IJorira" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na la dneva praznik, dan poprej. Hredništvo sc nahaja v „NnroiJni' Tiskarni", uliea Vettnrini št. 9, kamor je naslavljati pisrna. N**fraiikiraiia piHina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. KolfopiHi dopisov se tie vračaju GORICA «(¦orira* siane na kto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. I prn vriiNtvo se nahaja v „Narodni Tiskaiui" .ilica Vetuirini St. 9. Ln •i^iaH** se plačuje od čveUuusiopm- petit vrste po 14 vm.. za večkratiii natis primeren popust. HoKHiiiey.iie fttevilke stanejo 8 vin. m se piotiajajo v raznili goriških traiikah. Št. 94. V Gorici, v soboto dne 26. novembra 1910. Leto XII. Zopel ponesrečena primera. Z veseljem opazujemo, da so za- čeli gospodje pri „Edinosti" prav paz- Ijivo prebirati našo „Gorico", posebno pa članke in vesti, njiin namenjene. Skušali so omalovaževati nas z ignoriranjem, imenovali so našo brambo proti svojim napadom „klobasarije", ali mi se nismo brigali za to ceno orožje, šli smo dalje, in „Edinost" odgovarja sedaj našim „klobasarijam", in kako so ji dragocene! Po 14 dni jih študira in primerja dru- gini listom. Tako je v nedeljo ponatisnila celi zaključni odstavek našega uvodnega članka z dne 5. nov. t. 1., v katerem iz- javljamo, da je vlada šla z zaključenjem našega deželnega zbora na limanice ju- nakoma „justement-nicht" -politike, ka- terih glasili, „Edinost" in „SoČa", i/rab- ljate ta čin vladne hipne šibkosti kot „zaušnico z Najvišjega niesta", dočim je bil to le obžalovanja vreden presto- pek ministra zoper avtonomijo dež. za- stopstva. — Čudili smo se, ko smo či- tali ta ponatisek našega mnenja o po- vodu zaključka dež. zbora; kajti s tern je dala „Edinost" vendar enkrat svoji publiki priliko, da sliši mnenje tudi z nasprotne strani. Ali ko smo dalje či- tali, se nismo več čudili; morala je to storiti, če je hotela iztakniti, da sodi gla- silo S. L S. na Kranjskem v podobni zadevi ravno nasprotno. „Slovenec" da je pisal povodom nepotrjenja Hribarja Ijubljanskimžupanom to-le: „Nepotrditve ni izrekla vlada, temveč izrekel jo je cesar, če tudi na nasvet odgovorne vlade. Občinski svet je imel formalno opraviti z odločbo Nj Veličanstva. Njegova na- loga je bila vzeti to odločbo na znanje z vsemi znaki dolžnega spoštovanja in torej npustiti vse, kar je imelo značaj brezplodne demonstrate." „lidinost" ima res že smolo s svo- jimi primerami. Tudi s to je imenitno pogorela. Oglejmo si Ijubljanski slučaj! Župan Hribar je prišel s svojim poli- tičnim nastopanjem zunaj mej naše države v nemilost ne le pri ministerstvu, ampak še višje gori. sploh pri vscrn vodstvu naše notranje in zunanje državne politike. Ta nemilost se je torej upošte vala na vsej črti najvišjih državnih kro- gov. Absolutno nemogoče je torej bilo, da bi bilo došlo llnbarju od te strani tako odlikovanje, kakor je potrjenje zu- panom glavnega deželnega mesta. To je imel občinski svet Ijubljanski vedeti, vedeti tembolj, ko Hribarjeva izvolitev ni dobila potrjenja. Ali občinski svet si je dovolil z zopetno izvolitvijo upor proti najvišjemu mestu in je hotel izsiliti za Hribarja zaupanje od tarn, kjer ga zanj ni več bilo. To je pa bila očitna de- monstracija. „Slovenec" je imel torej popolnoma prav, da je to demonstracijo označil kot nepreviden in neumesten cm, namerjen višje gori kakor sega volja ministerstva. V enakem slučaju bi bili mi ravno taKo pisali kot „Slovenec". Prestopimo k zaključenju nasega dež. zbora! § 53. deželnega volilnega reda z dne 12. sept. 1907, dež. zak. št. 32 prisoja deželnemu zboru pravicoin dolž- nost, da odlucuje, ali naj se dopusti iz- voljeni poslanec v deželni zbor ali ne. To je pač jasno določilo, da nima vlada pri tern nič govoriti. In te svoje neobla- sti se je visoka vlada doslej tudi vedno zavedala. Tako je v enakem slučaju v Istri podala vlada to le izjavo: Deželni zbor je avtonomen; pravično ali kri- vično, kar izreče, velja. naj je komu všeč, ali ne. - In vlada je k izključe- nju pravilno izvoljenega poslanca mol- čala. Tako je storila tudi k enakima slu- Čajema v Trstu in v Gorici. Ako ima vlada pravičo dež. zbor odgoditi, za- ključiti ali razpustiti, nima pa pravice to storiti zato, ker zbornična večina rabi oblast, katero ji prisoja zakon. Tern rnanj še, če hočejo poslanci z izključe- njem izvoljenca (v našem slučaju (ia- bržčeka) odstraniti nevarno zapreko mir- nenui in plodonosnemu delovanju zbor- liičnemu. To zaključenje našega deŽ. zbora je tako čuden korak vlade, da si ga ne moremo drugače tolmačiti kakor posledico krive informacije in prenaglo- sti v ministerstvu. Pisali smo. da je nemški časnik, ki ima stike z minister- stvom, sporočal, da je vlada zaključila gor. dež. zbor na podlagi spomenice, ka- tera je obveščala, da je bila cela vrsta mandatov anulirana. Menda ni težko uganiti, da je bila ona spomenica delo našili dveh junakov „justernent- nicht"- politike. In če k temu Še dostavimo, da je minister za notranje stvari na- gel in rezek gospod, potem je lahko razumeti, kako je mogla vlada seči po sredstvu, ki bije v obraz deželni avto- nomiji. To nain tudi pojasnuje, zakaj ni zaključenju še do zdaj sledilo razpu- ščenje. To je torej naš goriški slučaj. Sle- pec lahko otiplje, da se ne da Ijubljan- skemu primerjati. Mi branimo zakonito zajamčeno pravice deželnega zastopstva; Ijubljanski občinski svet je pa segal v predpravice krone. Iz tega naj se uči „Edino:.t", da ima prav vodstvo S. L. S. v Gorici in vodstvo S. L S. v Ljubljani in da je njena („Edinostina") neosno- vana trditev : da je „Slovenec" obsodil (iregorčičevo stranko — le mahljaj s šibo po vodi. Druge uči — sama gresi. Hankrotirano vodstvo naše libe- ralne stranke je našlo v tržaškl „Edi- nosti" slepo zaljubljeno mamico, ki je vsak hip pripravljena zanje žrtvovati, kar ima vsak časnik najdražjega — svoj ugled. Nič je ne strati misel, da si le sama škoduje z zago- varjanjem toli faliranega političnega vodstva. Kranjske in žtajerske liberalce že Sc kakoSenkrat okrea in obrca, a proti našim goriSkim, ki imajo vendar mnogo več masla na glavi nego oni, ne najde ene žal besede. Na grbi goriškega liberalnega vodstva se je nakopičilo to- liko pregreh. da ga ni iz njih že več videti, ali „Edinost" te pregrehe tako dosledno ignorira, kakor dosledno obe.