Leto VI., Sfev. f 14 Celje fiorek 7. oktobra L$24« Pennine pistons v gotouln! •JiL/c/j/,r -^^^^ vl^n ^^Hf ^^^v^^^B Stv.r-e letr.o S4 Din, n-'esecno 7 Din, za fnozeir.stvo 240 Din. Ofclasl se računajo pc tarifu. Pri veckratnem oglašanju popust. tlrecilttStivO x birii:--sinayerjeva ul. St. 1, pritlicje. Tele 1.65 II|3>r&vral$fvoi Strossmayerjevaulka 1, pritlifje. Teles. 65, Računpri poStnem Ček. zavodu St. 10.666, Zakaj sino \eseli zmage v Slariboru in v Celju ? Vetje. due 0. oktobra 1024. Obi-iiisko voliivc v Mariboru in v Olju so za nami. Koneale so z abso- Jutno zmago :>lovenskega narodnega življa nad preostanki Neništva in od- padnitHva kl.jul» «iojstvu. da Ivorijo v teh mestih Nemci in lenegati sklenje- /io. enotno in povsem homogen o fron- t(K ki jo di'iizi nomskonacijonalna bor- bena z-ave.st, ki so opiri-.. na nnnski ka- pifal, ki v leh mestih od prevrata sem :hi utrpel prdv nikako skodo, par pa se je vsledslovenske razcepljenosti in ne dovolj razvite nacijoiialne samoza- vesti .še eelo okrepil. Proti iemu pa stoji sloveaski zi- velj vsled notranje-poliliciiih in siran- "karakih razmer na brezštevilno 1'rak- eij razdrobljen močno oslabljen brez one velike, pozitivne .skupno nacijonal- (10 linijc, ki hi na.j tvoril». zadoshii pro- tiutez proti <;uim, ki so bili nekdaj v teli meslih na.ši nasilni in absolutist gospodarji. Ako so mariborski Sloven- ei brez razlike strankarske pripadno- »sli našli iokrat skupno pel, in ako smo .se v Celju vsaj napredni Slovene) slo- iiili za občin.ske volitvo. je to razvese- Jjiv in osvežujoč pojav politienegn in maeijonalnega rdravja. ki ga boleziino 7, zadošeenjem. »Marburg,-Gilli und Pettau — das deutsche Fcstungsdrrieck im Unter- lande«, baza, na katcro se je opiralo nekdaj prodirajoee Ncmstvo na svo- jem zmagoslavnem pohodu proti Adri- ji. Deset- in deselletja smo to dejstvo živo in zgočf; obeutili na našem na- rodnem telesu, vse ncmške broaure in nacijonalno nonisko t'asopisje je bilo polno tegci, ne samo tu pri nas doma. arnpak po coli Avstriji in izven njenib mei v Nemciji, kamor so redno hodili fmisarji in propagatorji vsenemške inisli. Ta po ob?cgu in številu prebi- valslva neznaten košček zemlje, na ka- terem živimo Slovenci. je bil predmet veli|coga racuna za vsonomsko gibanje, ker leži bas ol) veliki cesti, ki je vodila iz Hamburga proti Trstu. Ne bo ne na me,stu, ako omenjamotukaj, da je gra- ska Tagespost' v onih usodnih dneh. ko smo Slovenci na bojnih poljanah krvavoli za Nemstvo kot avstrijski vo- j.iki železnoga kora, imela surovo drz- notiU da je polivaliJa naäe junastvo, pa takoj tudi dostavila, da je nasa geo- grasska lega tako nesreeno tragiena za Slovence, da nain ne bodo mogli priza- nesti, ker smo jini na tej poti proti Adriji — ki mora biti öista in za veke varna — na poti. Potek in zakljuuek svetovno vojne je prečrtal vsenemški račun, in nas Slovencev ni bilo treba -nasilno po »nemškeni receptu postav- uo« pre.seliti, ostali smo tu na teh tleh öd vekov naših in za vso veke nepre- magljiv jez proti ntmskemu prodira- nju na naš jug. Zakaj bi si neki prikrivnli in ta- jiii, da je bil nemški živelj tukaj nek- daj silen, da je germauizaeija siJe pro- diral.'i vedno globlje in vedno dalje, da Radiöev shod v Varaždinu. Radfč o lirvatskem pravu in razorožitvi. — Radlč nastopa proti nadjonalnl opozkfji In grozi Davidovičevl vladi z razblijem. — Razpišeio se naj volitve, potem pride »nova terltorijalna uredltev« ! - Agrarna referma.