridružili predstavniki vseh osnovnih šol, Emil pa jim je obljubil tudi kremšnite. Ubš Radmirje Krona večletnih naporov Prejšnjo nedeljo popoldne so z veseljem in ponosom slavili prebivalci Radmiija. Sklenili so namreč večletno akcijo, s katero so pridobili novo mrliško vežico in obnovili staro, utrdili podporni zid okrog pokopališča, pokopališče so so tudi razširili. Predračunska vrednost naložbe je bila februarja 1992 7,3 milijona tolarjev, vrednost opravljenega dela je blizu 20 milijonov, dejansko pa so za vse pridobitve porabili dobrih 7,5 milijona. Za pokritje vseh stroškov jim je zmanjkalo 400.000 tolarjev, ki pa jih bo prispeval mozirski občinski izvršni svet. Skoraj trikratno zmanjšanje resnične vrednosti naložbe so zagotovili krajani, ki so veliko prispevali v denarju, lesu in s prostovoljnim delom, za izgradnjo pa so namenili tudi vsa razpoložljiva sredstva zadnjega obdobja samoprispevka. Ob zaključku te velike naloge so bili v nedeljo popoldne posebej veseli tudi zaradi dejstva, da so v minulih dveh letih uspeli premagati ogromne težave, ki so se pojavljale ob pripravah na gradnjo, saj so se potrebe po razširitvi pokopališča in gradnji vežice pojavile že v zgodnjih sedemdesetih letih, zaradi vrste nasprotovanj in nerazumevanja pa so gradnjo lahko pričeli šele februarja 1992. MJP I Rečica ob Savinji S Obnova prosvetnega doma Na Rečici ob Savinji so se že pred leti lotili temeljite obnove tamkajšnjega prosvetnega doma. najprej so popravili streho in zadnjo steno, ki je že "grozila", da se bo zrušila, preuredili so spodnje prostore in tako med drugim pridobili novo pošto, kmalu za tem pa so pričeli z napeljavo za ogrevanje teh prostorov in dvorane. V teh dneh se že grejejo, z vsemi sedanjimi in bodočimi pridobitvami pa bodo v kraju vendarle zagotovili pogoje za še večji razmah že sicer bogate kulturne in društvene dejavnosti. I I I I I I L Ob zaključku zahtevne In obsežne naloge so bili zares zadovoljni ŠJUOENT NAJ SO SSK info bi Stolčka kulturnega in socialnega « „ za naš klub (nekaterim zaprekam). Že čez nekaj ur bo jasno, ali sta Črnič in Kovačič uspela ali pa sta bojevala le boj brez upa zmage. Pust in dan dela že trkata na duri, nastop ŠŠKZ-ja pa je takore-koč že tukaj. V cerkvi sv. Andreja v Šaleku boste 17.12. pomirjeno ugotovili, da študenti poleg pitja obvladajo tudi petje. Vsi tisti, ki svojo energije še niste izgubili, lahko še zmeraj in kar naprej hodite v telovadnico MPT-ja, na bazen in ostale fizične krožke ŠSK-ja. Nepreverjene informacije smo poizkušali preveriti, a nam to žal ni uspelo. Zato neuradno: prostor med Placom in fotoklubom Zrno postaja galerija, ki bo odprta ob priložnostih za kulturne kon-zume. Do tedaj pa pridno hodite v Plač, če ste seveda ponosen lastnik bele izkaznice. Drugače so za vas vrata priprta... 8.decembra 1994 ZANiMhto > 4 .'V t. KAS ČAS 11 Piše: Jože Hudales OD ziBELVDO GROBA (12) Župnija Velenje po matičnih knjigah od leta 1790 do 1900 Družinske oblike in tipi Tabela 4: Deleži družinski tipov po klasifikaciji* P. Lasletta: Doslej je v naši zgodovinopisni literaturi veljalo, da je pri nas v preteklosti prevladovala t.i. razširjena družina, v kateri je živelo skupaj več generacij sorodnikov, predvsem pa stari starši, starši in njihovi otroci. Taka družina naj bi namreč prevladovala v kmečkih družinah, prav tako pa tudi v družinah bogatejših meščanov in plemstva pri nas. Na drugi strani paje bilo pri nas precej manj t.i. jedrne družine, dvogeneracijske družine, v katerih so živeli le starši z otroki. Take družine naj bi prevladovale med najrevnejšimi kmečkimi sloji in med delavci. Po mnenju zgodovinarjev, ki se sicer v številčna razmerja niso spuščali, bi torej pri nas v 19. stoletju morala prevladovati razširjena družina, saj pri nas tedaj proletariata skorajda še ni bilo, najnižji kmečki sloj (brez-zemljaki in kočarji) pa tudi ni presegal 30 % kmečkega prebivalstva. Vendar vprašanje pogostosti jedrnega tipa družine predstavlja tudi bistven in najbolj uporabljan kriterij za razmejitev med zahodno- in vzhodnoevropskim družinskim vzorcem, tako da bi nas nekateri evropski zgodovinarji kar brž potisnili v vzhodno Evropo, če bi pri nas razširjena družina v resnici prevladovala. In kakšno stanje kažejo nekatere najnovejše raziskave, ki družinske tipe raziskujejo tudi na podlagi številčnih podatkov? Enoten odgovor na vprašanje, kakšni so bili družinski vzorci v Sloveniji, je zaradi majhnega števila raziskav še zelo tvegano početje, vendar pa prvi podatki kažejo, da je jedrna družina prevladovala v osrednji Sloveniji povsod, kjer je bila ta analiza opravljena. To velja seveda tudi za povsem kmečka okolja, kjer delež jedrnih družin dosega najmanj 50% delež. Drugače pa je seveda v Dolini pri Trstu, kjer prevladujejo kompleksne oz. večjedrne družine. *Leta 1972 je P. Laslett predlagal klasifikacijo družin, ki zajema 5 osnovnih tipov in 19 DEŽELA štev. Tip družine: jedrna razšir. sest. ŽUPNIJA LETO druž. 1 2 3 4 5 Anglija: Corfe Castle 1790 272 12.0 4.0 76.0 8.0 1.0 Puddletovvn 1725 154 7.0 4.0 79.0 8.0 1.0 Francija: Triel/Seine 1817 541 17.9 1.1 76.9 4.1 - Ajaccio/Kors. 1796 - 2.1 2.2 74.7 5.5 13.5 Bulan/Pirin. 1793 53 0 3.7 54.7 32.0 9.4 Slovenija: Velenje-trg 1869 35 2.9 0 62.8 31.4 2.9 Velenje-okol. 1869 62 4.6 1.5 50.8 36.9 6.1 Čma na Kor. 1764 19.8 - 71.2 9.6 - Črna na Kor. 1844 4.5 - 90.1 5.4 - Dolina/Trst 1830 3.6 - 40.0 7.3 48.5 Dolina/Trst 1845 34.7 11.6 46.2 Dolina/Trst 1870 28.8 9.2 58.2 podtipov družine: pri tem tip 1 predstavlja samska ali vdovska gospodinjstva, tip 2 so gospodinjstva, ld niso družine, tip 3 so t.i. jedrne ali enostavne družine, v katerih živijo starši z otroki, tip 4 so razširjene družine, v katerih so jedrni družini pridruženi še sorodniki, bodisi starši, vnuki, sorojenci, nečaki itd. Peti tip družine pa predstavljajo kompleksne oz. sestavljene družine, ki jih sestavljata vsaj dve jedrni družini. Na splošno lahko rečemo, da so osrednjeslovenski (oz. velenjski) podatki prav gotovo bližji južni kot severni Franciji ali Angliji. Za zdaj je težko odgovoriti na vprašanje, ali gre v kmečki okolici Velenja vendarle za ostanke nekoliko idealizirane podobe rodovne družine zahodne predindustrijske družbe (Le Play), kjer so v hiši po poroki najstarejšega sina - naslednika, ostajali tudi njegovi neporočeni bratje in sestre. Možna je namreč tudi druga razlaga, da gre v našem primeru že za proces ponovnega naraščanja razširjenih družin v 19. in 20. stoletju, ki so ga opazili tudi v Angliji in Franciji. Prihodnjič: Družinske vloge Pomembna arheološka najdba na Legnu Da je legenska planota nad mislinjsko dolino prava arheološka zakladnica, se ve že dolgo. Kar na dveh lokacijah je namreč dokazana naselitev naših prednikov že v kameni dobi, tako imenovano Gradišče, ki izvira iz staroželezne dobe, pa spada med vodilna najdbišča v Sloveniji. Lučaj stran od Šmartna pri Slovenj Gradcu stoji na robu legen-ske planote podružnična cerkev sv. Jurija. Med nedavno obnovo so v njeni notranjosti odkrili zanimivo arheloško najdbo. Ko so pred dvema letoma prizadevni domačini začeli prenavljati tlak v omenjeni cerkvi, so med delom naleteli na ostanek zidov nenavadnih oblik. Na pomoč so poklicali arheologinjo Miro Strmčnik - Gulič iz ZVNKD Maribor in začela so se natančna in dolgotrajna izkopavanja. Kot je dejala ob zaključku del ta priznana strokovnjakinja, jo je najdba 26. staroslovanskih grobov in odkritje temeljev zgodnjesrednje-veške cerkve, datirane v 1. polovico 9. stoletja, presenetila. Sedanja cerkev sv. Jurija je bila na tem mestu pozidana v 13. stoletju in do zadnjega odkritja se je verjelo, da njeni začetki ne segajo dlje v zgodovino. Temelji prvotne cerkve z opisano absido so edini tovrstni primer v tem delu Slovenije, sicer pa je arheološko dokazano najbolje ohranjena zgodnjesrednjeveška stavba iz časov pokristjanjenja alpskih Slovanov in spada med najstarejše sakralne objekte na oglejskem misijonskem področju. Zaradi pomembnosti najdbe so strokovnjaki izkopanine zaščitili na mestu, kjer so bile najdene, jih primerno zasteklili in od letošnjega novembra dalje so tako na voljo radovednim očem domačih in tujih turistov. Stane KoselJ York Vikingi je prva beseda, ki jo lahko povežemo s tem mestom. Čeprav smo se vozili tri ure in si pri tem ogledali tudi Shenvood-ski gozd (s hitrostjo 90 km/h), me je impresioniral vikinški muzej. V stilu hiše strahov te posadijo na voziček in popeljejo skozi čas v dobo vikingov. Prav nazorno, z odličnimi lutkami, vonjem, zvokom in odlično imitacijo bivalnega okolja ti prikažejo življenje vikingov - od kod so prišli in kje so potonili v pozabo. Če vas pot kdaj ponese v to mesto, je to kraj, ki si ga je vredno ogledati. Temu primerna je tudi čakalna doba za posameznika - približno dve uri. Organizirane skupine pa imajo poseben vhod. Pravo nasprotje pa mi je odkril muzej angleškega načina življenja, ki je tipično angleški. Poleg opreme bivalnih prostorov raznih obdobij in slojev (splača se je videti), ki nam odgovori na večino vprašanj, zakaj Angleži vozijo po napačni strani ceste in z veseljem pijejo mlačno pivo, mi je nasmešek na lice pritegnilo deset WC školjk, ki jih je prebrisano prebivalstvo otoka razvilo skozi desetletje (1960 -1970). Temu je sledil prikaz razvoja fotoaparatov, pendrekov (vzgojnih palic, kar je vzrok in posledica njihove fine vzgoje), jetniških celic,... Pravzaprav