^.a na svoj veliki zvon vsako pičico — se- veda stokrat povečano, — katero iz- brska iz narodnega delovanja naše stranke. A ne le to ; ona celo skrbno pazi, da ne objavi kak drug časnik kaj neugodnega o njenem goriškem Benja- ininčku. In če se to zgodi, hitro priteče na pomoč ter razgrne svoje široko krilo na vse, kar bi utegnilo postaviti tega Benjaminčka v krivo luč. Tako jev petek predminolega tedna naglo planila na „Slovenca", ki je ob- javil prvi zdaj že obče znano vest, da „je vlada resila goriške liberalce go- spodarskega poloma, posodivSi en mi- lijon kron po dva odstotka pred kon- kurzom stoječi „Trg.-obrtni zadrugi". — Kaj bi bila „Edinost" dala, da bi ta vest ne bila prišla v javnost! ? Ali - lijonček pač brateem na Goriškem. ali tega naj naše ljudstvo ne ve! To naj se nadalje plačuje liberalcem oderuške obresti, da so le liberalni prvaki. ki so to „krizo" (s tern milim izrazom skuša „Edinost" zakrivati resnico!) zakrivili, rešeni nagle katastrofe. Z uslišanjem liberalne prošnje je vlada izrekla goriški javnosti jasno besedo: da je liberalna „Trg. obit, zadruga" stala tik pred po- lomom. Vlada je torej do kraja odgr- nila zastor liberalnega zavoženega go- spodarstva. In te odkritosti je „Edi- nost" strah in groza; saj je doslej vedno z molčanjem pomagala „Soči" tiščati skupaj ta zastor. Ker pa tega v očigled temu milijončku iz vladnih jaslij več ne more, hiti odvračati sedaj neovirani pogled javnosti od liberalne katastrofe, kažoč na Koroško: „da je tudi neko gospodarsko organizacijo do- letel katastrofalen polom". No, poštena „Edinost" v tern zopet „lojalno" za- molči, da ta koroška gospodarska or- ganizacija koroških Slovencev prav nič ne zadevlje. In prav po vzgledu laškega carlatana hiti „Edinost" primerjati ko- roški nemški polom s tukajšnjim libe- raln'm. Ali kakor sploh, se ji tudi ta prknera noče posrečiti. „Trg.-obrt. zadruga" — piše „Edi- nost" — je prišla v stisko, ker jo je potegnilo za seboj neko drugo ped- jetje. — To je „Mizarska zadruga". No, no, ali ni „Mizarska" od „Trgov- ske" kri od krvi, rneso od mesa? Ali niso „Mizarske" vodili prav isti libe- ralni kaporijoni kakor „Trgovsko" ? Za- stonj se nadalje „Edinost" trudi, da bi zazibala javnost v mnenju. kakor da bi liberalnega poloma ne bil nihče zakri- vil. ampak da je le posledica „sedanje splošne denarne krize." Temu nasproti postavljamo mi vprašanja: Zakaj je eden od onih kaporijonov pobegnil iz države? Zakaj je eden (hišni posestnik) zapustil üorico? Zakaj je bil načelnik „Trg. o. zadruge" odstavljen? Slednjič š'e kratek odgovor na drugo neresnico. „Edinost" piše: „Sicer pa ni res, da je „Trg.-obrt. zadruga" pred konkurzom. marveč je bila le v hipni zadregi radi „Mizarske zadruge" in morda tudi radi sedanje splosne de- narne krize". — Mi pa smo v položaju. da moremo „Edinost" zagotoviti. da ni res njen „ni res." Mi smo dobro po- učeni in vemo. da „Trg.-obrt. zadrugi" prav trda prede. Naša „Centraina posojilnica" ne ve nič o „Ed." „splosni denarni krizi." Ako bi bili krivci liberalne denarne krize pred leti politično propadli. bi ne bilo prišlo tako daleč z gospodarsko „krizo". Podpirala jih je v politiki dična „Edi- nost". Ker je doslej o liberalni gospo- darski „krizi" (ko bi bilo govorjenje morda Še kaj pomagalo) trdovratno molčala, naj inolči se dalje! Toliko za danes! (iovorili bomo še jasneje, če bomo izzivani! kega Lojzeta in po „Trgovsko obrtni" in „.Mizarski zadrugi" še bolj znanega A. Gabrščeka. Kaj jih je prignalo v Sv. Križ, ne vemo: mogoče sta zavohala nove volitve — le v trgih... ? Najbrže, da bo tako! Kajpak, Lojze. sedaj še slučajno državni poslanec, mora držati Irak nizdol politiku A. GabršČeku. Saj gre tudi Eojze „galop" proti koncu svoje politične slave. ¦— Na shodu sicer nisem bil, a sodim, da ni bilo Bog ve kaj, ker Sv. KriŽ je kazal ta dan vsak- danje lice. Sicer so pravili, da je bila FerjančiČeva soba. kjer se je vršil shod, polna A kdor pozna to „dvorano". ve, da ne gre notri več kakor parkrat po 10 mož. To je bilo vse. Da ne bo A. Gabršček na shodu hvalil naših poslan- cev, je bilo znano. Sicer pa smo Kri- žani te vere, da kar grajajo liberalci, je gotovo dobro, kar hvalijo. pa slabo. Saj smo videli. kako so liberalci hva- lili „Mizarsko zadrugo" in „Trgovsko- obrtno zadrugo", a sedaj vidimo. kako so imeli ljudi za norca. Spominjamo se tudi, kako so liberalci zagovarjali znane kraške trtjone, a sedaj se boje stopiti pred sodišče. stvar zavlačujejo. Nemirna vest jih grize. Če hoče biti liberalcev prej konec. naj le hodita Lojze in Gabr- šček na shode. Dopisi. Sv. Križ. — Minulo nedeljo smo imeli „veliko cast", imeti v svoji sredi dve politični „kapaciteti", znanega kraš- PoliMčni pregled. Državni zbor. Poslanska zbornica je začela svoje zasedanje v četrtek ob 11. uri predp. Finančii minister je predložil zbornici državni proračun za 1. 