— Radič o revolaclj?. — »Uničenje Orjune«. '/AUjwb, C\ oklül»ra. Jz Vaiazdina .javljajo nekaleve podi'obnosti o včeraj- šnjem sliodu Stjep. Üadica. Ma shod je pj-išlo v(?(' iisoo Ijudi z repubiikan- .skiini zastavauii in napisi. .Stjepan Kadic je izvazil s\oje veliko zaclovolj- stvo nad uspeliui .shodoni. Govoril je o hnalskem liravu \n naglasal, da 11t- vatski zaJitova .-voje pravice in da bo začola kmalu svobodno /.iveti v svobod- ni (li'zavi. Nobenih zaprek ne bo iiiü (-.(} sfrani Madžavov iiili Nemcev. še manj pa od .strani Srbov. (.Jlede vaz- ni'oz'ilve je dejal Tiadk': Mi Mrvatje nioramo zahtevati. da se v najki'ajseni casu poloviea 1 irvat.skih vojakov vrnc doniov in se drzavi s tein prihvani nad 1 1() mili.jai'd krön. Vsi oni, ki so na- sfx'otniki tega, so iopo\i in tepci!< (S tetn inisli Radui posebno vojnega nii- nistra, Op. ur.) linlje je Radic nagla- sal, da se država ne loani samo s krv- jo, i.t'fco liinoKo bolj s prijatelj.stvom in dobrimi .so.sjuli. yNtvpoti^ibiio jo s krv- jo braniti tlržavo pro!' zuiianjini in iiolraujim sovražnikoni. ML nocemo, da naše zadeve gredo \* Beograd in da lain zo.slariejo, nego da gredo v Za- .üi'-eb in da. se tarn resijo.« Zel:i l.juto je Bad it- napadeL radi- kale, in sainostojne deniokrate: • -l)a- našnjn radikalna gospoda nain od vseli strani grozi; da pvide zopet na vlad.o. Kakor Intro pa pride na vlado, jo bomo v 24 \iraJi vrgli in se ne bomo buteli vec jiogajati z Jkogradoin. Mi danasnjo vlado sprejemamo, ker je ob- ljubila. da bo poštena, toda ee bo on a mešelarila z radikali, trescirno vanjo. da so bo vsa razlelela.< Radic je dalje zabteval, da mora- i)!(i apelirati na na rod in da so poteeb- ne nove \olitve, da se bo videlo, kakšen iv^peh bodo inieli samostojni demokral- je in rcHÜkaii. Radič je napovedal nov narrl Balkan« ironieno pvisl;nlja, da tako dela vlada cislih rok; iu da bo se nadalje skrbel, da bo javnosl dnbila o tc.j vladi jasno sliko. Vprašanje naših na^odraih manjšin« V Jugoslavljl se bo prelzkusila resničnost madžarsklh in bolgarsklh prltožb. Beofirad, 6. oktobra. V kratkem prisp^ nacelnik sekeije za narodne manjšine v Pragi g. Kolba v Jugosla- vijo, da se na povabilo zunanjega mi- nistrstva informira o resničnosti pri- tožb, ki sta ji.li vložili Madžarska in Bolgarska na Društvo narodov, cos da jili jugoslovanska vlada terorizira in zattra ter da ne uživajo v Jugoslaviji nikakih drzavljanskih in politicnib pravic. Prvi slovenski župan v Kočevju« Za župana Izvoljen Kočevje* H. oktobra. Na včerajsnji seji se je konstituiral koeevski obcin.ski svet. Za župana je bil 5; \\ proti 11 nemškim glasovom izvoljen vodja ko- čevskih radikalov dr. Ivan Sajovic. Tudi obeinski svetovalci so sami Slo- venci in so bili izvoljeni s 15 glasovi proti 10 nernskim. Ta izvolitov je važ- radikal dr. Sajovic. na, ker je s iem dobilo isocevje svojega pivega siovenskega župana. Nemei so napeli vse sile, da bi z intrigami pre- preuili enolno slovensko fronto in pri- dobili gotove Ijudi na svojo stran. To sc jim ni posreeilo. Slovenski blök v Koeevju tvorijo demokrali. radikali iu SI.S. je število odpadiiikov naiše krvi raslo. Tako je bilo, zakaj bi se srainovali Nemcem üi renegatom to priznati, ako jim je Se danes to v veseljo in ako mi- slijo, da jim je to v east. Med nami je renegatstvo bilo v najbujncjSem evetu, kakor jesenska slana je morilo