se Angleži preveč časa ukvarjajo z malenkostmi. Ali pa tudi ne? Upam si trditi, da imajo svojo kulturo naštudirano do potankosti oziroma od prve WC školjke naprej. Stradford upon Avon Kraj, oddaljen približno dve uri od Cambridgea. Sicer pa je znan tudi po tem, da skozenj teče reka Avon in je v njem tlačil zemljo Shakespeare. Mestece je prava kulturna meka, katere center je Shakespearovo gledališče, v katerem sučejo dela velika dramatika. Hiše v mestu se odlikujejo z zanimivimi fasadami, še posebej pa se odlikuje pisateljeva rojstna hiša. Odlikuje se prav po tem, da je rojstna hiša s pisateljevo posteljo, njegovo pisalno mizo, zanimivimi tlemi, sestavljenimi iz skupka raznovrstnih (po barvi, obliki in vrsti) koščkov lesa, zanimivim vrtom za hišo,... Pravzaprav pa to ni čisto njegova rojstna hiša. Rodil se je tam čez. Tukaj je bila prej gostilna, nato so to hišo kupili,... Nekako tako se je glasila razlaga prijazne vodičke, ki je žarela od veselja, ker je kopica tabornikov od bogvekod razumela angleško in ni postavljala neumnih vprašanj o tem, katera hiša pa je to pravzaprav. Na vhodu je pisalo, da je Shakespeare in pika. London Velemesto, na čigar ulicah se počutiš kot da si nekje v Delhiju in črni celini hkrati. Verjetno je to cena, ki jo plačujejo države z bogato kolonialno preteklostjo. V enournem pohodu po glavni ulici v Londonu je bilo tako precej težko opaziti nečimrno, hladnokrvno, bledolično angleško dušo, ki ji na glavi čepi črn polcilinder. Zaradi pomanjkanja časa in dveurne čakalne dobe si nismo ogledali muzeja voščenih lutk. Tudi razne vstopnine so se v preteklih letih dvignile za občutno število procentov. Tako smo se zadovoljili z ogledom križarke Belfast, ki je parkirana na Temzi v neposredni bližini Tower bridgea. Pomembnejše točke Londona pa smo si s pravo angleško hladnokrvnostjo ogledali kar z drvečega avtobusa. Duxford Med II. svetovno vojno eno izmed najpomembnejših letališč v Angliji. Sedaj je sestavni del nacionalnega vojaškega muzeja. Pravzaprav to ni tipičen muzej, tam eksponati vozijo, letijo,... Poleg vseh dosežkov predvsem vojaškega letalstva, se nekajkrat na leto letališče spremeni v pravi bolšjak, kjer lahko kupiš od nemškega železnega križca pa do tanka. Prav neverjetno, kakšne zverine vse hranijo ljubitelji orožja po svojih garažah. Pa še ! Sporočilo prejeli prepozno S "Sporočam dežurnemu za volitve, da bom volil ob 8. uri na volišču št...", je uredništvu sporočil Matjaž Gerlanc. Sporočilo smo prejeli prepozno, zato s slikanjem ni bilo nič. Dežurna za volitve pa se že vse od ponedeljka sekira, da je ona kriva. Ve se, česa! | Za (na) zdravje! i Velenjski volivci so v nedeljo poskrbeli, da bo v občini, če že drugega ne, vsaj za zdravje poskrbljeno. V občinskem svetu bodo j kar štirje zdravniki in en živinozdravnik. | Ko izbire ni nobene... i | Parkeljni že pred Miklavžem Optometer je šel po nakupih v eno velenjskih trgovin. Izbire v njej ni bilo nobene... Zato je odšel v sosednjo, kjer so imeli vsega dovolj. Prodajalka iz prve je bila, ko je videla njegove polne vrečke, zelena od zavisti. Da je volitev že skoraj konec, je najbolj žal talentiranim amaterskim in še neodkritim likovnim umetnikom. Marsikateremu kandidatu za volitve so dodali tisto, kar mu manjka. i ljudje občudujejo drevje J n„ /.'.,,, nrtTi,.' i.K.iS bn 1 iitit> nslnnff/1 iti nnvvrnrn nriipt- Da se ljudje v pozni jeseni, ko listje odpada in povzroča prijet-I no šelestneje pod nogami, največkrat zazro v drevje, dokazuje I uspeh Republikanske zveze Slovenije. Kandidati, pribiti na debla | platan, vrb in smrek, so bili opazni. ! Nič ni hudo ali celo narobe Tako so se namreč po znanih, sicer še neuradnih rezultatih za občinske svetnike, tolažili v vrstah Združene liste liberalne demokracije v občini Šmartno ob Paki. Prej so imeli namreč v svetu KS kar nekaj svojih članov, v novi občinski samoupravi pa so ostali brez enega samega svetnika. In zakaj ni nič hudo ali celo narobe? Ker so zanje člani LDS-a njihovi učenci. Teh pa bo v občinskem svetu občine Šmartno ob Paki kar 5. i Tudi župan lahko zboli Na osmem družinskem večeru je (še vedno) župan Velenja Pankrac Semečnik poskrbel za "drugačen" uvod v večer. Kvartet Mavrica je pel (zelo lepo in ubrano) in zapel še dve mimo programa, kar so verjetno opazili le redki. Potem je vprašujočim pogledom "težavo" pojasnil Marjan Marinšek. Čakali smo namreč župana, ki je v tem večeru podelil občinski plaketi - in zamudil. Vse se je srečno izteklo, tudi za župana, kije na podelitev prihitel naravnost iz postelje. Vzrok je bila bolezen. zakonito je vse skupaj. Zato pogled na Angleža, ki enkrat na teden po stranskih cestah sprehaja svojega malega Šermana, Willisa ali Grizlija v popolni bojni opremi vojščaka D. svetovne vojne, sploh ne preseneča. Tako smo naleteli tudi mi na enega izmed takšnih dnevov in smo bili priča demonstraciji sposobnosti oklepnikov. Prek glave pa so tačas poletavali Meserchmit, Mustang, B25,..., kar je še bolj polnilo ozračje z duhom po H. svetovni vojni. Bolj ali manj obloženi z vojaško kramo, ki prav pride tudi tabornikom, smo se odpravili proti Cambridgeu in si v njegovi bližini še ogledali ameriško vojaško pokopališče. Vrnitev na celino Tako se je naša ekspedicija prevesila v zelo zadnjo polovico. Ogledali smo si tudi še prostor, kjer se je odvijal prvi Jamboree ter anglešld Jamboree, ki pa je z našega taborniškega stališča izzval marsikateri nasmešek na presenečena lica ter nas spomnil, da nam gre še zelo dobro. Na poti do Dovra nas je pot vodila še skozi Canterbury, kjer nas je veličastna katedrala sprejela z nevihto. Kar pa ni opralo njene razsežnosti. Trinajsti dan potovanja, 10. 8. 1994, smo okoli 23.00 ure stopili, pravzaprav smo se zapeljali, po enourni vožnji s trajektom v Calaisu na francosko ozemlje. Da ne bo pomote. Proti prispodobam In morebitnim skominam nimamo nič, "mareia" paje kljub nenavadni Igri narave vseeno zelo teknila. (foto: vos) v -X f, • MODA KUHARSKI NAMIG Je res ali ni res? - Da boste shujšali, če boste jedli le solate? To trditev morate vzeti z rezervo. Zelena solata, paradižnikova, kumarična in mnoge druge vrste zelenjave, iz katerih pripravljate solate, imajo res zelo malo kalorij. Vse tisto, kar dodate solati za okus, od najbolj navadne zabele z oljem,, kisom in soljo, do bolj posebnih prelivov, spremeni solato v zelo nasit-no jed. Zato ne pomeni, da boste shujšali, četudi jeste le hladne solate. Shujšali boste le, če boste jedli nezačinjeno solato. 'i« - Testenine redijo Ne odrekajte se testeninam, če želite shujšati. So hranljive, okusne in zdrave. Več kalorij je v omaki, ki ste jo prelili po testeninah, če jed potem posujete še s sirom, bodo kalorije še narasle. Zato se ne odrekajte testeninam, le začinite jih z bolj blago omako. Idelna je, če jo naredite le iz prepražene čebule in paradižnika, dodate pa ji malo tunine. Parmezanu se raje odrecite. Oven od 21. marca do 20. aprila V Če bi znali biti zadovoljni z malim, ali vsaj tistim, kar se vam posreči, bi lahko bili srečen človek. Tako pa ne znate živeti, brez da bi komplicirali. tako bo tudi v naslednjih dneh. vsi okoli vas se bodo veselili in praznovali, vi pa boste kazali le kisel obraz in se smilili sami sebi. Bik od 21. aprila do 20. maja Uspelo vam je, da vaše ime nekaj pomeni, v kar ste vložili veliko truda. Končno se bo to začelo poznati tudi v denarnici, kar vas bo še posebej razveselilo, saj sploh ne znate več živeti tako skromno, kot ste bili prisiljeni zadn/e tedne. Le privoščite si dolgo željen o stvar, prinesla vam bo obilico zadovoljstva. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Teden pred vami je, vsaj kar se ljubezenskega življenja tiče, precej nevaren za vas. Nikar ne izzivajte vraga v partnerju, sicer ga boste krepko spoznali in se morda celo poslovili od njega. Raje se potrudite, da zvezo vsaj obdržite, saj, če dobro premislite, partnerja res ne želite izgubiti. V naslednjih dneh pričakujte pomembno pismo. Rak od 22.junija do 22.julija P O Kar nekaj težav in težavic vas čaka v prihodnjih dneh, nekatere med njimi si boste kar izmislili, saj se vam sploh ne bo dalo uživati in veselo preživljati dni in noči. V resnici potrebujete le dobro in veselo družbo, ker boste le tako spet dobili voljo do dela in življenja. Zato pa boste morali tudi sami kaj narediti. lev od 23. julija do 23. avgusta q J Končno se bo zgodilo to, kar že nekaj časa pričakujete: partner bo položil svoje karte na mizo. Točno takšne bodo, kot ste pričakovali, zato pravega presenečenja pri vas ne bo dosegel. Presenečen bo sam, saj boste vi odreagirali točno tako, kot si ne želi. Vam pa bo odleglo. Ves teden boste pokali od zdravja. Devica od 24. avgusta do 23. septembra f [h Popolnoma se boste izolirali in nekaj dni res uživali v samoti. Preveč zamer in krivic ste morali požreti v preteklem obdobju, to je res, vendar ni dobro, da.y samoti.vztrajate predolgo. Če boste s pametno selekcijo izbrali res zveste prijatelje, vam bo spet lepo, družba pa vam bo le godila. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Šele v naslednjih dneh boste začutili pomanjkanje energije in veliko utrujenost, ki bo posledica različnih pretiravanj. Vzemite se v roke, da vas ne bo zlomilo in si privoščite tudi tiste drobne stvari, ki jih že dolgo pogrešate. Pri tem poslušajte le srce, razum naj nekaj časa počiva. v Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Nekaj nepredvidenih dogodkov bo malo porušilo vaše trdne načrte, pa nič zato. Dogodki bodo namreč prijetne narave, vi pa zato vsak dan bolj zadovoljni. Tisto, kar ste se najbolj bali, se ne bo zgodilo, zgodilo pa se bo tisto, kar ste najmanj pričakovali. Sorodnik bo potreboval vašo pomoč, nikar mu je ne odrecite. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Le redki bodo dnevi, ki bodo minili tako, kot si želite, ali vsaj tako, da boste zvečer lahko rekli, da vam je bilo lepo. Malo ste že krivi sami, vendar si tega raje ne boste priznali, saj se vse, kar se vam dogaja, ni zgodilo čez noč. Če boste ob vsem tem še zamerljivi, vas čaka molčeč in naporen teden, brez nežnosti in ljubezni. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Neko pričakovano srečanje se bo za vas zaključilo povsem nepričakovano. In tako boste spet spoznali, kako pomembna je v življenju sreča, ki jo boste v naslednjih dneh vsekakor imeli precej. Prihodnost bo postala jasnejša in misel nanjo prijetnejša, kar se vam bo poznalo že na obrazu. Zdravi pa ne boste najbolj, čutili boste stare težave. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja ^vva Ne morete iz svoje kože, kar je po svoje čisto prav. Vendar se boste s svojim ravnanjem močno zamerili nekomu, ki ga vi osebno zelo cenite, zato vam ne bo vseeno. Trud, da napako opravičite, bo velik, rezultatov pa še ne bo tako kmalu. Doma se boste počutili varno, zato ga ne zapuščajte prepogosto. Ribi od 21. februarja do 20. marca Točno veste, kaj ne smete in kaj ni dobro, da naredite, obnašali pa se boste povsem drugače. Kot da sami želite še več težav in tegob. Včasih vas je težko razumeti, v naslednjih dneh se vas sploh ne bo dalo. Še sami sebe in svojih dejanj ne boste znali realno pretehtati. Oddih je edina možnost, da prekinete takšno stanje, zato ne oklevajte! uro pecite v pečici, ki ste jo segreli na 180 stopinj Celzija, vsak nekaj časa obrnite, če bo potrebno zalijte z malo juhe. Dober tek! Ko poči balonček Prav gotovo vam je že kdaj "uspelo", daje žvečilni gumi namesto v košu "pristal" na vašem oblačilu, sploh, če radi napihujete balončke. K^j sedaj? Oblačilo stlačite v najlonsko vrečo, vse skupaj pa v zamrzovalnik. Ko se bo žvečilni strdil, ga skušajte odstraniti z ostrim nožem. Če je žvečilni "pristal" na preprogi, ga zdrgni-te s kocko leda. Mehko v objemu mohairja O tem, kako modne so to jesen in zimo pletenine, veste že skoraj vse, kajne. No in mohair je eden tistih volnenih materialov, ki je poleg boukleja najbolj cenjen material, iz katerega so izdelani kratki puloverčki, dolge tunike, široke ali ozke obleke, kompleti, kape, šali, rokavice... Mohair je hvaležen material, ker ga je lahko plesti tudi ročno, saj prikrije majhne ne-spretnosti pletilje in neenakomerne pentlje ravno s svojo nitkasto mehkobo. Poleg tega gaje lušno nositi - nič ne pika in Koža - ogledalo zdravja draži kože. In tretjič, preprosto lep je. Ker že poznate tudi modne zapovedi, ga le poiščite v kakšni modni barvi in se v dolgih, samotnih večerih, oprimite pletilskih igel. Če vam to ne diši, vam tudi v naših trgovinah ne bo več težko najti kakšnega lušnega in modnega kosa garderobe iz mohairja. Pustite se mu zapeljati! Nežna koža na obrazu je kot ogledalo, ki zvesto kaže številna obolenja. Pomembno za nas je, da zgodaj prepoznamo znake, kijih telo pokaže s spremembo barve obraza. Kaj se dogaja, če se barva kože na obrazu hitro spremeni? Če je njena barva takšna kot barva bele kave, je to najpogosteje znak, da nagajajo živci. Če je polt rumenkasta je lahko kaj narobe z jetri ali žolčem. Rdeča, močno pre-krvavljena koža je prvi znak visokega krvnega pritiska. In kaj odkrivajo gube? Ostre in globoke gube, ki tečejo od nosu do ustnic, naznanjajo težave z želodcem. Majhne gubice kažejo na pomanjkanje estrogena. Pogosto so vnetja kože in podkožni mozolji znak sladkorne bolezni. Če opazite, da sevam majhne ranice dolgo ne zacelijo, pojdite na testiranje sladkorja v krvi. Težave z imunološkim sistemom se z obraza še lažje berejo. Če se vam v kotičku ustnic dela her-pes ali madeži in rdečica, je to alergeni znak. Koža odkriva tudi težave s psiho. Stres in depresija jo naredita sivo, ljubezen naredi kožo sijočo in gladi gube, saj ženski organizem proizvaja več estrogena in s tem zadrži več vode v koži. In kdaj moramo k zdravniku? Vedno, ko na koži opazimo bistvene spremembe. Samo zdravnik lahko potrdi, ali so znak bolezenskih sprememb v telesu. Mesno zelenjavni zvitek Potrebujete: (za 4 osebe): 70 dušite na malo masla, da izpari Vmešajte stisnjen česen. Te- dkg težak telečji zrezek, 50dkg vsa tekočina. letino potolcite, zrezek pre- špinače, reženj česna, 2 jajci, 2 /^^P^^JBH^, mažite s špinačo, preko nje žlice naribanega sira, 8 dkg V dajte omleto in še šunko, šunke, 2 dl belega vina, juho, I^Hl/* ji^PH^L 2. Meso skupaj s premazi pa- vejico rožmarina, olje, maslo, i , zljivo zvijte. Ovijte s tanko, čisto sol, poper. vrvico in prepražite na 4 žlicah 1. Iz jajc na maslu pripravite ^^^Bt olja, tako da dobi na vseh stra- omleto, ki ji primešate sir. neh lepo barvo. Posolite, popo- Špinačo skuhajte v slani vodi, Hp ™jkS^SSH prajte, zalijte z vinom, dodajte dobro precedite, sesekljajte in Ml '^BfllNS^flB začimbe. Potem približno eno ■m Težko je vreči kamen na človeka! Lahko mu je vzeti v trenutku dobro ime in ga potopiti v najgrše blato. Tudi taki so. Njihovo izživljanje in komunikacija v celoti potekata le v smeri negativnih vibracij. Mogoče so taki tudi zato, ker jih je življenje ranilo, ker jim je naneslo travme, ki se jih ne morejo otresti. Toda - take kompenazcije so slabe. Človek z negativnimi besedami in negativnimi dejanji tudi sebe negativno obarva... Tako razmišljam v hladnem zimskem večeru. Pred menoj je časnik, ki razpisuje v določenem kraju izbor za naj občana: tako za najboljšega kot za najslabšega. Torej z oznako minus. Že sem hotel izpolniti kuponček in na ta način seči v zbiranje najboljših in najslabših, kar ponuja kopico nagrad za izžrebance. Toda pero se je ustavilo pri predlogu za naj s predznakom minus. Nisem ga mogel niti poiskati niti napisati. Spomnil sem se bele Ljubljane in posvečenega Prešernovega trga in se ponovno zamislil. V meni so ugasnile luči. Ali ste pomislili kdaj, kako je tudi politiku, ki ga očrnete in označite z negativno oceno? Toda moj mali svet opušča sedaj politiko in se ustavlja pri človeku. Kolikokrat smo že govorili o medsebojnih odnosih. O tem, da se imejmo radi, da se ne obmetavajmo s poleni, raje z bonboni. Beseda človek je preveč dragocena, pa naj bo katerakoli, da bi ji tudi z najmanjšim dejanjem ali besedo poskušal določati imidž. Da bi ji tako odvzemal dostojanstvo in ponos. Da bi jo tako spreminjal v zasovraženo osebnost. Ne, nikoli! Kuponček pred mano je oblečal neizpolnjen. Osebe z negativnim predznakom ne bom nikoli napisal. Kaj menite vi? ■ Vlš Rečica ob Savinji Obnova prosvetnega doma Na Rečici ob Savinji so se že pred leti lotili temeljite obnove tamkajšnjega prosvetnega doma. najprej so popravili streho in zadnjo steno, ki je že "grozila", da se bo zrušila, preuredili so spodnje prostore in tako med drugim pridobili novo pošto, kmalu za tem pa so pričeli z napeljavo za ogrevanje teh prostorov in dvorane. V teh dneh se že grejejo, z vsemi sedanjimi in bodočimi pridobitvami pa bodo v kraju vendarle zagotovili pogoje za še večji razmah že sicer bogate kulturne in društvene dejavnosti. ■ J P Pridno so delali In danes je v dvorani In drugih prostorih že toplo, obnova pa bo tekla naprej UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Usposabljanje in permanentno izobražeyanje Ulica Ivanke Uranjekove 6, Žalec Tel.: 711-343, 711-417; fax: 711-417 VAS VABI K VPISU V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE: RAČUNOVODJA VERIFICIRAN PROGRAM (USPOSABLJANJE PO V. STOPNJI) - PRODAJALEC • TRGOVSKI POSLOVODJA (PRIPRAVE IN IZPITI ZA PRIDOBITEV STROKOVNE KVALIFIKACIJE) VPISI IN INFORMACIJE: VSAK DELOVNIK MED 7. IN 17. URO DO 22. DECEMBRA. VUUDNO VABLJENI! 