1911. Nato se je nadaljevala razprava o poročilu draginjskega odseka glede od- daje javnih del in naprave zaklada za preskrbovanje stanovanj. Posl. G 1 ö ck 1 se je na to spom- nil s par besedami Tolstega, katerega je imenoval največjega pisatelja vseh narodov in vseh časov. Nato je zahte- val neomejeni uvozargentinskega mesa. Posl. S o k o 1 je zahteval dovo- ljenje uvoza argentinskega mesa in zni- žanje carine na žito. Posl. Kraus pravi, da se da od- praviti pomanjkanje stanovanj samo s tem, da se zniža hišni davek. Nato so se razni poslanci spomi- njali smrti Tolstega ter izrazili v imenu svojih strank svoje sožalje in spo- štovanje. Poslanska zbornica je včeraj na- daljevala razpravo o draginji. Trgovin- ski minister dr. Weisskirchner je. odgo- varjajoč raznim govornikom. med dru- gim rekel. da zastopa vlada stahšče. da treba za stalno odstranitev pomanjkanja mesa pred vsem dvigniti domačo pro- dukeijo Živine. Zato smatra uvoz argen- tinskega rnesa le za odredbo za silo. KoneČno je trgovinski minister priporo- čil zbornici, naj čini prej reši trgovinsko pogodbo s SrbMo, čei. kakor hitro bo rešena srbska trg. pogodba, bodo vrata odprta in začne uvoz, ki bo gotovo pri- pomogel, da se zmanjša pomanjkanje živine. — Danes je zopet seja. Domonstraclje pred državno zbornico, Po sklepu seje državnega zbora se je v petek pred posl. zbornico zbralo okolu 1000 oseb, med temi mnogo žensk. Demonstranti so nosili table, na katerih so protestirali proti draginji. Prišel je močan oddelek redarjev, ki je množico razgnal, tako da ni prišlo do izgredov. Zakaj je bil deželni zbor zaklju- čen ? Ker je prišel v zbomico poslanec, ki je ncdosežen prepirač, in drugi, ki je spreten podpihovalec prvega, kar bi iz- vrslno služilo vladni modrosti „divide et impera"; — dalje, ker je zbornična večina liotela mirno delovati in je v ta namen raorala odstramti element pre- pira v kar je imela po zakonu določeno pravico. katero pravico je vlada doslej v enakih slučajih vedno, spoštovala, a se je takrat izneverila svojemu dose- danjemu korektnemu stališču in to na prošnjo in na Ijubo jnnakoma prepira, ki sta torej prava povzručilelja deželno- zborskega zaključenja. Po „Kdinosti" je pa tega kriva de- Želnozborska večina, ki ni storila dru- gega, kakor da se je ravnala po dolo- čilu voiilnega reda, ki je po predlaganju vlade same postal zakon! Po tej logiki bomo čitali v „Hdinosti" še take-le članke: „Lastnik velikega posiopja z innogoštevilnimi stanovališči, da to po- slopje v najem za Sest let. Najemnik odda eno stanovalisče v podnajem ne- komu, ki je bil frozen prepirač. Ta podnajemnik je iskal in riašel prepirov z vsenii sirankanii. razsajal po poslopju ter, i\ar je mogel, razbil in pokvaril. Na željo večine strank, mil najemnik odpove stanovališče. Izpojeni podna- jeinnik in njegov podpibovalec se pri- tožita pri lastniku. in ta, ne da bi se kaj int'ormiral, takoj zapodi najemnika z vsemi drugimi podnajemniki iz hiše ter poda zoper nje na sodišču tožbo, zahtevajoč, da niu morajo Se naprej plačevati stanarino ter dati popraviti škodo, katero je napravil podnajemnik- razsajač." Z ozirom na duSevni nivo ljudij, ki goltajo tudi take „Iidinostine" ^oro- stasnosti brez škode za svoj želodec, utegne biti to taktično prefrigano; ali ljudje, ki iniajo kaj razsodnosti in — vesti, porečejo le. da je taka logika jednostavno brez vsake morale, ne le politične, ampak življenske sploli. Veselica v kori.st „Slovenskega sirotišča" bo za božične praznike v dvorani „Central" v Gorici. Za to ve- selico se pripravlja nekaj posebnega. Za sedaj ostane še tajno. Na to ve- selico uže sedaj opozarjamo slovenske rodoljube. Sneg. Po krasnili zimskih dneh, katere snio imeli ta teden, se je sinoči likratu popačilo vreme in padati je začel dež, njenni pa je sledil sneg, ki je po- belil strehe mestnih his in nam prinesel rm ulice vse polno blata. Odbor društva „Skalnica" bo imel jutri dne 27. t. m. ob 4. in pol« pop. v društvenih prostorih sejo, katere naj bi se prav gotovo udeležile vse p. n. odbornice, ker je predmet, ki se bo onravnaval, zelo važen. Predsedništvo. Izpred porotnega sodišča — V torek je sedel na zatožni klopi 49 letni Miha Kovačič iz Sv. Lucije. Obtožen je bil zarad nenravnega de- janja. Obsojen je bil na 14 mesečno težko ječo. Vsredoseje vršila porotna obrav- nava proti 27 letnemu Avgustu in 29 letnemu Remigiju Tonini. Obtožena sta bila zločina ropa. Prvi je bil obsojen na 1 letno težkoječo, drugi pa oproščen. Odprtl lekarni. Od 27. t. m. do 4. decembra bodeta imeli ponočno službo lekarni: (i i r o n c o I i - (i I i u b i c h. Iz nlžje - avstrljskega dežeinega zbora. — Dne 21. t. in. se je vršila seja nižje-avstrijskega deželnega zbora, v ka- teri se je obravnavalo tudi zvišanje voznili tarifov na južni železnici. KrŠč. soc. poslanec dr. Heilinger se je o Bie- nerthovi vladi silno ostro izrazil. Rekel je, da sedanja vlada ne zna drugega, kakor deželne zbore sklicavati in za- kljucavati in jo je imenoval „Die schä- bigste Regierung, die wir je gehabt ha- ben". Upamo, da bodo kršč. socialni poslanci iz takih besedi tudi dosledno izvajali dejanja. Novi društvi. — C. kr. namest- ništvo v Trstu je vzeio na znanje pra- vila novih druStev: „Muzejsko društvo za (ions'ko" v (iorici in „Katol^-slov. izobraževalno društvo" s sedežem v Renčah. Hagenbeck v Goricl. -¦- Svetovno znani llagenbeckov zverinjak se je na poti v Rim ustavil v našem mestu ter imel v Četrtek svojo prvo