naž na- rodni jezik in naöo narodno zavest. Vse je bilo tu je, vso je bilo proti nam: Hola, uradi, vojaska služba, vsak fi- nancar, vsak žandar, trgovec, obrtnik in najmanjši razpečevalec splrita In žganja: vse nam je kradlo iz našib dui5 še ne dovolj trdno vero, da smemo biti Slovenci in da smemo živeti kot Slo- venci. Zart«, bilo je tako, ne tnjinio tega Nemeem in nemskutarjem. Od nas močnejša .sila sveta pa je zlotuüa Nemštvo. Tedaj smo vstali tu- di mi Slovenci napol jnrtvi že iz gro- bo-/. Prisla je pouilad nasega vstaje< nja, vas svet krog na? je bil ena sama pomlad, radost in Ijubezen in sprava, brez sovraplva in brez zle misli na raa- .šcevanje. In tlsti Nemci iu odpadniki v Ma- riboiu. \ J'Uiju in v Celjn. ki dunes | drzuo stopajo na plan in kažejo zopet s\(.)je pravo lice, ki je v vsem ostalo staro in .leizpretaenjeiio. so bili v onili dneh in v prvih prevratnili letih dru- gaeni. Uspelo ,iini je prevariti nmrsi- katerega pošlenegri. ji.-ti'odno-upnvne- ga. inoza, da jih je scilil, zagovatjal in sozakrivil. da niso sloflili svojemu sr- cn in sU pi'cko n)t \o v svojo naeijonal- 110 drzavo. ,we veejo vlogo je jgra! ka- pilal. (.):.;hili so nccrnoleno med naini, k( f je slo ro v njihov racun. Majhni Shivenri iu slabotne vlade pa so med seboj tekmovaJe, kdo bo bolj pravieen, bolj kulluren in bolj ushizen onini, ki so nas še pred sestimi leti do krvi tepli ler laviuili / nami kol z živino. ki se jo krnii. da viere ... , Nikdur v cehJi sosüh letih po pre- vrat'.t se Neuici iu renegati v (^eljit nl- so ČLitili se lako gospodarje položaja,- kčikoi' .so se .j)red 28. .se]>lernbrom 1024. Zfika.i — leži na dlani, vsak otrok to znn, in ne bomo poruivljali, ker se nam sluda in sramu zasiavlja perö. Zato pa smo narodni Slovenci vo- soU zmage v Mariboru in v CJolju tako cisio od srea pred \sein svetoni, ker nam je v veiiko zadoseenje in nam ka že pol, po kiiteri bomo hodili odslej . . . Iran Bizjaf,-: Naloga novoizvoljeuoga obMnskega sveta. 1. Zalilevanio od na rod hihi obein- skih odbovnikov, da pred vsem skuša- jo, v kolikor imajo oni odločevati, da se zatre tuisar.stvo, ki se ga je pod ta- kozvanim lasmim rezi.isk.ini delom iz- vajalo. 2. J'ri evenlualni odmeri novih' davkov naj se «citi gospodarsko sib- kejše in pazi na to, da se ne vpelje kak* davek, ki bi olepsavo mesta Oelja kot letoviščarskega mesta ogrožal. 3. Nujuo potrebne je iskati vire dohodkov, ki bi omogoeili vspostavitev kadnoga in parnega inodc'i'no zgraje- nega kopalisea. 4. Fot ob levem bregu Savinje od kapueinskega do gornjoga mostu naj se kakor lutro inogoče odpre, ker rav- no ta pot bo najlepše sprehajališče v zimskem in hladnem casu. 5. Glazija naj se uredi v lepo ter mesta prikladno .sprehujalisee. Prepo- ve naj s(! vožnja, jahanj«1 in kolcsar- jenje po glaziji. b'. Me.stno pokopalisce ni imelo v pretečenem občinskein .svetu referen- ta, ki bi se bil posvetil temu nadv.se važnemu kompleksu. Pokopalisee postaja zanemarjeno. Treba je ener- gienega mo/ia, ki prevzame to askrbo, inestni odborniki pa inu naj gredo na roko. Treba bo sicor precej investieije, a ravno tu ho. more najti se ))recejH- njih virov. ki pa bodo služili v spložni blagor. PokopalLseo ima lepo lego, to- da treba ga je spromt-niti v lep vrt in s tem pritegniti na.se slovenske mesca- ne, da prienejo na njem pokopavati in na njega več zahajati. Doaedaj je bilo to pokopalisee slovenskemu olnunstvu odtujono. ker se ga je smatralo kot nemškega, sedaj ga pa ne nioromo več smatrati kot iiemskega, saj ga vendar upravlja že drugi slovenski občinski odbor. 