50. Osina podoknica Valentina Heindla iz Metieč pri Šoštanju Oče zaljubljenega petelinčka in kokoške Tako je z velikimi besedami zapisal Nedeljski v svoji knjigi Pa po lojtrci gor Osine podoknice. Dobrovoljni Valentin Heindl - Zdravko (v šali rad pravi, da so njegove korenine v svobodnih Metlečah), Štajerec, ki je s svojo pojavo in polno pleteno košaro iz lesa izrezljanih spominčkov postal zaščitnik oziroma maskota Osinih podoknic. Že od samega začetka, od leta 1987 rajža po Sloveniji z ekipo Nedeljskega, ki oživlja staro navado, ko so fantje svojim dekletom še peli pod oknom. Takole pripoveduje Zdravko: "V Nedeljcu sem prebiral zapise z Osinih prireditev. Pod-okničarja in njegovo ljubico sem želel ujeti v les. Izrezljal sem zaljubljenega petelinčka, ki se po lestvi vzpenja do svoje kokoške in uspelo mi je. Mojo leseno zamisel so pri obrtni zbornici ocenili kot izviren spominček za to prireditev. Osinih podoknic ne obiskujem zgolj zaradi poslovnih inte- resov, ampak mi šegave prireditve Nedeljskega pomenijo mnogo več. Prav tej potujoči glasbeni karavani se moram zahvaliti, da sem bogatejši za prenekateri prijeten večer, odkritje marsikaterega skritega kotička Slovenije in spoznavanje raznih običajev. Hvaležni gostitelji so nam povsod predstavili svoje kulturne značilnosti, kulinarične posebnosti, pesmi, plese, šege ter navade. Zdaj vem, da bi mnoga ljudska izročila že davno utonila v pozabo, če jih ne bi oživili in gojili krajevni zanesenjaki in folklorne skupine." Zgovornega Štajerca se bodo večno spominjale dobitnice petelinčkov in kokošk, ki jih Valentin z veliko ljubeznijo rezlja za vsako podoknico posebej, v pomoč pa so mu soproga Alojzija, hčerka Petra in sin Uroš. Pa srečno oče zaljubljenega petelinčka in kokoške. ■ Rajko Zaleznlk AVTOHISA JAKOPEC Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 63320 Velenje, tel. & fax: 063/855-975 ŠE VEDNO UGODNA PONUDBA VOZIL OPEL! OPEL UGODEN KREDIT: - samo 30 % pologa ■14 % letna obrestna mera BREZ R - 36 obrokov ZELO ugoden leasing! DOBAVA VOZIL TAKOJ! NA ZALOGI RABLJENA VOZILA! Vzgojnoizobraževalni javni zavod Osnovna šola Gustav Šilih Vodnikova 3, Velenje objavlja prosto delovno mesto hišnika za nedoločen čas Pogoji: - srednja strokovna izobrazba IV. stopnje - 3 leta delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo 2 meseca Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov zavoda v roku 8 dni. MESTNA OBČINA VELENJE OBČINSKA VOLILNA KOMISUA LOKALNE VOLITVE 1994 Na podlagi 2. odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94 in 33/94) Volilna komisija mestne občine Velenje RAZPISUJE DRUGI KROG VOLITEV ZA ŽUPANA MESTNE OBČINE VELENJE L Drugi krog volitev za župana mestne obfine Velenje bo v nedeljo, 18. decembra 1994. II. Kandidata sta: 1. SREČKO MEH, roj. 1943, rudarski tehnik PREDLAGATELJ: ZL - Združena lista soaalnih demokratov Konvencija Velenje 2. ANTON DE COSTA, roj. 1942, profesor Športne vzgoje PREDLAGATELJ: SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije -Občinski odbor SDSS Velenje III. Volitve med kandidatoma za župana bodo na voliščih kot so določena s sklepom, ki je objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje, it. 12 / 94. Volišče za predčasno glasovanje bo v prostorih sedeža občine Velenje 13., 14. in 15. decembra 1994 od 9.00 ure do 17.00 ure. IV. Dan, ko začnejo teči roki za izvedbo drugega kroga volitev za župana, je sreda 7. decembra 1994. Številka: 11/Ž Predsednica Datum 5. december 1994 občinske volilne komisije Milena BUKVIČ-DEŽMAN dipl. pravnica l.r. Občina Šmartno ob Paki Občinska volilna komisija Lokalne volitve 1994 Na podlagi 2. odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94 in 33/94) Volilna komisija Občine Šmortno ob Paki RAZPISUJE drugi krog volitev za župana Občine Šmartno ob Paki l. Drugi krog volitev za župana Občine Šmartno ob Paki bo v nedeljo, 18. decembra 1994. II. Kandidata sta: 1. IVAN RAKUN, roj. 1.4.1939, Rečica ob Paki 15, Šmartno ob Paki, kmetijec - hmeljar PREDLAGATELJ: Natalija Kopušar in skupina volilcev 2. JOŽE ROBIDA, roj. 13.1.1958, Šmartno ob Paki 30, zdravnik, specialist kirurg PREDLAGATELJ: Liberalna demokrati ja Slovenije - LDS IIL Volitve med kandidatoma za župana bodo na voliščih kot so določena s sklepom, ki je objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje, št. 12/94. Volišče za predčasno glasovanje bo v prostorih Krajevne skupnosti Šmartno ob Paki 13., 14., in 15. decembra 1994 od 9.00 ure do 17.00 ure. K Dan, ko začnejo teči roki za izvedbo drugega kroga volitev za župana, je sreda 7. decembra 1994. Številka: 15-Ž/1994 Predsednica Datum: 5. december 1994 obfinske volilne komisije Anita GRM, dipl. pravnica l.r. O R 8» decembra 1994 ČETRTEK, 8. DECEMBRA SLOVENIJA 1 09.20 Uzlka, predstava LG Dravlje 10.00 Ples stoletja, 3/5 10.55 To si ti, dojenček, 5/6 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.35 Zlato v dimniku, švic. drama 16.25 Slovenski utrinki, madžarska TV 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto-TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Gozdarska hiša Falke-nau, 3/13 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.30 Poslovna borza 22.45 SOVA: sledi Gledališče Raya Bradbu-ryja, 21/24 23.15 Oljkov dvorec, 1/13 SLOVENIJA 2 15.30 Kinoteka: Vse o meni, (Katharine Hepburn), amer. dokum. film 16.40 V vrtincu 17.25 SOVA.ponovitev sledi Grace na udaru, 17/22 17.55 Ščepec njuhanca, 3/3 18.45 Lastninjenje - pravica do deleža, 2/4 18.55 Že veste 19.10 Podarim - dobim 19.15 TOK TOK 20.05 Moški, ženske 21.05 Umetniški večer 22.10 Pet minut raja, slovenski film 23.40 PEP v košarki (M): MACCABI-SMELT OLIMPIJA VTV 09.00 Testni signal 09.30 Ponovitev sredinega sporeda: Naj spot 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 Celovečerni film: ODRED PRAVICE; žanr: akcija 21.35 Horoskop 21.40 TV prodaja 21.45 Videostrani do 24.00 PETEK, 9. DECEMBRA SLOVENIJA 1 10.35 Rakuni, amer.risana se-rija, 5/11 11.00 Roka Ročka 11.50 Znamenite romarske poti, 1/4 12.40 Lastninjenje 12.50 Že veste 13.00 Poročila 14.00 Bell lovec, čmo srce, amer. film 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Gospa Špageti, švic. drama 17.30 Življenje v zamrzovalniku, 5/6 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo -tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Davov svet, 5/24 23.10 Oljkov dvorec, 2/13 00.05 Poletna noč na zemlji, švedski film SLOVENIJA 2 15.40 Razjamikovi v prometu, 3/10 16.00 Nor na reklame 16.25 Osmi dan 17.15 SOVA, ponovitev sledi Gledališče Raya Bradbu-ryja, 21/24 • 17.45 Oljkov dvorec, 1/13 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 TV nocoj 19.15 Poglej me! 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, 14/16 20.50 Predpotresna in popo-tresna Ljubljana 20.55 Baročna Ljubljana, dokum. oddaja 21.40 Neznani oder 22.40 Ivan Cankar: Za narodov blagor 00.40 Tenis, Compaq turnir, posnetek iz Muenchna yjy »m. rt ai 09.00 Testni signal 09.30 Ponovitev četrtkovega sporeda: Rim: Odred pravice; žanr: akcija 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. Gostja: Saša Dolejši - likovna oblikovalka 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 AVTOGENI TRENING - Vaja za dihanje in srce, 4. oddaja 20.20 Gremo v kino 20.50 Celovečerni film: LOVEC NA GLAVE; žanr: akcija 22.20 Horoskop 22.25 TV prodaja 22.30 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 10. DECEMBRA SLOVENIJA 1 08.55 Radovedni Taček 09.10 Veverica, moja enci-klop. živali 09.20 Romek in Julka, poljski film 09.30 Male sive celice, kviz 10.20 TOK TOK 11.05 Zgodbe iz školjke 11.35 Štirje bremenski glasbeniki, špan.risani film 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Legendarne romarske poti, 2/4 18.00 RPL-studio Luvvigana 18.45 Hugo-tv Igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Utrip 20.10 Nagrada evrope, prlr. ob dnevu človekovih pravic 21.45 Za tv kamero 22.00 Ozare 22.10 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Oljkov dvorec, 3/13 23.40 Izterjevalec, amer. film SLOVENIJA 2 08.00 Euronevvs 09.15 Človek in glasba 10.10 Turistična oddaja 10.25 Gozdarska hiša Falke-nau, 3/13 11.15 SOVA, ponovitev sledi Davov svet, 5/24 11.45 Oljkov dvorec, 2/13 12.40 Športna sobota sledi SP v alp. smuč. smuk (M), Val Gardena 13.25 Planica: SP v smuč.sko-kih, prenos 15.00 Muenchen: tenis, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.00 Podarim - dobim 19.05 Karaoke 20.10 Dobri fantje, amer. film 22.30 Sobotna noč: sledi Novice iz sveta zabave sledi John Lennon sledi Glasbena lestvica VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 Ponovitev petkovega sporeda: Otroški Miš Maš, Av-togeni trening, Rim: Lovec na glave 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 331. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.35 Zabavno glasbeni program: MARIJAN SMODE-Nova kaseta; kontakt, oddaja 21.10 SILVO TRERŠEK: Ljubljanski klošarji 22.00 Horoskop 22.05 TV prodaja 22.10 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 11. DECEMBRA SLOVENIJA 1 08.30 ŽIVŽAV 09.20 Arabela, 9/13 09.50 VVaitapu, 4/5 10.20 Vrtiljak, 9/28 10.35 Življenje v zamrzovalniku, 5/6 11.00 Slovenski ljudski plesi 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Velja za vsak dan 13.00 Poročila 13.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, 14/16 14.25 Očka, amer. film 16.00 Majski cvetovi, 5/13 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 List in cvet, 4. oddaja 21.45 Ščepec širnega sveta, 4/13 22.15 TV dnevnik 3 22.35 SOVA: sledi Druga domovina, 12/13 SLOVENIJA 2 08.00 Ivan Cankar: za narodov blagor 09.00 SOVA, ponovitev 09.55 SP v alp. smuč. VSL (M), 1. tek 11.00 Nagrada evrope - prir. ob dnevu človekovih pravic 12.50 SP v alp.smuč. VSL (M), 2. tek 13.25 Športna nedelja sledi Planica: SP v smuč. skokih 15.00 Muenchen: Tenis Com-paq turnir, finale 18.00 Ples stoletja 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 London-MTV-London 21.00 Vinska gora: Izbor za najlepšo Slovenko leta, prenos 22.10 Velja za vsak dan 22.40 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Cicibanov kotiček, Otroški Miš Maš , 330. VTV MAGAZIN, Športni torek, EPP, 331. VTV MAGAZIN, Avtogeni trening-vaja za dihanje in srce, Gremo v kino, Silvo Teršek: Ljubljanski klošarji, Naj spot, Zabavno glasbeni program: Marijan Smo-de, Video boom 40, Horoskop Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 12. DECEMBRA SLOVENIJA 09.15 Skrivnosti vasi vila U, 1/6 09.45 Znanje za znanje, učite se z nami 10.10 Dobri fantje, amer. film 12.30 Športni pregled 13.00 Poročila 13.15 Umetniški večer, ponovitev 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Hroščosned 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC -ITD, tv Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Middlemarch, 4/7 21.00 Pravičnost na preizkušnji 22.00 TV dnevnik 3 22.35 Show Jackija Thomasa, 16/17 sledi Oljkov dvorec, 4/13 SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 14.30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Nedeljskih 60 16.00 Poglej me! 16.45 SOVA.ponovitev sledi Druga domovina, 12/13 18.45 Onstran prihodnosti, 12.del 13.10 PODARIM - DOBIM 19.15 Sedma steza 20.05 Proetcontra 21.00 Tri ljubezni, šved. nadal-jev., 15/16 21.55 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 RADIO FM, ponovitev 8. dela; Pokrovitelj predvajanja: KOVINOTEHNA 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.02 1.000 DEM ZA VAŠ CERTIFIKAT - AKTIVA AVANT I.; Pooblaščena investicijska družba d.d. 20.20 AKTUALNO: Drugi krog volitev za Zupana mestne občine Velenje 21.00 Zabavno glasbeni program: VIDEO BOOM 40 Lestvica slovenskih video spo-tov 21.45 Horoskop 21.50 TV prodaja 21.55 Videostrani do 24.00 TOREK, 13. DECEMBRA SLOVENIJA 1 10.30 VVaitapu, 4/5 11.00 Predpotresna in popo-tresna Ljubljana 11.50 Onstran prihodnosti 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabela, 10/13 17.40 30030 campalto Benetke, Ital.film 17.50 Moja enciklopedija živali 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Razjamikovi v prometu, 4/10 20.30 Nor na reklame 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Z eno nogo v grobu, 1. del sledi Oljkov dvorec, 5/13 SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 15.55 List in cvet, 4. oddaja 16.25 Karaoke 17.25 SOVA.ponovitev sledi Show Jackija Thomasa, 16/17 17.50 Oljkov dvorec, 4/13 18.45 Lastninjenje 19.10 Podarim - dobim 19.15 Videošpon 20.05 Podobe življenja, znanstvena oddaja 20.40 Laser v medicini: v orto-pediji 21.00 Roka ročka 21.50 Vijoličaste sanje, nemška drama 22.40 Svet poroča VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 Ponovitev ponedeljkovega sporeda: -1.000 DEM za vaš certifikat - AKTIVA AVANT I.; Pooblaščena investicijska družba d.d., Aktualno, Video boom 40 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 332. VTV MAGAZIN- informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK-Pregled športnih rezultatov 21.35 Horoskop 21.40 TV prodaja 21.45 Videostrani do 24.00 SREDA, 14. DECEMBRA SLOVENIJA 1 11.15 Zimska tekmovanja, 9/28 11.40 Lastninjenje 11.50 Iz življenja za življenje 12.05 Ščepec širnega sveta, 4/13 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.55 Tri ljubezni, 15/16 17.00 TV dnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 V letu želve, nemški film 22.05 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Grace na udaru, 18/22 sledi Oljkov dvorec, 6/13 SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 15.20 Zgodbe iz školjke 15.50 Middlemarch, 4/7 16.40 Videošpon 17.25 SOVA, ponovitev sledi Z eno nogo v grobu, 1. del 17.50 Oljkov dvorec, 5/13 18.45 To si ti dojenček, 6/6 19.10 Podarim - dobim 19.15 V vrtincu 20.00 Športna sreda: sledi PEP v košarki (SMELT OUMPIJA:PANATHINAIKOS) sledi SP v smuč. tekih, 10 km in 15 km 22.00 Omizje VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 Ponovitev torkovega sporeda: 332. VTV magazin, Športni torek 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 VIDEO TOP - kontaktna oddaja o ročk glasbi Gost oddaje: skupina BAN-HOF 21.10 RADIO FM-9. del hu-moristične nanizanke Pokrovitelj predvajanja: KOVINOTEHNA 21.30 Horoskop 21.35 TV prodaja 21.40 Videostrani do 24.00 Sobota, 10. decembra TVSl 11.35 ŠTIRJE BREMENSKI GLASBENIKI, špan.risanka Režija: Cruz Delgado Ta risani film je nastal po pravljici bratov Grimm, v njej pa se dobrodušne živali izkažejo za bolj iznajdljive od človeške rase. Štirje glasbeniki so namreč glasbeno nadarjeni petelin, osel, maček in pes. Skupno jim je to, da se nihče od njih ne počuti dobro pri svo- jem okrutnem gospodarju. Srečajo se slučajno in združijo v želji, da nastopijo na znamenitem festivalu za najboljšega glasbenega amaterja v Brem-nu... TVSl 22.40_ IZTERJEVALEC, amer. film, 1984 Igrajo: Harry Dean Stanton, Emillo Estavez Režija: Robby Mueller Je debutantski film Alexa Coxa, kije prišel v Los Angeles iz Oxforda, kjer je študiral pra- Izterjevalec vo. Anglež z oksfordsko diplomo je prišel študirat na filmsko šolo UCLA s Fulbrightovo štipendijo. Los Angeles je za tipičnega mladega Angleža prej norišnica kot normalno velemesto, ki pa gaje Cox s pravo mero "ustvarjalne distance" vzljubil in predstavil svoje videnje življenja v tem mestu. Zgodba filma IZTERJEVALEC je predvsem "odštekana", napol znanstvenofantastična komedija o mladeniču, ki se ne uklanja "standardom" ampak kot mnogo mladih pankovcev ubira zelo samosvoje poti v življenju na robu in-čez rob zakonitosti. Tako se znajde nehote, bolj po naključju v družbi "izterjevalcev" - tatov tistih avtomobilov, katerih lastniki niso mogli ali hoteli poravnati ol> veznosti oz. računa za avto prejšnjemu lastniku. TVS2 20.10_ DOBRI FANTJE, amer. film, 1990 Igrajo: Robert de Nlro, Ray Lo-litta, Joe PescI Režiser: Martin Scorsese Gre za nenavadno kroniko organiziranega kriminala z Jirma-nyjem Conwayom na čelu. Gre za bistveno "mirnejšo" pripoved, drugačno od razgibane gangsterske kronike tipa NEDOTAKLJIVI ali Bragotine, v svojem bistvu pa veliko bolj tragično v prikazu posameznih usod, predvsem davnega junaka - Henryja Hilla - prisiljenega v sodelovanje s policijo kot priča, ki jo bo zaščitil FBI. Film je bil nominiran za šest Oscar-jev - dobil pa ga je Joe Pešci za stransko vlogo. Nedelja, 11. decembra TVSl 14.25_ OČKA, amer. film, 1987 Igrajo: Patrick Duffy, kate Mulgrevv, John Anderson Režija: Michael Miller V zgledni družini s tremi otroki nenadoma pride do pretresa, ko mati napove, da se je vpisala na fakulteto, kije kar2000 milj oddaljena od doma. Vezi med njimi se po materinem odhodu vse bolj krhajo. Počasi začne mati živeti svoje življenje. Oče, čeprav premožen in brez finačnih skrbi, ima vendarle kup preglavic z otroki. Zlasti s starejši hčeri, ki jo življenje brez matere pri 18 letih vrže iz tira in začne izostaja-ti od doma. Še huje je, ko oče izve, da je njegova nič kaj lepo vzgojena punca noseča... TVSl 20.10_ NEDELJSKIH 60 Gledalci bodo v tokratni oddaji izbrali še enega finalista za končni izbor najboljšega domačega video posnetka. Skrita želja bo uresničena za volanom pravega rally avtomobila, v družinskem "zasliševanju" pa bo s svojim otrokom sodelovala igralka Judita Zidar. Med glasbenimi nastopi bo posebej zanimiva predstavitev novih skladb priljubljene skupine Agropop. Torek, 13. decembra TVSl 22.45_ Z ENO NOGO V GROBU, ang.humor.nanizanka Igrajo: Richard VVilson, Annet-te Crosble, Janine Duvltskl Režija: Susan Belbln Junak humoristične nanizanke je šestdesetletni Victor Mel-drew, ki bi si prav lahko prislužil vzdevek "največji čemernež v zgodovini televizijskih programov". Victor Mel-drew namreč vsako njemu neljubo situacijo ali dogodek z jedkimi komentarji. In kako je šele nasršen, ko ga po šestindvajsetih letih odpustijo, na njegovo delovno mesto varnostnika pa postavijo "škatlo".(nanizanka bo imela dvanajst delov). Sreda, 14. decembra TVSl 20.25_ V LETU ŽELVE, nemški film, 1988 Igrajo: Heinz Ben-net, Karina Fallen-steln, Anke Tegtmeyer Režija: Ute Wle-land Glavna junakinja je tip sodobnega dekleta brez pravih korenin in brez jasnih ciljev. Njeno nasprotje je šestdesetletni vdovec, brezposelni knjigovodja Heinz Kamp. Ni dovolj star, da bi lahko imel svoje življenje za zaklučeno in ne dovolj mlad, da bi lahko še računal na kakšno službo in bolj aktivno življenje. V enem od urejenih, a brezosebnih blokov je obsojen na životarjenje. Zato ga srečanje z mladim dekletom, na katerega naleti na enem svojih sprehodov na pokopališču, toliko bolj vznemiri in zaposli. V letu želve \ 8. decembra 1994 BELA SAŠ ČAS 151 Trčil v kolesarja z motorjem V sredo, 30. novembra, ob 22. uri je 18-letni Rado D. iz Velenja vozil kolo z motorjem po cesti Lole Ribaija v Šoštanju iz smeri Ka-juhove proti križišču s Partizansko in Levstikovo cesto. Ko je pripeljal do križišča s prednostno Partizansko cesto, je zapeljal v križišče in zavijal levo v smeri Velenj a. V tistem trenutku je po Partizanski cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila 59- letni Franjo K. iz Velenja. Kljub zaviranju je s prednjim desnim delom vozila trčil v zadnji del kolesa z motoijem. Zaradi tega je voznik Rado D. padel in se pri tem hudo telesno poškodoval. Na vozilih je nastalo za okoli 50 000 tolaijev materialne škode. iNFORMATIKA Agrina INFORMATIKA, Novo Celje 9,63310 Žalec Tel.: 063/711-123, 713-568, 715-311; fax: 063/713-568 računalniška oprema po najnižjih cenah Računalnik 486SX/33/4 Mb/210 VGA color LB -CPU 80486SX/33 MHz VLB - RAM SIMM 4 MB -VGAcard ISAT9000 512 KB, 256 color - corrtroler VLB multi 2*hdd/fdd, 2*s, 1*p, 1*g -mehki disk 3,5" 1.44 MB -trdi disk 210 MB 13 ms C0NNER - monitor VGA 14" color TVM LR3A 0.28 dot - tipkovnica BTC 102 Latin II SLO - ohišje mini tower 200W + TC, TUV, RS0 - miška Microsoft Compatible s podlogo CENA: 129.900,00 SIT Računalnik 4860X2/66/4 Mb/420 VGA color LB; - CPU 80486DX2/66 MHz - RAM SIMM 4 MB -VGA card VLB ET4000 VV321MB 16.7M/C - corrtroler VLB IDE multi 2*hdd/fdd, 2*s, 1*p, 1*g -mehki disk 3,5" 1.44 MB -trdi disk 420 MB12ms C0NNER - monitor VGA 14" color TVM LR3A 0.28 dot - tipkovnica Cherry G-83 SLO Latin II - ohišje mini tower 200W + TC, TUV, RS0 - miška GENIUS ONE Serial 36 s podlogo CENA: 179.900,00 SIT Poleg tega vam nudimo računalnike, konfigurirane po vaših željah in potrebah, računalniške blagajne, vse tipe tiskalnikov znamk EPSON in FUJITSU, optične čitalce 0PTIC0N CCD... PROGRAMSKA OPREMA - trgovinsko poslovanje - materialno poslovanje - finančno poslovanje - knjigovodstvo - tiskanje bar kode Plačilni pogoji: možnost plačila na tri obroke (s čeki) PRODfUNI SALON Krekov trg 5 Tel.: (063) 21 425 d.o.o. Fox: (063) 21 425 PODJ6TJ6 ZA S6RVIS IN TRGO/1NO, Delavsko c. 5, 63000 Celje Tel.: (063) 37 501, 37 502, fax: (063) 34 624 UGODNA NOVOLETNA PONUDBA SIT -PC RAČUNALNIKI 486 že od 121.728,00 - COLOR MONITOR SAMSUNG 14" 46.700,00 - COLOR MONITOR SAMSUNG 17" 126.667,00 - MULTIMEDIA (CD-rom + Saund Biosfer 16bit + 2x aktivni zvočniki) 38.065,00 - CD-rom MITSUMI Duble Speed 19.173,00 - Saund Blaster Ubit (mikrofon + slušalke + 2x zvočniki) __13.708,00 - TISKALNIKI EPSON, NEC, SAMSUNG IN STAR EPSON STYLUS 400 46.900,00 EPSON STYLUS 800 + 56.900,00 EPSON STYLUS COLOR 99.900,00 NEC P2Q (24iglic, A4 format, 192z/sec.) 36.000,00 SAMSUNG SP 2412 (24iglit, A3 format, 240z/sec.) 42.666,00 LASER NEC S 610 (300dpi, A4 format, 6str/min.) 87.000,00 LASER STAR Win Type 4000 98.000,00 PANASONIC FAX-i in TELEFONI FAX KX-T 130 86.580,00 FAX KX-T 230 96.900,00 Cene ne vključujejo prometnega davka. Poleg vseh navedenih artiklov vam nudimo ostalo biroopremo in potrošni material po zelo ugodnih cenah. Podjetje BIRObit vas pričakuje v Prodajnem salonu na Krekovem trgu 5 in na Delavski c. 5 (bivši prostori KLIME Celje). VE}ELi 30m0 VAŠEGA 03fe(A! Prometna nezgoda s hudo telesno poškodbo V petek, 2. decembra, ob 20.40 se je na lokalni cesti Velenje -Škale v naselju Škale, pripetila prometna nezgoda v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana, materialna škoda pa znaša 400 000 tolaijev. 34-letna Marya G. iz Škal je vozila osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Škalam. Ko je pripeljala v bližino odcepa za Cirkovce, v blagi levi ovinek, je zapeljala v levo, v trenutku, ko ji je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 30-letni Peter P. iz Klanca nad Dobrno. Med vozili je prišlo do trčenja, pri čemer seje Marija huje poškodovala. Vlomilci v osebne avtomobile so delavni V noči na 28. november je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Jugo, ki je bil parkiran na Jenkovi cesti v Velenju. Iz vozila je odnesel zadnjo polico z dvema zvočnikoma in prvo pomočjo. Lastnica Darja P. je oškodovana za okoli 20 000 tolaijev. V soboto, 3. decembra, paje neznanec vlomil v osebni avto Jugo, parkiran v podzemni garaži na Kardeljevem trgu v Velenju. Iz vozila je odtujil avtoradio in CB postajo. Lastnika Marka Š. je oškodoval za 45 000 tolaijev. Objestnež se je spravil nad avtomobile Čez noč, 4. decembra, je neznanec na 15 avtombilih, ki so bili parkirani na Foitovi, Kraigherjevi, Kidričevi, Šercerjevi in Tomšičevi cesti z ostrim predmetom poškodoval 30 pnematik. Lastnikom je povzročil za okoli 200 000 tolaijev škode. Neznanec odpeljal fička Da tudi starega fička ni za pustiti kjerkoli, se je prepričal Vinko V. iz Velenja. Svojega jeklenega konjička znamke Zastava 750, bele barve, registrskih številk CE M3 682, je v ponedeljek, 5. decembra, parkiral pri bifeju upokojencev v Velenju. Ker je avtomobil že v letih, je menil, da ga ni potrebno zakleniti. Bil paje močno presenečen okoli 19. ure, ko je lahko le še ugotovil, da mu je vozilo nekdo odpeljal. Eni izkoriščajo prijaznost, drugi vlamljajo V torek, 29. novembra, okoli 16. ure, je na stanovanjski hiši Nade F. v Velenju pozvonila mlajša ženska. Predstavila seje za dijakinjo gostinske šole iz Celja in povedala, da s sošolci zbirajo denar za maturantski izlet, zato prodaja PVC vrečke. Med pogovorom je zaprosila, če lahko gre v sanitarije in oškodovankin mož ji je to, nič hude sluteč, dovolil. Malopridnica paje to izkoristila in iz kopalnice odnesla več kosov bižuterije in s tatvino lastnico oškodovala za okoli 30 000 tolaijev. Neznanec, kije 30. novembra vlomil v stanovanje na Prešernovi cesti v Velenju pa ni nič zvonil. Prišel je ponoči in iz stanovanja odnesel zlat moški prstan, dve verižici in zapestnico. Lastnika Antona R. je oškodoval za vsaj 60 000 tolaijev. :2/m3za neindustr..zaščitena in rekreacij.območja v naslednjih dneh: 28.11. 29.11. 30.12. 2.12. 4.12. AMP Veliki vrh 140 mikro-g/rrr AMP Zavodnje 150 AMP Veliki vrh 200 AMP Zavodnje 360 AMP Veliki vrh 120 AMP Zavodnje 220 AMP Zavodnje 150 AMP Topoišica 220 AMP Zavodnje 740 ■ SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR MAX. POLURNE KONCENTR. od 28.11. do 4.12.1994 konc. SO 2 (mg/m3) TOP. V.V. MERILNE ZAV. VEL. POSTAJE 28.11. 2.12. mm 29.11. [ 1 3.12. 30.11. 4.12. Za vse, ki ste plačali naročnino Mali oglasi zastonj! Pokličite tel. 855 450 ali 854 761. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE LEASING LAMPRET objavljene v tedniku Naš čas št. 47 PRAVILNO GESLO: SREČNO VOŽNJO VAM ŽELI LEASING LAMPRET Nagrajenci: 1. nagrado (SERVISNI PREGLED VOZILA) prejme: SEVERIN JESENIČNIK, Prešernova 7/b, 63320 VELENJE; 2. nagrado (ZUNANJE IN NOTRANJE GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA) prejme: IVAN RESNIK, Šmartno ob Paki 24, 63327 ŠMARTNO OB PAKI; 3. nagrado (AVTO KOZMETIKA) prejme: PETER GRABNER, Kavče 42 f, 63320 VELENJE. Nagrade lahko prevzamete z osebno izkaznico v LEASING LAMPRET, Šmartno 36 pri Slovenj Gradcu (tel.: 0602/53-683). ČESTITAMO! Tel.: 0609/ 624-775 BRfB.BfflISd.0.0. Trg mladosti 6, Velenje Promet z nepremičninami kupoprodajne in najemne pogodbe cenitve nepremičnin vpis v zemljiško knjigo tel., fax (063) 857-647 od 8. do 12. ure POGREBNE STORITVE USAR « » VINSKA GORA 8, 63320 VELENJE TELEFON.: 063 / 858 - 226 '---v- Oldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 721-052 *On)Trinn PE VELENJE V/U/10.0.0. (Era ŠPORT), tel.: 854-391 SUBARU * DAIHATSU * SUZUKI * FIAT * ROVER Ifiat cena do reg. I 1 C1N0UECENT0 900 i.12.350 DEM PUNTO 55 S 17.250 DEM PUNTO 60 S, 18.260 DEM TIP01.4 i.e. S 20.660 DEM SCIONERI UN01,0 i.e. 15.630 DEM UN01,1 i.e. S 16.050 DEM TIP01,4 i.e. S 21.740 DEM TIPO 1,6 i.e. SX 22.990 DEM TIP01.7 OIESELS 22.400 DEM identicar - najučinkovitejša zaščita vozil pred krajo, cena 13.900,00 SIT. Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d. d. za prilive in odlive podjetij na dan | plačila. I UIHO TELE1JE ČETRTEK, 8. decembra: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.30 Poročila; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 9. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih -vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost-vmes ob 17.30 in 18.30 poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 10. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, :is.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o nimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19 00 n«. evidenje. nedflja, ix DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.30 Poročila; 9.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 Epp; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 12. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Kličemo policijo; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Poročila; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 13.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Poročila; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 14. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Poročila; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ■ KINC KINC KINC DOM KULTURE VELENJE FILMI LETA: Sobota, 10.12. ob 20. uri SCHINDLERJEV SEZNAM (Schindler's list) - drama Nedelja, 11.12. ob 18. uri OČKA V KRILU (Mrs. Doubtfire) -komedija Ponedeljek, 12.12. ob 20. uri V IMENU OČETA (In the name of the Father) - drama Nedelja, 11.12. ob 10. uri LEVJI KRALJ (Lion King) - Wal-tdiesneyeva risanka Pravo doživetje za otroke, mladino in še posebno za odrasle. Film, ki vsaki generaciji pusti svoj pečat! V rednem predvajanju 27. in 28.12.! Cena vstopnice: 400 SIT! Torek, 13.12. ob 20. uri Sreda, 14.12. ob 20. url TRIJE LOPOVI IN POTEPIN (Ba- by's Day Out) - komedija Kaj se zgodi, če se zgubi mali dojenček in ga zaradi nagrade iščejo in lovijo trije nepridipravi? Odgovor verjetno že poznate. Rim, kije narejen po vzorcu filmov Sam doma, vas bo dodobra nasmejal. Žal sta predstavi zaradi zasedenosti dvorane lahko samo ob 20. uri. Starši, peljite svoje nadebudneže v kino na uro in pol prijetno zabavo! KINO ŠOŠTANJ ®»S»«»:Si£8SiK8$Si!8t»S3S3E »S« «» Nedelja, 11.12. ob 11.30 uri LEVJI KRALJ - risanka (Walt Die-sney) Čudovita risanka, primerna za družinski ogled, saj bo navdušila tako otroke kot njihove starše. Cena vstopnice: 400 SIT. Ponedeljek, 12.12. ob 18. uri TRIJE LOPOVI IN POTEPIN - komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 11.12. ob 13.30 uri LEVJI KRALJ - risanka za vse generacije, ki jo boste gledali sočasno z Evropo! Cena vstopnice: 400 SIT! Torek, 13.12. ob 18. uri TRIJE LOPOVI IN POTEPIN komedija Naslednji filmi: ŠUND (PULP F1CTION), ČUDEŽ V 34. ULICI, VIKEND PRI BERNIJU 2, LEVJI KRAU. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo! NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PEKARNE ROČNIK objavljene v tedniku Naš čas št. 45 PRAVILNO GESLO: NAJBOLJŠE DOBROTE VAM NUDIJO V PRESTI Nagrajenci: 1. nagrado (DVONADSTROPNA TORTA) prejme: ANDREJA SIRNIK, Lokovica 145/B, 63325 ŠOŠTANJ; 2. nagrado (TORTA POSEBNE OBLIKE) prejme: IDA PIRNAT, Metleče 11,63325 ŠOŠTANJ; 3. nagrado (NAVADNA TORTA) prejme: JOŽICA ZALOŽNIK, Gozdarska C 96, 62382 MISLINJA. Nagrade lahko prejmete z osebno izkaznico v prodajalni PRESTA v Velenju, tel.: 852-805. ČESTITAMO! NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE LEASING LAMPRET objavljene v tedniku Naš čas št. 46 PRAVILNO GESLO: PO IZJEMNO UGODNI CENI DO AVTA Nagrajenci: 1. nagrado (SERVISNI PREGLED VOZILA) prejme: Branko Klavž, Andraž 41,63313 Polzela; 2. Nagrado (ZUNANJE IN NOTRANJE GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA) prejme: Melita Polenik, Tovarniška 2, 63325 Šoštanj; 3. nagrado (AVTO KOZMETIKA) prejme: Jožica Škruba, Pokopališka c. 5,63320 Velenje. Nagrade lahko prevzamete z osebno izkaznico v LEASING LAMPRET, Šmartno 36 pri Slovenj Gradcu (tel.: 0602/53-683). ČESTITAMO! 8. decembra 1994 \AŠ iAS 19 MALI OGLASI TELIČKO 170 kg težko in nov traktorski vitel prodam. Telefon 882-885. V OKOLICI ŠOŠTANJA prodam manjšo kmetijo, primerno za vsako obrt. Telefon 452-281. VIKEND V ZGORNJI SAVINJSKI DOUNI, potreben obnove, prodam. Telefon 832-343 zvečer. ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO inštruiram ob vikendih. Telefon 881-266. KUPIM BREJO KRAVO. Telefon 851-758 zvečer. PRAŠIČA TEŽKEGA 190 KG, lah ko tudi polovico, prodam. Telefon 882-402. CIRKULAR ZA OBŽAGOVANJE gradbenega lesa, prodam. Telefon 894-047 po 15 uri. V PODKRAJU PRI VELENJU, prodam 2 ha gozda. Telefon 852-550. HLADILNIK S 60 litrsko skrinjo, ugodno prodam. Telefon 854-189. KOMPLET ZA HLAJENJE SHRAMBE, kleti, prodamo. Telefon 857-927. ZA ETAŽNO OGREVANJE pro- dam nerabljeno peč-štedilnik Emo central 20/1. Telefon 852-844. NOVO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO 45 VISA in vrata za 101 mediteran prodam. Telefon 721-351. HAT 750 PRODAM. Telefon 881 245. S 1.12.1994 PREKLICUJEM OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI, Sto ritve v zvezi s posredovanjem blaga in storitev v trgovini na debelo in drobno. Ranko Jovičič, Kardeljev trg 6, Velenje. POPOLNOMA NOV MURMEL KRZNEN PLAŠČ št. 44-46 ugodno prodam. Telefon 850-665. ROLETARSTVO IZ DOMŽAL vam nudi izdelavo in montažo plastičnih rolet, alu rolet, žalu-zij, lamelnih zaves. Možnost obročnega plačila. Telefon 061-722-645 ali mobitel 0609-616-170. V MOZIRJU PRODAM STANOVANJE 64 m2 s centralno in CTV. Telefon 831-728. SPREJMEM DELO NA DOM. Telefon 882-430. PRAŠIČE OD 130 do 160 kg prodam. Telefon 850-868. KUPIM MUCKA, MLADIČA, BELE BARVE. Telefon 882-391. RABLJENO SMUČARSKO OPREMO, prodam. Telefon 858466. POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, ugodno prodam. Telefon 856-551. ČEVLJARSTVO "IRMAN" ŠOŠTANJ ZAPOSLI za nedoločen čas ekonomskega tehnika s končanim pripravništvom in enim letom delovnih izkušenj. Pisne prijave pošljite v roku pet dni na naslov, Čevljarstvo IRMAN, Trg Bratov Mravljak 8, Šoštanj. PEKA. Nudim hrano in stanovanje. Telefon 721-520. KVALITETNO STROJENE LISIČJE KOŽE, primerne za plačš ali jak-no, ugodno prodam. Telefon 882-467. NOV GUMI VOZ, ročni in bikca 150 kg, prodam. Telefon 882-883. 25 HA ZEMLJE, blizu Velenja, prodam. Telefon 0602-53-133. BIKCA STAREGA 15 MESECEV in klinasto krožno brano ter gumi radel 16 fi železna konstrukcija, prodam. Telefon 882-897. ŠIVALNI STROJ BAGAT SLAVICA v kovčku, prodam za 250 DEM. Telefon 857-638. DVOSOBNO STANOVANJE S TELEFONOM nujno najame izobražena velenjčanka brez otrok. Telefon 856-355. P-126, letnik 87/11, 68.300 km, prodam za 1500 DEM, sušilni stroj star 7 let, za 200 DEM in nova balkonska vrata Jelovica 80X 220, termo zasteklitev za 200 DEM. Telefon 851-919 in 893-312 popoldan. ODDAM OGREVANO SOBO s posebnim vhodom. Telefon 854-011. KOMBINIRANO ŽAGO MIO STANDARD, prodam. Ogled v soboto. Kulovec, Lokovica 134. OTROŠKO SOBO UUGODNO PRODAM. Telefon 851-540. FIŽOL SIVČEK in prašiče za zakol prodam. Novak, telefon 721-552. UGODNO PRODAM STAREJŠI BTV Grunding. Telefon 856-211. ROČNO PLETILSTVO MB SPOROČA, da bo prenehalo z obratovanjem z dne 1.3.1995. PRODAJAMO PIŠČANCE-DOMAČA REJA 2 Kg od 12.12. dalje. Telefon 885-116. ZAPOSLIM KVALIFICIRANEGA KAMNOSESIVO PODPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo IZDiiAVA NAGROBh r, OKEN! KOL ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, pradedka,brata, strica in prijatelja IVANA KRUŠNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, maše in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec in doktor Hribarjevi za skrb in nego, gasilskemu društvu Bevče za organizacijo pogreba, organizacijam: Krajevni skupnosti Bevče, RLV, ZB, ZWI ter pevcem, govornikom in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti mame, babice in prababice ŠTEFKE BRŠEK rojene LEKŠ 10.12.1899 -26.11.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem, izvajalcu odigrane Tišine in govorniku gospodu Planincu za lepe besede slovesa. Iskrena zahvala velja tudi vsem Zapodgorčanom, ki so seji v tako velikem številu poklonili, prav tako stanovalcem Tomšičeve 8 v Velenju, nosilcem praporov in spomenic. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI V 82. letu starosti nas je tiho zapustil MIHA BRGLEZ iz Kavč Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v četrtek, 1.12.1994 Žalujoči: Hčerki Mira in Metka z družino in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti naše drage tete in sestre ANGELE ROČNIK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, ji darovali cvetje in sveče, nam domačim pa ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala govornici Anici Meža, moškemu pevskemu zboru iz Zavodenj, gospodoma duhovnikoma za opravljen obred ter vsem gospodom zdravnikom, ki ste jo tolažili in vzpodbujali v težkih trenutkih. VSI NJENI .Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. ZAHVALA ob boleči izgubi naše nadvse drage mame, tašče in babice LJUDMILE GOTOVNIK iz Šercerjeve 13 v Velenju se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, posebna hvala Domu za varstvo odraslih, Bolnišnici Topolšica, Veplasu in Gorenju Servis. Žalujoča: hči Marjana in sin Mirko z družinama. -* Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta —jjk JOŽETA PUSTOSLEMŠKA iz Ljubije 54, Mozirje "Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje." se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, svete maše in sveče. Posebna zahvala velja sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Mozirje, gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem, govorniku ter podjetju Mercator ZKZ Mozirje, Gorenje Notranja oprema ter VTIS d.o.o. Njegovi: žena Fanika, sin Marko, hčerke Marta, Štefka in Minka z družino. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Nas Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. toCke, tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: I41I III1IAII in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Območna gospodarska zbornica Velenje ■ ■»■•■■■•MaaacB $ ^ sg ^ ^ Ze dihamo brez zraka! Načrtovanje hitrejše javne porabe kot je rast družbenega proizvoda je nesprejemljivo -Koliko ima gospodarstvo naklonjenosti pri vodilnih vladnih krogih? - Proračunski memorandum za leto 1995 je preveč porabniško naravnan -Bo potrebna gospodarska nepokorščina? Gospodarstveniki Šaleške in Zgornje Savinjske doline imajo vsega dovolj. Že dalj časa opozarjajo na nerožnat položaj in ponavljajo svoje zahteve ter potrebe. A, žal, je to dialog gluhih in slepih. Da odziva ni, med drugim kaže proračunski memorandum 1995. Predvideno 20 odstotno povečanje javne porabe pomeni za gospodarstvenike nadaljnje umiranje na obroke. Prav o tem dokumentu so na nedavni seji dni spregovorili tudi člani odbora Območne gospodarske zbornice Velenje. V razpravi so menili, da amandmaji sploh ne bi bili potrebni, če bi politiki pripravili dokument, ki bi dejansko razbremenil gospodarstvo in mu omogočil razvoj. V celoti so podprli stališča krovne organizacije Gospodarske zbornice Slovenije. Ta poziva poslance, da prisluhnejo glasu gospodarstva, ne samo zaradi interesov 459.000 zaposlenih, ampak tudi zaradi interesov Slovenije. Gospodarstveniki pričakujejo nižje dajatve, obresti, pritiske na stroške dela ter večje možnosti vlaganj in dejansko podporo izvoznim usmeritvam. "Nesprejemljivo je," je poudarila Milica Tičič, "da je načrtovanje javne porabe hitrejše kot je predvidena rast družbenega proizvoda. V gospodarstvu se že dalj časa obnašamo umno, državna uprava pa se temu močno izogiba. Delež javne porabe -prihodek je tako visok, da ga ne bi zmogle niti razvite evropske države. 