predstavo. Čarobno razsvelljeno pročelje tega am- fiteatra odgovarja popolnoma vclestas- nosti. ki jih Človek vidi v notranjosti med predstavo. Levi, medvedi, sloni, tigre. zebre, konji, biki, morski psi itd. itd. so popoluoma ukroceni ter pro- izvajajo pod roko krotilcev neverjetne reči. Reklama po ulicah ni nikakor pre- tirana, kakor se to po navadi godi. in svetujemo vsakomur. naj si ogleda ta edino veliki zverinjak na svetu. Nikdo se ne bode kesal. Toliko za sedaj. ker nam primaujkuje proslora. •Jutri, v nedeljo, sta dve predstavi in sicer ob 4. uri pop. in ob 8. uri zvečer. Za narodni muzej v Gorici je da- roval gosp. .losip Prijatelj. c. kr. učitelj v Kobaridu. čepico iz drevesne gobe, kakoršne se le rčdko s"e dobijo, a jih je bilo svoj čas več med našim ljud- stvom. Ta gospod je poklonil muzeju tudi nekaj starih slow testamentov iz 16. stoletja. ki so zelo zammivi za one case. Za oboje mu izreka pripravljalni odbor najsrčnejšo zahvalo z nado, da bo gotovo n;isel Se ninogo posnemalcev. Državni zbor. - V četrtkovi seji poslanske zbornice je vložil državni poslanec Fon nujni predlog za izdatno državno podporo za goriške okraje. Požar v Prvačini. — V noči od srede na četrtek je nastal na žagi g. Villat-a. ki se drži prvaškega mlina na Vipavi, požar, ki je unicil žago in rnno- go lesu. Skoda se ceni na 30.000 krön. Žaga je bila zavarovana. Pater Fruttuozij Mayer umrl. — Na Dunaju je umrl včeraj v 80. letu svoje dobe pater Frutuozij Mayer, ki je bil dolgo vrsto let prior v tukajšnji bolnici usrniljenih bratov. N. p. v m.! Novo društvo in Orel na Gori- škem. — V Medani pri Korminu v za- padnih Brdih so ustanovili novo društvo z Grlom. Na shodn je bilo 250 Ijudi. (iovorili so : clomači g. kurat Kurinčič in drugi. Nova tovarna na Slovenskem. — Kakor se čuje, namerava znana I'ran- ckova tovarna kave v Zagrebu zgraditi na Slovenskem veliko podružno tovarno. Čuje se, da bi v tem slučaju sprejela v službo slovenske uradnike in delavce. Aviatik Rusjan in pa njegov za- grebški tovariš Merčep, ki je financiral njegov aeroplan, sta sklenila, da se spomladi udeležita zrakoplovne tekme DunajBerolin. V to svrho zgradita nov manjši aeroplan, za katerega izdela motor neka avstrijska tvrdka, kar je pogoj za vsakega tideleženca pri nave- deni tek'ni. Poročil se Je g. I. K a č i č\ rav- natelj podružnice „Ljubljanske kreditne banke" v (iorici z g.čno Marico Be- tt e d e k o v o iz F}lariine. Samoumor v Trstu. — Veliko po- zornost vzbuja v tržaških krogih samo- umor dr. Antona viteza Volpija. ki se je ustrelil. Volpi je bil zelo bogat. poročen z hčerjo rajnega tržaškega župana Bar- zonija. Zakaj se je usmrtil Volpi, ni znano. Nadaljevalni tečaj za umetoo va- renje. Na prizadevanje našega zavoda za pospeševanje obrti se bo otvoril pri osrednjem uradti na Dunaju meseca prosinca 1911 tečaj za unietno varenje, ki bo trajal en mesec. Tega tečaja se bodo udeleževali izključno le rokodelci iz naše dežele in iz Tridentskega. Yeljavnost starešinstvenih sklepov. Na vprašanje. ali velja glasovanje, če se dvignejo .oke. odgovorimo kot sledi: Ubčinski red določa v § 45.. zadnji odstavek. da se lahko glasuje ustno ali pa — kakor razsodi pred^ednik —¦ na ta način. da se vslane in obsedi. Dalje. če sklene starešinstvo. s krogljicami. in ako se gre za volitve imenovania, pa z listki. Jasno je tedaj, da glasovanje na drugačen način ne more biti veljavno. L'pravno sodišče je v naličnem slučaju sklenilo 23. grudna 1905 št. 13.994 (Budw. 4040 A), da glasovanje z dviganjem roke ni dopustno in so torej vsi dotični občinski sklepi neveljavni. „Samouprava". Certifikatisti. — Ministrstva ho- čejo razširiti certifikatno postavo na službe ofieijantov. Oficijanti postanejo lahko ne le oni podčastniki. ki imajo uradniški certifikat. ampak tudi boljse kvalifikovani podčastniki s certifikatom za služabniska mesta. Tako se da dalje časa služečim podčastnikom možnost, da pridejo prej ko slej do državnih sluzb. Povzdiga ribolova v Hrvatskem Primorju. — Več lirvaških ribičev si je iz Friedrichshavena naročilo motornc čolne, da z njimi pri ribolovu nado- ineste dosedanje neokretne nbiske barke. Oporoka Leva Tolstega. — Ruski listi javljajo, da znaša premoženje Tol- stega z zemljišči vred 10 milijonov ru- bljev. V svoji oporoki je zapustil Tolstoj vse svoje premoženje v svrho krščanske ljubezni do bližnjega, posebno za lajša- nje bede v ruskih mestih. Družini pre- pti^ča le omejen užitek. Bržkone nastane radi oporoke ^e prepir o premoženju pokojnika Volkovi na Kočevskem. — I/. No- vih Lazov se poroča. da so se po snegu 18. t. m. pojavili volkovi. Neki kmet je krmil zgodaj zjutraj konje. Videl je volka, ki je napadel psa, drugi je pa blizu stal z žarečimi očmi. Kmet ves prestrašen je sicer prepodil volka z gorjačo, a komaj se je odstranil, se je volk vrnil in odnesel psa. Sledovl vol- kov so se na to izgubili. Rnmunija in Avstro -Ogrska. — Avstrijska vlada je sklenila z rumun- sko pogodbo. po kateri kupi letos v Ru- muniji en milijon kilojjramov rumun- skega tobaka. bodoCih 15 let pa vsako leto dva milijona kilogramov. KnjiževnosL Ravnokar je izšla v drugi izdaji velezanimiva knjiga: „Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenja ' Spisal Ant. K r ž i č. Samozaložba. Prodaja „Katoliška Bukvama". Cena 1 K oO h broš., 2 K v platno vezano. za pošto 20 h. — Radi pritrdimo besedam. ki jih je zapisal pisatelj v priporočilo drugi izdaji: „Ta knjiga ni. kakor mnoge druge, da bi jo čitatelj kot kako po- vestico. kar slastno prebravši, vrgel v kot ter se nikdar več ne zmenil zanjo. Želim. da bi bila nekakšna družinska knjiga. ki naj se opetovano čita iz nje, skupno in posan-ič, ker sola zemeljske sreče je pač sola, ki se konča šele z zadnjo uro." Zahvala. Podpisana vdova po ranjkem c. kr. nadoficialu vojaškega oskrbovališča Alojziju Faltus se čuti poklicano izreči svojo iskreno zahvalo zavarovalni družbi „Universale1' na Dunaju za točno izplačilo svote K 3000, za kateri znesek je bil pokojnik pri ime- novani zavarovalnici zavarovan. Posebnö se zahvaljujem g. Andreju Pervanje in g. Antonu Bavčarju, voditelju goriške podružnice inienovane zavarovalnice, da je v par dneh po pokojnikovi smrti vse potrebno ukrenil, da sem kmalu nato do- bila zavarovalni znesek. GORICA. 