7. Za tlakovanjo ulic bo treba pre- eejšnjih inveslicij, posebno je tlak pro- ti kolodvoru razruvan in zahtüva ne- mudoma popravila. St ran 2. »NOVA DORAc S!*v. 1 Pravo .SCHICHTOSO1 -Jl, varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko „Jelen"! Sdiicct s. J'oiuka Koprivnica kakor Sus- nica ogrozaia zdiavje celjskega mosta in so niorata rc^ulirati, cetudi nfi skromen način, ker je treba varovati mestne finance, von dar pa vsaj toliko. da bo voda odtokala. it. Vazno \ pm.su n.je jo hidi vzdr- ževanje Staiega gradn. Tu .so mora vse storiti, da se tu zgodovinska po- sest celjskega inesta dobro ohrani. Tu bi bilo vazno, da vzamo kak agilen ob- oiuski odbornik stvar v roke. 10. Mestno ftozdnu gospodarstvo jf l lM.'ba sM'ogo nadzorovati. tu tiei ve- iikiuisk'i premozonje coljskega mesta. 11. Koca na Vipoli se mora spra- viti v dobro i'okc, istotako ludi mostni lov. ! :.\ Alestna klavnica potrebuje ro- medme. ta odsok naj se posobno skrb- no Ko.st.avi. To pod jet jo bi moglo dona- sati mestu !epo dohodke. V glavnem troba obrniti pozornost na bladilnieo. K*. V mostni oloktrarni je troba vzoti zelezno ineüo. To podjoljo mora obeini nesti lepi kapital, ako .se poskr- bi, da so spravi v kon/.um sedaj razpo- lozljivi tok. ki sc ga labko odda tudi izvon (lelja. 1 t. V,so naj se stori. da se odproda erarju vojasnica in tudi rudarska sola. Ako se to novemu obeinskemu svetu po.sm*i. bo lahko marsikaj investiral in bi poslalo me.sto brez dolga. 15. Obemski svet niora vso storiti. da so priene zbirati kapital za novi most, ki ga bo kljub temu treba v do- glednom času pofctaviü. VodvxeU sg mora tudi \?c da so costa proti Zida- nermi jnostu podržavi in ,s tein država moralienu prieili, da xgradi ta most, ki gravitira na pros.i proti nasi preslo- iici. Mosto samo, pa čotudi skupno z okoHco, bo to tožko kedaj zmagalo. 10. Storiti bi sc moralo tudi vse, da se rnesto združi z okolico, kajti mi no inoremo znnmjšati števila sedüj za- poölenoga urudništva, ki izvrsuje nelo samo dolo za rnostno obeino, saj gravi- tira som tudi okolica. Ako bi so zdru- žili z okoliško olxino, bi postali vsaj noko pomembno mesto, ki bi nokaj ve- Ijato tudi na zunaj, in obenem bi bila uprava nmogo conojsa.. kakor dano.s, ker bi radi zdruzitve no polrcbovali maogo vec uradnistva kakor danes. ¦Mc8to bi čtelo poteni okoli 14 tisoč pro- biv.ilcev, kar bi res nekaj pomenilo. Okolioanv bi morali imeti isti interos na zdruzitvi kakor meščani, ker strah pred yecjiml dokladami je neuteme- Ijen. Nasprolno. ako bo botela okoliška obeina postaviti sama svojo tako po- trebno ljudsko solo, bo to veliko tožje zadelo njono obeino v sedanjem obsegu. kakor bi io prišlo v postev v veliki celj- ski občini. 17. Pri oddaji raznih konecsij se naj pazi na tö, da pride narodni ži- velj v postev, prepreeujo naj se izda- janje gostilniških konoesij na nepri- .iaerne prostoro. 