52 odstotna obremenitev družbenega proizvoda vodi vse prej kot k doseganju ciljev na tem področju." Ob zahtevah po nadaljnjem zategovanju pasu v gospodarstvu morajo biti, po mnenju razpravljalcev, jasno izražene tudi napovedi o dogajanjih ob koncu leta 95 oziroma v začetku leta 1996. Vse bolj postaja očitna potreba po lobiranju. Območna gospodarska zbornica bo poskušala najprej prepričati poslance tega območja, da je amandmaje GZS treba sprejeti (enako naj bi storile tudi druge zbornice). Dramatičen položaj gospodarstva pa naj bi nato v DZ predstavil predsednik GZS Dagmar Šuster, kjer naj bi jasno povedal, da tokrat gospodarstvo ne bo šlo žejno čez vodo. Moharem Bolič (Vegrad Velenje) se je med drugim vprašal, kako lahko uveljavljajo pravice iz dela, kako lahko gradnjo odseka avtoceste od Aije vasi do Vranskega gradijo Italijani, ki v Sloveniji nimajo svoje ustrezne firme, slovenski kapital pa v Italiji in tudi drugje na zahodu sploh ne more ustanoviti svoje firme. Položaj pa je opisal z besedami: "Dihamo Obrtna zbornica Bistveno spremenjena vloga Prenos javnih pooblastil je obsežen dolgoročen projekt - Nova naloga bo okrepila zbornico kot partnerja državi - V naslednjem letu prenos določil zakona v življenje Na obrtnih zbornicah po Sloveniji so delovno vnemo v precejšnji nieri namenili izyaj^nju določil novega obrtnega zakona, ki so ga poslanci Državnega zbora sprejeli na zadnjem poletnem zasedanju. Do konca tega leta naj bi dobil dokončno podobo, do takrat pa bodo morali sprejeti še nekaj izvedbenih predpisov. Prvi med njimi je seznam tako imenovane liste A in B, ki določata, kaj je obrtna in kaj njej podobna dejavnost. V decembrskih dneh naj bi sprejeli še pravilnik o načinu izdaje obrtnih dovoljenj, ki jih bo sedaj izdajala obrtna zbornica. Na velenjski obrtni zbornici pravijo, da prenos javnih pooblastil (aktivnosti so v polnem zamahu) ne pomeni le prenosa papirjev, ampak mnogo več. "Gre za velik projekt, ki bo okrepil položaj zbornice kot partnerja državi. Čeprav se bo članstvo s tem precej spremenilo, prav tako vloga zbornice, bo ta po svoji vsebini ostala strokovna in stanovska organizacija obrtnikov. Seveda pa bo še naprej iskala ter zagovarjala najugodnejše pogoje, ki bodo njenim članom omogočili dobro poslovanje," je poudarila sekretarka Obrtne zbornice Velenje Sonja Jamnikar. Prenos javnih pooblastil poleg izdajanja obrtnih dovoljenj pomeni še vodenje registra, izvajanje izobraževanja in nadzor nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtne dejavnosti (tistih, ki izvajajo poklicno izobraževanje) ter primernost njihovih obratovalnic. Na zbornice torej prehaja del "oblasti" s področja malega gospodarstva. Ob tem velja še omeniti, da obrtni zakon ni več tisti zakon, ki daje možnost delovanja samo fizičnim osebam, kakršne so sedaj samostojni podjetniki, ampak nalaga tudi pravnim osebam, ki opravljajo dejavnost na obrtni način, da si pridobijo obrtno dovoljenje. Njegova določila naj bi na velenjski zbornici prenesli v življenje v naslednjem letu. Do takrat pa bodo pripravili delovni program in potrebne pravne akte v zvezi z novimi pooblastili. mm Humoreska «s Petrol naš vsakdanji Kdo ne pozna bencinskih črpalk širom po naši državi? Če pa vprašamo našega malega Janezka iz male šole, kaj pa prodajajo na takih avtomobilskih bencinskih črpalkah, bo odgovoril: "Bencin vendar, paaa olje in in ... sladoled!" No, to je vse lepo in prav. Naj bo izbira velika. In da boste vedeli, je izbira iz dneva v dan večja, o čemer se vozniki lahko tudi sami prepričamo. Vse več je raznega kolonialnega špecerijskega blaga kot raznih pudingov, jogurtov, bonbonov do otroških igrač, ženskih nogavic... Kmalu bodo verjetno imeli tudi kruh, sveže žemljice, mleko, sir in podobno, tako da nam ne bo potrebno zavijati v tako imenovane navadne špecerijske trgovine, ker bomo lahko kar ob tankanju, mimogrede na- polnili prehrambeno košarico in to še celo z Magno kartico. To bo pa resnično čudovito, ali ne? Toda pri vsem tem pa me moti le neka malenkost. Bojim se namreč, da se ne bodo kar kmalu raznorazne špecerije specializirale za avtomobilsko opremo. Lahko bi se nam zgodilo, da bi med obiskom v naši trgovini Prehrana na polički poleg česna odkrili tudi poličko s kapicami za ventilčke avtomobilskih gum? No, zdaj smo pa tam, pri nedolžnih malih plastičnih ventilskih kapicah! Po dolgem času sem na bencinski črpalki (ne v špeceriji) kontroliral zračni pritisk v gumah mojega štirikolesnika. In glej ga zlomka! Na dveh gumah sta manjkali ventilski kapici! "Nič hudega," sem si mislil, "saj sem vendar na Petrolovi črpalki." Veste, kaj mi odgovori gospod črpalkar? "Teh kapic pa že zelo dolgo časa nimamo! Vozniki sprašujejo za njimi, pa jim ne moremo ustreči. Skoraj pri vsakem naročilu jih omenjam, pa nam jih ne pošljejo. Morda boste imeli več sreče v avtotrgovini v mestu." Tako čudno sem ga gledal, da mi je še dejal v tolažbo: "Ne jezite se preveč! Kupite si žvečilni gumi ali morda lučko, pa počakajte do drugega dneva, ko bodo trgovine odprte, morda boste imeli več sreče!" Odpeljal sem se brez kapic na gumah in nanje kar pozabil. Morda jih bodo črpalkarji imeli, ko bom ponovno čez mesece kontroliral pritisk v avtogumah, morda jih zopet ne bodo imeli, morda pa jih bom kdaj odkril v naši špeceriji poleg česna ... ? ■ V. Končan že brez zraka!" Kritična je bila tudi Marija Vrtačnik (Elkroj Mozirje), kije ponudbo države glede poroštev in subvencioniranih obrestnih mer ocenila kot "farbanje", saj vse zahtevane dokumentacije za pridobitev denarja ni mogoče zbrati v več letih. Med sprejetimi sklepi so med drugim zapisali, da mora Gospodarska zbornica postati avantgarda, v kateri bodo gospodarstveniki združili moči ter neizprosno nastopili pred tistimi, ki imajo škarje in platno v svojih rokah. Prav tako velenjski managerji terjajo sprejetje dolgoročnih ukrepov za sanacijo gospodarstva, ki bodo dejansko omogočali večja vlaganja v zastarelo tehnologijo, večje znanje, krepili izvoz. Če pa se bo preobremenjevanje gospodarstva nadaljevalo tudi po sprejetem memorandumu 95, spremembe gospodarske politike pa še naprej deklarativne, naj bi GZS v sodelovanju s sindikati pripravila opozorilno stavko v vsej državi. ■ (tp) Franjo Vodovnlk: "Na volišče se pa že spodobi... Franjo Vodovnik je bil gotovo najstarejši Slovenec, kije minulo nedeljo oddal volilne lističe v skrinjico. Žerjavov Franc iz Gaberk 177, ki bo marca prihodnje leto izpolnil že sto let, je ob pomoči svojcev prišel na volišče in izpolnil volilne listine. Upokojeni rudar je po tem dejanju duhovito pripomnil: "Volil sem tistega, ki ga poznam... saj me spomin še ni povsem zapustil. Bolje kot slišim vidim, saj še čitam brez očal, čeprav mi jih obešajo okrog ušes. Najbolj pa mi služi jezik...". Daje Franjo še vedno šaljivec smo izvedeli ob odhodu z volišča, ko je dejal: "Poročil sem se pri 42 letih, prvič in zadnjič, s pokojno ženo sva slavila "zlato pokoro", po štirih letih življenja brez nje pa so mi ostale vse... vse, ki jih vidim, so moje!" In Franjo Vodovnik je še stopil v trgovino v Gaberkah, da bi pot na volišče kar najbolje izkoristil. ■ Jože Miklavc Združenje podjetnikov savinisko-šaleške regije §r« rt m »r« •»»•»■iin** » » «n» * ■ Dovolj je moledovanja! Podjetniki Zgornje Savinjske in Šaleške doline terjajo od svojih poslancev, da podprejo njihove zahteve v parlamentu - Država naj pridobi dodatna sredstva z doslednim pobiranjem davkov - Če ne bo šlo drugače, bodo podjetniki ustanovili svojo banko Dovolj je moledovanja gospodarstva, da je potrebno pri načrtovanju gospodarske politike in javne porabe upoštevati njegov glas. Tako odločni so bili na nedavni seji člani upravnega odbora Združenja podjetnikov omenjenih regij. Zahtevajo predvsem, da postane proračunska poraba realno na enaki stopnji, kot je letos, obremenitve pa se morajo postopoma zmanjševati na raven sosednjih držav in njihovih poslovnih partnerjev. Država bi morala pridobiti dodaten denar predvsem z doslednim pobi-ranjem davkov oziroma preprečevanjem sive ekonomije. Prvi korak glede tega načrtujejo podjetniki Šaleške in Zgornje Savinjske doline takoj po volitvah. Na pogovorih z novimi župani naj bi se dogovorili o preprečevanju dela in prodaje na črno, o nelojalni konkurenci in davkih. Na seji so se med drugim dotaknili še lastninskega preoblikovanja podjetij. Menili so, da bodo s prodajo delnic zbrana ogromna sredstva v Skladu za razvoj, ki bi jih bilo treba umno vrniti v gospodarstvo. V pogojih pomanjkanja tolaijev in nelikvidnosti najbrž zaman pričakujejo znižanje obrestne mere. Če po zakonskih določilih ne bo šlo, bodo podjetniki omenjenih regij v skrajnem primeru ustanovili svojo banko. Prav tako zahtevajo, da se njihovemu združenju na republiški ravni zagotovi vpliv na politiko pospeševanja podjetništva in pogojev gospodarjenja. Med ugotovitve seje pa so zapisali še, da je carinski zakon sodobno zasnovan, vendar ga je potrebno sprejemati s carinsko tarifo in drugimi izvedbenimi predpisi. ■ (tp) I------------------------------1 Izberimo skupaj Naj občana Velenja 94 Danes vam že tretjič ponujamo kuponček za naj občana Velenja. Zato imate spet možnost, da na glasovalni kuponček, objavljen v Našem času, napišete in tako poveste, kdo je na vas naredil največji vtis v letošnjem letu in kdo je tisti, ki je pustil največ negativnih sledi. Z vašo pomočjo in po vaši volji bomo tako izbrali najbolj pozitivno in negativno osebnost leta v občini Velenje in to še zadnjič v sedanjih mejah. Do konca leta bodo izšle le še tri številke Našega časa in prav toliko kupončkov, do sedaj pa smo prejeli že kar nekaj izpolnjenih. Ko bomo po novem letu objavili rezultate, bomo med tistimi, ki nam boste poslali kupončke, izžrebali nekaj bogatih nagrad. Prva bo radio kasetofon, druga celoletna brezplačna naroč-nina na Naš čas, tri majice Radia Velenje in pet r Almanahov občine Velenje (tistih, ki še nastajajo). Zato glasujte in tako povejte, kaj mislite. Kupončke pošljite na naslov: Naš čas, Foitova 10,63320Velenje, lahko pa jih tudi prinesete v uredništvo. ~1 Kupon št. 2 Naj občan Velenja v letu 1994: + Ime In priimek: Naslov: L J