14. novembra 1910. Koštanea vil. Faltus. Za svojo odvetniško pis^rno iščem KONCIPIJENTA s pravieo substitut'Ije. Vstop 1. januvarja 1911, pogoji po dogovoru. Dr. Ivan S u s t e r 5 i c, odvetnik v Ljubljani. JABOLKA fina, namizna, 100 klg po K 1(), 20 in 24 s kolodvora L i t i j a, razposilja po povzetju I. RAZBORŠEK, Smartno pri Litiji (KRAJNSKO.) Eorbica 5 klg franko krön 2 40. MANUFÄKTURNÄ TRGOYINA Vsem ^OHUodiiijam toplo priporočam ^K0Ü,INSK0 CIKORIJOk = edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Szdelek. ===== I v korist obmejiiim slovencem. Gosposka zbornioa. Tudi gosposka zbornica je imela v četrlek sejo, v kateri se je izvršila voiitev članov delegacije in v odseke. Državni proraöun za 1, 1911. Fmančni minister je predložil dr- žavnenui zboru proračun za leto 1911. Skupni državni izdatki obsegajo 32 poglavij. Za dvor so pro- računani izdatki z 11,300.000 (I. 1910 11,?- ' 000 K); za cesarjevo kabinetno pisai(jo s 189.637 K (1910: 1S8.981 K); za državni zbor s -U0.V0S3 K (I. 1^10. 4,082.^84 K); za državno sodiSče s 67.150* kronami (I. 1 V> 10: 67.048 K); za ministr- ski svet in upravno sodišče s 5.072.110 kronami (1. 1910: 4.902.930 K): prispevek. k skupnim izdatkom je proračunan s 324.32S.046 K (I. 1910: 350.iS4.S90 K): za notranje ministrstvo s 54.17S.9oO K (1. 1910: 52.05S.316 K): /a ministrstvo deželne brambe s 97,107.350 K (I. 1910: 98,701.330 K); za bogočastje in naučno ministrstvo s 105,560.789 K (I. 1910: 103.001.572 K); za finančno ministrstvo s 854.486.787 K (1. 1910: 818,327.143 K): za trgovinsko ministrstvo s 223.219.SS0 kronami (1. 1910: 223,956.400 K); za že- lezniSko ministrstvo s 749.77ö.9OO K (I. 1910: 735,561.850 K): za poljedelsko ministrstvo s 59.345.024 K (I. 1910: 58,752.128 K): za justično ministrstvo s 87.713.907 K (1. 10-10: 86.3S7.991): za ministrstvo javnih del s 100.270.970 K (1. 1910: 100,458.323); za upravodržavnih stavbs 4.181.173 K (1.1910: 4.1S7.0<>3 K); za nove stavbe. stavbno režijo in adap- tacije s 25,374.280 K (1. 1910: 28,992.2S2 kronami); za najvišje sodišče s 717.400 kronami (1. 1910: 6S7.100 K); za penzije s 111,141.224 K (1. 1910: 99.024.596 K. — Skupni državni izdatki so torej pro- računjeni v skupnem znesku 2..21S.196 tisoč 730 K, lani so pa bili proračunani s 2..780.822.657 K. Ce primerjamo iz- datke proračunane za leto 1911 s pro- računom za letošnje leto, dobimo vtis. da je finančni minister marsikje zelo črtal izdatke. da je le dobil proračun. ki izkazuje mali prebitek. Deželna bramba. — Vojaški n o v i n c i. — 0 r ožn i k i. Stroški deželne brambe so prora- čunani z 61,608.547 K. Stroški novače: nja pa z 204.250 K. Orožništvo bo stalo po proračunu za I. 1911 28.224.167 K, medtem ko je znašala posiavka za orožnistvo lani 27.319.868 K. Za povzdigo ljuskega šolstva dobi Primorsko 50.000, Dalmacija 300 tisoč K. Za poljedelstvo se izda med drugim za dršavne učne zavode in preizkuševališča 851.691 K. Za pospeševanje poljedelstva se izda 26,879.195 kron. Za agrarske operacije dobi med drugimi deželami Kranjska 75.000 K, Koroška 40.000 K in Štajerska 40.000 kron. Za državne ceste. in sicer za zgradoo se proračunava skupen izdatek s 16,976.168 kronami. Za nove ceste je namenjeno, in sicer kot izredna potrebščina v letu 1912 za Kranjsko 183.000 K, za Štajersko 631.150 kron, za Koroško 241.943 K, za Pri- morsko 962.650 kron in za Dalmacijo 846.823 K. Iz seje „Slovenskega kluoa . Vsredo dopoldneje imel „Sloven- ski klub" pod predsedstvom poslanca dr. Šiisteršičti sejo, v kateri je klub po- zdravil oba nanovo izvoljena poslanca in klubu pristopivša člana dr. Verstov- šeka in .Jarca. Nato je poslanec dr. Šu- steršič obSirno referiral o političnem po- ložaju. Debata o vseučiliškem vpraša- nju, odnosno o vprašanju italijanske pravne fakultete se ni vrsila v tej seji ter bo v tozadevni taktiki padla odloči- tev šele v skupni seji jugoslovanskega vseučiliškega odseka. Češki deželnl zbor odgoden. Češki deželni zbor je bil v torek odgoden. ČeSki onotnl klub. V četrtek se je osnuval na Dunaju češki cnotni državnozoorski klub. Pred- sednik ntu je dr. Fiedler, podpredsed- niki pa LMrzal. Mruban in Klofač. Vlada uaj odstopl! < V krogih čeških poslancev se splosno poudarja. da mora vlada i/.ve- sti iz razbitja češkonemskih spravnih pogajanj konsekvence in demlsijoniratr Istega mnenja so tudi veleposestniki. ki so razjarjeni, ker so se pet mesecev resno trudili ne da bi končno kak uspeh dosegli. Hrvatski sabor otvorjon in odgoden. V torek se je sesel novoizvoljeni hrvatski sabor. Ob 11. uri je otvoril sejo starostni predsednik dr. lira/em Barčic. prečitavši kraljev dekret, s ka- terim je bil sklican sabor. Posl. Kumičic* je obžaloval. da ni tudi Reka zastopana v saboru. Nato je vstopil v sabor ban Tomasic in je pre- čital kraljev leskript, v katerem je