18. Za tržni prostor naj so skuša pridobiti od erarja prostor podrte vo- jaske bolnice, na Glavnem trgu pa naj jbi 'ostali le mesarji in prodajalci juž- nega sadja, oziroma sadja na stojni- cab. Novi ti'g na omonjenom prostoru pa naj se moderno prouredi in po.stavi- jo Btojnice za vse proda jne predmete, to ureditev pa amortizira z zmernim po- .vjßanjwn tržnih prislojbin. Iz zdrav- stvenega ozira je brez dvoma moderna ureditev U'ga nujno potrebna. Sedaj se 'dostikrat zgodi, da prestopajo ljudjo razno sočivje in otrosajo s svojih čev- ljev nesnago, ki .pride potem v usta konzumenta. To se mora na vsak na- cin onemogočiti, pa naj se najde krit- je za te izdatke kjerkoli. Dobro gospo- darstvo j« glavni predpogoj javnega zaupanja, ki ga. ne smemo nikakor omajati. Politiöne vesti- U A DICE VC1 l\ OČi: J () 1 MET 1 1J1U)STC 11OKE. Kakor sc porom, jo HI\8S sicer pi-ipva\ijena podpirati vlado, tudi ro i\v dobi svojih ministv- skih mest, vcnciar pa si pridržujo pra- vico svobodni? kritiko in odlocitov tudi v parlamentii. Nesigurnost, ki jo je po- vzročila raditovska taktika, horo vla- da odpiaviti s torn, du. prigovarja kro- ni. naj prislano ua osnovo, ki jo za- hleva Radio /a vslop v vlado. Napove- duje so. da se bo vlada naprani kroni postavila na ullinifitivno staliscc: Ali imonovanje radiiu'vskih ministrov — ali pa domisija colokwpnega kabinota. KRTZA STACIJONIRANA. Min. prods. Ljuba ])avidovu.' je bil v soboto pop. .sprejet od. kralja v enourni avdi- jenoi. Navzlic zalrdilu Ljubo Davido- vitia, da uživa vlada popolno zaupanje krone, postaja vodno bolj jasno, da po- staja njena situaeija od dne do dne muciiejsa, ker Radk' slojkoproj odkla- nja zabtevane ^araneijo za sluraj vs- to])a TTR8S v vlado. üpozicija ^f' kroi>- ko utrjujo (lm- vlada v njej popolno so- glasje in enodusnost v politirnih vpra- sar.jih, kakoJ' tudi glodr nadal.jn.i<> ta'k- tike. SV. NA UM DODEUEN ALJiA- NiJl. Svet Zvezo narodov so jv iziokol za sklep voleposlaniyke konference z due 9. novenibra 1921, ki jo prisodila sporno ozoinlje pri Sv. Naumii Alba- ui.ji. S io odlorilvijn smo dol'initivnu izgubili samostan Sv. Nauma. SPRE.TEM NKM.C.IJE V ZVEZO NARODOV. Nemrija bo sprejota v de- coinbru v Zvezo narodov. V to svrho bo sklieano 4- do Jj-dnevno izrodno za- sodan.io, ki so ga bo iideložil od v.sako clržave Io po on zastopnik. PREV) V0L1TVAM1 V ANCJL1JI. Angloška javnost pričakuje padec Macdonaldove vlado v sredo zveoei'. Vlada namorava na to lazpustiti )iar- lament in razpisati novo volitvo za no- vember. Diievne vesti. ŽUPANSKE VOLITVE V ROGA- ŠKI SLATINJ. Za župana v Rog. Sla- tini je bil v eetrtek iz\ oljon demokrat g. Alojzij Ilralec, po>ostnik in mesar, za podžupana pa kioja.ski mojslor g. Ivan Vidyaj, istotako pristas JDS. Oba sta bila izvoljena z vsemi slovenskimi glasovi, medtom ko sta nemškutarska odbornika oddala prazne gla.sovnicc. NOV ŽELEZNIŠKI TAIVLF. l'ro- metno minislVBtvo pvipiavlja nov že- lozniski tarif. po 3:attrem se znižajo do.^edanjo cene za 20—30%. T;\ tdrif stopi v veljavo brzkone koncoin okto- bra. ZA pOVRŠITEV L1C1KE ŽELEZ- Nl(!E. i-'nuincno uvinisustvo je polo- žilo i>; niairovoyi posc.ük;; pri Naroil ni banki il niilijona cU)ai.Jo\ na raz- polago saobračstjncga aunistrstva za dovršitev zele/.niskili i,T(^r. \ prvi vrsti liOL? zclo7rii('c. ITAL1JANSK1 '! I-Ü-EFONI Y PRIVATNIil R0KA11. Po zadnjib" porocilih izroci italijaiiska vlada to- lofojH» noki privat ni družbl za 500 mi- lijonov Hr. C1KI.ON NA MORJIT. Kakor javljajo dalmatinski li.sti, jo divjal 29, S(?ptcml)ra na Jadranskom morju stra- hovit ciklon. Ncdalec od Gruža se Je ]x>topila neka ilalijanska jadrnica. Trije možje posadko sr. ntonili. dooim so je kapitarn rešil. Ceijske novice. SrjJV. TRGOVCE IN OBTiTNIKE TER SPWH YSE NAR0DNE TVIW- KE V CELJU opoftarjaino, da izido lo- tos v založbi Zvezne tiskarne volik stonski reklamni koledar, ki bo obse- gal samo slovenske tvrdke. Svoji k svo- jim! Prioakujouio, da so ceijske in oko- liske narodne tvrdke? no bodo dale zo- pet zavesti in ne bodo oddajale svojih oglasev raznim podjetjem. ki bocejo zopet izdati neko l)iozbarvno anaeijo- nalno reklamo. Položaj in izkušnje nas uče, da jo treba \sostransko podpreti domača podjelja in prcbivalstvu jasno oznai-iti, katere tvrdke so v Celju in okolici narodr.o. REDM SESTANEK JDS za mo- sto Clclje se vr.ši v sredo, 8. tm. ob pol 9. zvečer v hotelu -Balkan«. Polnostevil- na udeložbal ¦SESTANEK DUUZABNEGA 01)- SEKA JDS danes, v pondeljek, 6. t. m. odpade. SMRTNA KOSA. V soboto, dne 4. t. m. je umrla v tuk. javni bolnici po kratki, težki bolozni ga. Amalija Diobnič, soproga trgevea iz Laškega, v 34. letu starosti. Tezko prizadeti rod- bini naše iskrono sožalje! ZADRUŽNA K0NFERENCA V CELJU. Na povabilo ohrtnozadružne- ga nadzornika se jo v nedeljo, dne 5. oktobra vrsila v Celju konferenca öbrt- nih zadrug in gremijev o naertu nove- ga obrtnega zakona. Konference so je udeležilo polog zastopnika srezko obla- sti 6S delegatov, ki so zastopali 46 obrtniških in trgovskih organizacij iz področja obrtnozadružnega nadzorni- stva v Celju. Gradivo za konferenco je bilo skrbno pripravljono, ker so imelo vs'.1 organizaeijo šo pred kohforenco priliko temeljito se posvetovati o po- sameznih vprasßnjili. ki so na konfe- renci tvorila prod met skupno razpra- ve. Mnoge oi'ganizacijo, ki niso moglo na konferenco poslati delegatov, so po- slalo pi.smene izjave. Razprava. kato- ro jo vodil nadzornik g. Založnik, je trajala nej)ret.rgorna od 9. do 14. uro. Za podlago razpravi so se vzoli sklepi obrtnih zadrug ormoskega okraja, ka- tore jo predložil delegat g. Jakob Za- dravoo, kar jo potok konference izvan- rodno pospeäilo. Debalo k posameznim vprašanjem so bile izvanredno zaniini- vo in so midilo globok .vpqgled- v ču- stvovanjo našega obrtništva. posobno maloga obrtništva, in njegove zahteve. Sklepi konferenco bodo tvorili gotovo dragoeen prispevek k obsežnomu gra- divu za pripravo novega obrtnega za- kona. Korisl.no bi bilo, da bi so ti'skle- pi vsaj v kakem strokovnom 'obrtni- äkem glasilu objavili, da o njih izve tu- di širšti javnost. Razni dologati so iz- razili žoljo, da bi zadrnžno nadzorni- stvo slično konlororico sklieevalo voč- krat in v različnih krajih za obravna- vanjo raznih skupnih zadružuili za- dev. Ni dvoma, da bi take konferenco bilo veliko važnosti za dvig smotrono- ga delovanja. strokoviiih cbrtniških or- ganizacij in samozavc'Sti obrtništva. Obžalovati je, da so obrtnozadruznemu nadzorništvu radi pomanjkljivega bud- žeta in pomanjkanja pisarniških moci roko vezane, da v torn oziru no more priti do boljšoga raznialia. UGOTOVITEV. Z ozirom na noti- co v. stov. 112. >Nove Dobe« z imeni nemških oz. nemškomislečih mešca- nov, ki pri obc. volitvah dno 28. m. m. niso volili^ nas naproša g. Janko Wag- ner, uradnik v meslnom knjigvodstvn, da ugotoviino, da pod ünonom W ag- ner Oskar, knjigovodja, ni.misljen on, nogo uradnik Mestno hranilnico. Gosp. Curlška borza v pendeljek 6. okt. Zagreb: 7*35, '/.MMEIÄKA BOliZA !* pondeljek. (ine 0. oktobra: Du naj. O.OfHH) -0,1010. Milan: i'i.OSü.") --.'}. 1.105. London: 3"i;:5.r>-- oiCi.5. Nowyork: GO.O» - 70.H5 Pariz: ZX-'i 15— 3.0915. JVag.i: 2.0870—2.1171). Curili: i:ViS-lLJ.58. .hinko Wagner jo so\oda kot narod- njak na dan voliiev steril svojo dolž- no.sl. NOČNO LE!