iz- ražena nada. da bode sabor deloval in da se sestavi v ta namen potrebna večina. Po prečitanju tega reskripta je bil sabor odgoden. Italija proti Avstriji. Italijanska vlada zahteva 200 mi- lijonov lir za nove trdnjave ob meji. Od te vsote porabij) tri četrtine za utrdbe ob avstrijski meji. Novi ruski zuuanji minister. Upravitelj zunanjega ministerstva Sassonov je imenovan za ruskega zu- nanjega ministra. Domače in razne uesti. Državm poslanec dr. Gregorčič ponesrečil. — V četrtek. ko je šel naš državni poslanec g. dr. Gregorčič v zbornični palači v drugo nadstropje. kjer se zbirajo slovenski poslanci, padel je vrhu stopnic. kjer se stopnice vijejo, in si je zganil na levi roki dva prsta. Češki poslanec dr. Velich, ki je zdrav- nik, je bil koj pri rokali in mu je s pomočjo služabnika dejal prsta zopet na svoje mesto, sčistil in obvezal. Zdravnik je izjavil, da v 2 ali 3 dneh bo vse dobro. Toliko se nam je zdelo potrebno pisati o ti nezgodi z ozirorn na vesti. ki so krožile pod naslovom „dr. Gregorčič ponesrečil" po drugih listih. V Mate Vitezič. — Dne 20. t. m. je umrl na Sušaku dr. Mate Vitezič. c. kr. viši inženir v pokoju, odličen Hrvat iz Istre. „Gorlca" pred okrožnim sodiščem oproščena - dr. Gregorin pogorel. — Danes predpoludne se* je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vsklicna razprava proti našeniu odgovornemu uredniku, katerega je tožil dr. Grego- rin in sicer vsled tega, ker je „Gorica" št. 26. z dne 2. aprila t. 1. priobčila med raznimi vestmi notico, v kateri je bilo v zadevi novih voiitev na Krasu, katere je provzročil dr. üregorin, ker je zapustil dež. zbor, med drugim re- čeno, da bi smeli kraški volilci stopiti pred dr. Gregorina in reči: „üospod dohtar, če že nočete teh (volitvenih) stroškov povrniti, prepustite nam vsaj vsakoletni čisti dobiček od „Edinosti", saj je vendar to izključno narodni de- nar, ki se steka v žep ene same osebe". Vsled teh besedi se je čutil dr. Gregorin žaljenega in je tožil „Gorico". Pri prvi obravnavi, ki se je vršila pred tukajšnjo okrajno sodnijo dne 14. sep- tembra t. 1., je bil odgovorni urednik „üorice" zaradi zanemarjenja dolžne paz- nosti obsojen na 50 K globe. „Hdinost" je poročala o prvi, oziroma o drugi obravnavi pred prvo inštanco. Zato naj ne bo huda, če poročamo mi o razpravi predzadnjo inštanco. „Gorica" je namreč po svojem pravnem zastopniku g. dr. Pavletiču proti razsodbi prve in- stance uložila utok, in danes pred- poludne — kakor uze povedano se je vrSila pred goriŠkim okrožnim so- diščem vzklicna razprava v tej zadevi. Sodnemu dvoru je predsedoval višjesodni svetnik g. dr. grof Coro- n i n i. prisedniki pa so bili in sicer gg. sodna svetnika Fröhlich p I. Fröh- lich s t h a I in S t r a u s g i 111 in . okr. sodnik g. Lasič. Zasebnega obtožitelja dr. (jregorina je zastopal odvetniSki koncipijent g. dr. P o d g o r ni 1<, , üo- rico" pa odvetnik g. dr. Pavletic. Konečni vspeh ra/prave je bil ta, da s e je v z k 1 i c u u g o d i I o in da je bil n a š odgovorni urednik popoluoma oproščen. d r. (i r e g o r i n p a p I a č a s t r o š k e. Razloge, po katerih je bil naS od- govorni urednik oproščen. je navedel sodni dvor te le: „V inkriminirani notici ni mogoče najti žalitve". „Bistvo. da se zasebnemu ohtoži- telju očita. da je izstopil iz dež. zbora ter se ga pozivlja, da poravna škodo z dobičkom od „Edinosti" ..... ni žaljivo". „Tudi poziv. da naj dr. üregorin z dobičkom „Edinosti" povrne skodo de- želi - ni ža jivo". „Ako je dr. Gregorin lastnik „Hdi- nosti" in ako ima istega dobiček, to go- tovo ni nečastno, ker vsakdo ve. da je časopis podjetje iz katerega pričakuje lastnik dobička". „Ta poziv ima bolj značaj Saie, ker noben ne pričakuje resno, da pod» jetnik žrtvuje vse dobičke politiki". Potemtakem je dr. üregorin na^el to. kar je iskal. „Edinosl" je bila /. razsodbo prve instance zadovoljna. zaradi česar pa jo nismo mi prav nič zavidaü. Upamo. da nas ne bode tudi „Hdinost" zavidala, če snio mi zadovoljni z razsodbo druge in zadnje instance. Radovedni smo pa, kaj bo stara obrekovalka ,.Soča" rekla o izidu današnje obravnave z ozirom na to. kar je pisala o nas v številki 118. z dne 15. oktobra t. I. o „dol.^cm jeziku". Predsednik višega dežolnega so- dišča v Trstu stopi v pokoj. „Reichs- posti" poročajo, da stopi predsednik vi- šega deželnega sodišča v Trstu. gosp. Avgust Jakopič, v najkrajšem času v pokoj. — Liberalna taktika glede občinskih voiitev. — „Soča" in „Hdinost" imata sedčij za svojo glavno nalogo farbati vlado in sploh vso slovensko javnost s tern, da na vse grlo kričita. da se vrŠi na Goriškem spložen preobrat v prilog njune in njenih voditeljev politike. V ta namen izrabljata posebno občinske vo- litve, ki so se vršile in se še vrše v raz- nih občinah. Ako zmagajo v kaki ob- čini, kjer so imeli dosedaj občinsko upravo liberalci v rokah, zopet liberalci, pa kričita na ves glas : Iztrgaii smo iz klerikalnih krernpljev to in to občino. Ako so pa dosedaj v kaki občini gospo- darili liberalci, pa je ta občina pri se- danjih volitvah prišla v klerikalne roke, tedaj pa lažeta, češ, saj je ta občina bila že poprej v klerikalnih rokah in je le malo manjkalo, da ni prišla sedaj v liberalne roke. Te taktike se posluzuje „Soča" tudi glede občinskih vol.itev v Lokovcu. Uprava te občine se je nahajala dose- daj v liberalnih rokah. „Soča" pa piše, da so tudi poprej gospodarili klerikalci v Lokovcu in da pri zadnjihobčinskih vo- litvah se jim je po težavnem prizade- vanju posrečilo obdržati jo še v svojih rokah No, ta taktika pa ni bogve kako pametna, ker Ijudstvo samo spoznava, Čitajoč take osiarijc, da ne sme tcma listoma ničesar več verovati. Sicer pa nam je dobro znano, da ta nesramna taktika „Soče" in „Hdinosti" ima glavni namen nafarbati vlado, da bi razpustila deželni zbor, češ: z novimi volitvami predrugači se tudi popolnoma strankar- sko razmerje v deželnem zborii in sicer na korist liberalcev (ki se na grd način ponujajo vladi za lakaje). Ali na take limanice tudi vlada najbrže ne pojde, ker je <> razpoloženju naSega ljudstva Se precej dobro poučena in ker je pre- pričaiui. da se Ijudem, ki stoje danes na čelu liberalne politike goriSke, uikakor ne sme izročiti dezelno gospodarstvo, potem ko so provzročili drugod gospo- darske poloine in se nahajajo saini vsled svoje lahkomiselnosli v najkritič- ncjSem gmotnem položaju. Kamora v goriškem dež. odboru. Ker ni bilo mogoče doseči soglasja za imenovanje ravnatelja v novi umobol- nici iz vrste zadevnih kompetentov in je otvoritev zavoda zelo polrebna in nujna, ponudil je deželni odbor dose- danjemu voditelju oddelka za umobolne v bolnisnici usmiljenih bratov g. dr. Fratniku začasno vodstvo v deželni umobolnici ter napravil v to svrho ž njim provi.zorno pogodbo. dokler se za- deva definitivno ne uredi. To dejstvo je pograbil neki tukajšni „revolver- žurnal" kol lačen pes golo kost, da udriha na nečloveški način po dežel- nem odboru in posebej še po glavarju Pajerju. ker je dr. Fratnik njegov nečak. To ne bi bilo nič čudnega. in mi hi o tern niti ne zinili. da ni pograbila tudi tržaška „Hdinost" to kost ter za- čela glodati na nji v nedcljskemuvod- niku. dasi ji je dobro znano, da dr. Fratnik ni bil imenovan ravnateljem, marveC sprejet le provizomo za vo- ditelja. dokler se zadeva konečno ne rcši. Frivoščinio iz srca „Hdinosti" to kost, na kateri je glodal vže označeni laški list, kajti nevarnost bi bila inače, da ji vpoči od nei/.mernega sovraštva do S. L. S. in dež. odbora goriškega napolnjen žolč. Radovedoi „Bdinosti"! — „Hdi- nost" postaja dan na dan nestrpnejša nasproti naši obrambeni pisavi. Nekaj časa molči, potem se oglasi in zateče k smešenju in bagateliziranju, češ: „üonca" le „klobasari", ali kmalu ji to „klobasarjenje" tako razburi živce. da si mora dati odduska. pograbi kak sta- vek ali odstanek iz „Gorice" ter ga na drobne kosce razmrcvari, s tern si raz- burjenost zopct nekoliko ohladi in zo- pet umolkne, ali za malo časa; v ptu- jili, Slovencem sovražnih listih naleti na kaj, kar bi se dalo proti nam upo- rabiti, in hop! že nam ponuja to ptuje blago za čisto resnico, zopet umolkne in kirtnedija se prične začetka. Pondeljek teden se je zatekla med „vprašanja in odgovore" ter položila „čuatelju" v usta naivno vprasanje: „kdaj prilično privede „Gorica" svoje klobasarjenje proti „Edinosti" hkoncu?1' Ker pravi, da ji je to vprasanje naj- težje, kar jili je doslej dobila, ji odgo- vonmo mi. Nič lažjega in krajšega! Naš odgovor je: kadar bo „Bdinost" hotela. Le od nje je na$ molk odvisen. Una naj neha definitivno z napadi, ne odgovarjajočimi resnici na našo dele- gacijo in stranko, in „Gorica" umolkne, ko odbije še par napadov nakopičenih v njej „(Hdinosti"') odzadnjega zasedanja sem. „Hdinost" naj se postavi nasproti goriški politiki na stališče, na katerem je stala v prvi polovici tega desetletja nasproti goriškima strankama, to je ta- krat, ko jo Gregorinov dull ni bil še obsenčil. Mi ne zahtevamo od nje nič drugega nego enako pravičnost proti obema strankama, ker vemo, da le tako more služiti naši narodni stvari. Kar pa zdaj uganja po Goriškem, to je le golo podiranje. Ako bode „Hdinost'' s tern nadaljevala, svobodno ji, ali mi bodemo tudi nadaljevali in stall zvesto s puško pri nogi. Mi ne nehamo, ker snio uverjeni, da le tako služimo na- rodni stvari v naši deželi. Kriza stran- karske evolucije na Goriškem je bila, na Tržaškem še le bo; „Gorica" ni „zmrznila", „lidinusti" odloči to pri- hodnost 1 Logika „Bdinosti". (Prosto po „Hdi- nosti".) — V eni zadnjih številk je „Hdi- nost" zopet pisala, da „je po krivdi Pajer-Gregorčičeve večine deželni zbor zaključen v trenotku, ko je bilo njego- vega delovanja najbolj treba". ")nslPII7i)iP9 „Ljiibljanske kreditne banke" tt f H B Tfl I Bi l/ -------se bavi z vsomi v bančno stroko spadajoöiini posli. -.— y I I I I I m . U UL1 tl Li 11 lUvU üloge na knjižice obpestuje po l«/a%, vloge v tehocem nnu po dogouoru. I U Ult 1 v .. Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. -Rezervnl zaklad K 450.000. - ====^^ PODRUZNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst. =====^^ ZAHVALÄ. I Za vse nam došle izraze tolažilnega sočutja povodom prebritke I izgube našega ljubljenega očeta, tasta oziroma starega očeta LEOPOLPA BUPAU, c. kr. dvornega svetnika najvišjega sodišča in kasacijskega dvora v p za mnogobrojno spremstvo nepozabnega pokojnika k večnemu počitku. kakor za cvetke in vence. ki so jih položili „Slovenska Čitalnica" v üorici. cenjeni znanci. prijatelji in sorodniki na krsto rajnega, izreka tern potom najiskrenejšo zahvalo. GORICA, dne 25. novembra 1910. Žalujoča obitelj Budau - Dominko. JOSIP BONANNI. naslednik T. Slabanja - srebrar in pozlator v Eorici ulico fflorelli 1Z * odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c ^s v Podgori ^^ | na yoiIi zelezntep mosta (ma cetti, ki fielje proti Gradiiki) 9 9 O ! Trgtijfe tudi i opeko. iina ve- liko zalogo vsakovrstnei^a trde- $h lti mekhega Iesa dotnačega ; In tujega, veliko zalogo pohišt- ' va, viuwkih poHod, ttiskalnic itd. Iz zaloge „Narodne Tiskarne". „Narodna Tiskarna " v Gorici ima v svoji zalogi sledeče knjige: S. Gregorčič : „Svetopisemska knjiga Job in psalem 116" s „Pojasnilnim uvodom v knjigo Job", spisa! dr. Fr. Sedej. Cena: Eleg. vez. I\ 320. S. Gregorčič: „Poezije IV." Eleg. vez. K 3-20, broš. K 2. A. Kragelj: „Ilijada", mehko vez. K 1-40. V. Remec: „Veliki punt". Drugi na- tis. Bros. K WO. F. Vodopivec: „Igre za samomoške in samoženške vloge". Bros. K 140. Dobro krepiSo za želodčno slabost in za one, ki so se prehladili ali prenajeli ali si pa z zaužitjem s'abih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi nakopali neprijetnosti v želodcu, kakor katar. krče bolečine. napihnjenost itd. NT je dr. Elgelnov „B A L D R \ A N U M". -« I „B a 1 d r i a n u m" se izkaže pri takih neprijetnosvih, dokler nisc Se razvite, koi I dobro želoučno vino z izvrstnim vspehom in zabranjuno tudi slabe posledice, kakor j nervoziteto, nespečnost omotico, tfisko itd. Vsled njejiovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, mali- ] novec in črešnjevec. vplipa „Baldrianum" tudi pospešujoče pri zaprtju in za- jedno krepiino na ci-i človeški Organizern. I Dr. Engelnov ,,BALDRIANUM' nr> vsebuje ni-kakih škodljivih sestavin ter | X'd lahko prenašajo siabotne osube in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je. če se ga zavžij^ zjutraj na tožče ali pa zvečer predno se gre spat epo čašico kakor za likerje. Za otroke in siabotne osebe so razredči I •€>¦€>¦€> „BALDRIANUM" ^o-o- I 111111iiu1111111 vručo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iiiiiiniiniiii Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseli lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V (iorici, Konninu. Gradišču, Romansu, Ajelu, Dolgempolju, Ronkali, Tržiču, Ajdovščini, Cior. Idriji. Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Palmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. E n g e 1 - n o v „B a I d r i a n u m" I —-------p0 izvirnih cenali v vse kraje Avstro Ogerske.-------— •- -=§\ Svarl se prcd ponarejanjem! n|---------- I Zahtevajte izrecno Dr. Engel - nov „ J3 a I d f i a u u m ". Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r W. Hagenbeckov s v e t o v n i zverinjak dresiranih zverin (največji na svetu) ^ž^ ie v Gorici na starem pokopališcu =^^ Krasno pročelje dnevno razvetljeno .z 2 40 0 električnimi žarnicami. Predstave danes v soboto ob 8. zvečer. jutri v nedeljo dve predstavi ob 4. pop. in ob 8. zvečer, enako v sredo k 30. t. m. dve predstavi, druge I dneve po ena predstava ob 8. I tiri zvečer. Zverinjak šteje 300 raznovrst- ^ — nih živali. — M Predstave, pri katerili nastopajo najboljši ^l svetovni artisti, klovni in smcštii av- !gusti se vrše v veliki, železno ograjeni kletki v vsemogočih skupinah, katore vo- .:: dijo umetniki prvo vrste. ¦--•_-::= Vstopnina: Ložo na sredi 5 K, fotelji tik lož 4 K, sedeži zaprti 1. in II. vrste 3 K, III. in IV. vrste 2-5ü K, I. sedež 2 K, 11. scdeži 1-50 K, III. sedeži 1 K (zadnja vrsta). Stojišča na galeriji 50 vin. i wiineim HagenbecKS I Grossfe Raubher- Drejyur fthau der Erd* Vstop k vajam. ki so vsaki dopoludne je dovoljen proti vstopnini 30 v, otroci 20 v in si vsakdo lahko ogleda vse živali tudi ob časju krmenja. Predprodaja vstopnic do 7. ure zvečer v tobakarni Romano tik velike pošte in zvečer pri blagajni. Karol, Gustav in Wiljem Hagenbeck, ravnatelji. ki pride za TUG Sv. ANDREM g GORICO, naj si ogleda noYo twill s üCTlji na Kim 1L l!l Vsakovrstno obuvalo ! $ß = Cene iiajnižje ! = -------HUGO CASAGRANDE. — Velika zh- loga dvo- kok-s od K 30-300; ši- val. stro- jcv od K 30-250; pramotb" liov od K 15 - 1500; • plošče od K 1-4 ; vsako- vrstnih knietijskih stro- jcv. orko.strijonov i. t. d. Mehaiiična delavnica pri jrSA^TJEL-u »OJIICA, Stoliia nliea 3-4. 1'roilaja tudi namesečiio obroke. Novi slovonski ceniki in iopaki za go- stilne, kavarno i. t. d. so pošiljajo na zabtovo poštniiie prosto. Najnovcjšo ac«tilen svetilke za gosti'n;;5arje in društva od 8 kron naprcj. nUJdlll. priliki „Šolskega Doma-,, Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- rici Gospodska ulica St. 1 sc priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zalitevo brije in striže na doinu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zrnerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. 1. Nojboljča ccšha tvrdha. — Perje za postelje po zelo nizhih cenab. Sivo perje, skubeno 1 kg 2 K, boljša vrsta 2K 40 v, polu belo 2 K HO v, belo 4 K, belo pull 5 K 10 v; I kg najfinejše snežno-belo, skubeno 6 K 40 v, 8 K ; 1 kg puh-perje, sivo 6 K, 7 K; belo fino 10 K; najfinejše iz prsnega perja 12 K. Pošilja se 5 kg poStnine prosto. PnQtplinP nnraUf* iz R°stega- "idečega, višnjevega bele^a ali I UOlGIJlia upi a»a rumenkastega nemkinga, 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini za podglavo vsaka 80 cm dolga, öO ^. üemsch y%mi*»?™**'-jj)')) cm široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem 16 K; s polpu- "----------"•—'-^^ horn 20 K, s puhom 24 K. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 10 K; bla- zine za podglavo 3 K.3-50, 4 K. Pernice 200 cm dolge, 140 cm Siroke IH K, 14 K 70 v, 17 K 80 v, 21 K; blazine za podglavo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 v, 5 K 20 v, 5 K 70 v. Spodnje per- nice iz močnega čestanega platna, 180 cm dolge, 116 cm siroke, 12 K 80 v, 14 K 80 v. Razpo- šilja se proti povzetiu in sicer od VI K višje poštnine prosto. Za neugajajoče blago se vrne denar. Tiska j, Narodna Tiskarna " (odgov. L. L u k e ž i č.)