\AIu\/ŠKO SLUŽB0 ima ta teden lekarna »l'Jri Mariji. po- magaj:<, Glavni trg. l'ASJI KONTt MAC CKIXJEN. (Uazyhi.-i.) P-asji konliunat: \ obmoeju lnesta Colja so z danasnjiin dnom uki- no. Konjai" iiua nalog. da ob prüiki rodnih obhodov polovi in unici vso pse, ki jih zaloti .brez' znanike, ali z neve- Ijavno znamko; zoiior lastniko takih pso\ so bo kazonsko postopalo. — Me- stni magisti-at col.jski. dno 2. oktobra 1021. — Župnn: dv. lhasovec s. r. TEDENSKI IZKAZ 0 KRETA- NJU NALEZUIYIU BOUIZNI od 28. sepiemb-m do 4. okfobra. Srez Ce- Ije Okolica C.oljo Malaria: ostal od projsnjoga todua 1, osiano v nad. oskr- bi. l'ortussis: ostal 1, ostane v nad. oskrbi. Typhus abdominalis: ostala 2, ozdravol I, ostuno v nad. oskrbi 1. Pa- ratyv>hus: ostal 1. ostano v nad. oskr- bi. Searlatina: ostalo HJ. ozdravola 2, ostano v nad. oskrbi S. Diphteria et scroup: na novo obolel 1, oslano v na- daljnji oskrbi. Žkoijavas: Dysonteria: ostal J, osiano v r.«'id. oskrbi. Žalec: Typhus abd.: ostal I, ostano v nad. oskrbi. Dramlje. Erysipelas: ostal 1, ostano v nad. oskrbi. Braslqvce: Ty- hus abd.: ostal J. osiano v nad. askrbi. Paratyphus: o.stal 1. ostane v nad. oskrbi. sirize: Paralyphus: ostal 1, ostuno v nad. oskrbi. Scarlatina: ostal 1, ostano v nad. oskrbi. Skupno ostalt od projšnjoga ledna 22, na novo obo- lcl 1. ozdraveli ?», ostnno v nad * " ' 20. Srcz frhwrjc. ?t. Peter n solu: Lues II: o.stal 1, ostano. v nad. oskrbi. Podsreda: Typhus abd.: ostala 2, ozdravei 1, ostane v nad. oykrlji 1. Clorjano: Typhus abd : ostalo C, ozdra- voli o, ostanejo v nad oskrbi 3, Zdole: Typhus abd.: ostalt 4. ostanejo- v nad. oskrbi Votornik: Malaria: ostal 1, osta- no \- nad. oskrbi. Koprivnica: Typhus, alxl.: ostal 1, ostano v nad. oskrbi. Skupno ostalo 15, ozdraveli 4, ostalo r nad. oskrbi 11. Srex Gornjigrad. Sol- cava: Trachoma: ostal 1, ostano v nad. oskrbi. ftmartno ob Paki: Trachoma: ostal 1, ozdravol. Paratyphus: ostal 1, ozdravol. Skupno oslali H, ozdravela. 2, ostal v nad. oskrl»i 1. KINO CAllERJE. Torok 7 okto- bra zaprto. Sreda 8., čotrtek 9. in po- tok 10. oktobra: ¦¦'¦'Se f>cdilch Krasna drama v 7> doj. V gkvni vlogi Helena Makovska. KONCERTS A K AX ARS A >CEN- TRAL< V CELJU. Veak vecer iz\Tstni ciganski koncerti. Hdor nas 28. septetnbra 1924 Hi poznal, tega ludi mi n« pozna- tno M. Jloilcnci («Ija in o^olkc, ne po- zabite tistih, \\ so 28. septetu- bra 1924 pljunüi VamV obraz! p Pvokovnjaci*. Zadnjikrat smo jih vi- deli ieta 1912. a N a rodn era donw, v täkratneni žarišru našo celjske gleda- lixkc kultme. •JlokovnjacM ><< narodna igra hre/. globljih tendcnc. Govekarju se je po JmvuVKerH tike vom rornanu polr srei'Uo postaviti nr< odor nekaj dobro podemnih kmeekih in rokovnjaskih tipov, zato je potrebno. ako naj igrn uspe. da igralci hidividualno in dobro zamižljeno podajo vsc one. notranje in kunanje posebnosti, ki dajejo'nastopa- joeim o.sebam zivl.ionjo in noko saino- aiklost. Blaž Mozol i;. hatko Salmica! Na- stopil jo ž njim prod vojno v Ljubljani in žel s >, Nikakega prdi'ravanja, nikakili odvjšnih zunanjih pripomorkov. Nje- g'ova igra je bila preniisljena, naiavna. je >.,KC>dela<' in jradi*nik kot Llo(Vn Poljak jo bil do- vTšcrs tako po igri kakoi1 tudi po ma- ski. Svojo vlogo je podal eustveno in bfea pretiravanj. Poseboj moram ome- tiiti h> hlapca Franceta (g. Perc). Do- käz. kako se lahko manjša vloga moj- .srtrsko obdela in po.slavi mi odor vzo- ieh karaklern tip. Tudi ostale vlogo so bile dobro za.sedene. Navajam tu go. , Pol.'kakovo (ga. dr. Kalanova), dr. Bur- Jiefja- (gosp. Bole), izrazitega Toiiiaža Velikonjo (g. Rebek .star.), Obloskega Tohcka (g. Re«), Mono (gdc, Pavlin- ocVaj in cevljarja l^ojca (g. Plahuta). Slechija dva sta istotako svoj pevski jmrl resila. brozhibno. Tudi ostale vlo- cp.bg bil«3 večinoma pravilno igrano. Nastopi, tudi tmsainblovi, .so bili živohni in precoj precizni. Nekatere napake bi se lahko dale odstraniti. Za- to }e potrebno, da so igralci z ljuboz- aija posvetijo vajam in da no škodu- )eograjske opere) kon- oertiia na poti v Cežkoslovaško repu- foliko, kjer bo gostoval v vseh vecjih itiestihi tudi v Celju. V nedeljo zvečer, dne j2. t. m. nastopi v celjskem mest- üem: gledaliBeu. Vstopnico so dobijo v *5reäprodaji pri tvrdki Goričar in Les- kov»^.: Oapisi» XUJSIK. V ncdoljo. f). I. in. ob 8. zjntraj so in v tukaj.šnji posojilnični dvorani ot\orila sadna vazstava. Raz- «tavo jo otvoril domaoi župnik g. To- lnan. nakar jo irnel g. prof. Priol iz Mafibora predavanje. Raz.stava }v le- )>o in okusno urojtna tor se odlikuje po izbranosti in prvcvrntni kakovosti razstavljenega sadja. Kot razstavljal- ci so ZH.stopane občine Vojnik, ftkoi'ja- vas. Vi.šnja vas. Dram!jo in Nova oor- kev. Obi.sk jo velik in predslavlja raz- stava za Vojnik novost in ustanovo, ki ji je Kajameoji po]>oln uspoh. Udeležili so so jov nedeljo obi. re leren t za kmo- tijslvo ^. inž. Zjdan?ok. g. ravnatolj Žmavc in prof. IViol iz Maribora, vl. svet. g. siohrniaiin, visji sadjarski nad- žornik g. Goriac-n in kmet. potovalni iioif.olj Zviprint! iz Celja. Za omogooi- tov razstave so darovali' občina trg Vojnik 250 "Din. &kofja xas 100 Din, Visiija vas 50 Din in l/osojilnica v Voj- niku 250 Din, ki jo dala obehem dvo- rano bi-ezpUu'no na razpolago. Raz- stavij sc zakljnoi v torek. duo 7. t. m. ob 14, urj /. ia/dolitvijo nagrad in li- oita'-ijo raz.slavljenegn sadja. GASILNO TJfWSTVO PAŠKA VAS. Njogovo Velioanstvo kralj Ale- ksander jo Prostovlj. gasilnemu dru- st vu v Paäki vasi poklonil dar 1000 di- narjev za novo drustveno zastavo, ki jo bila 21. soplembra 1924 slovesno blagoslovljona. Visokornu dobrotniku se izreka za volikodušon dar najlopša zahvala. Društvo pa pokloni Njegovc- mu Veliennstvu srebrn žebelj z napi- soiii visokega dobrotnika. Ta žebelj so pribijo v drog zastavc. Sport. S. K. CKUE : S. K. »HERMES* (Ljubljana) 3 :5 (2 : 1). S. K. Olje jo nastopil z rezervaini. Sokolstvo. I'OLZIihA. Sckoitiko društvo na s'olzoli vljudno r. oktobra 1924. Skoro polovica letosnje- ga prldelka so je žo prodala po vedno so dvigajocib cenah. Veeraj se je pla- čalo za partijo goklinga 10.500 Din za 50 kg — po dosedaj najvišji ceni. VruMveno vodstvo. SPWSNE D0LŽN0STI JJAVKO- PLACEVAWEV V IV. ČETRTLETJU 1924. (Öposoritev Traovske in obrhü- hke zbornlce za Ülovcrnjo v Ljubljani) I. Stanovanjfiki izkazi. Do dno 30. no- vombra l. 1. moJ'ajo vsi posestniki hiš v Slovoniji in v Prcknuirju vložiti sa- mi ali po svojih namcstniküi pri pri- stojnili davenih oblastvih hišne in sta- liovanjske izkaze, ö.e so hiše dane v na- jem, za v na join neobdana poslopja pa zaznam^k prebivalcev takih poalopij. Tiskovino so dobivajo brezplačno pri vseh davenih oblastvib in davenih uradili. //. Davek na posloxmi promet. Davčni zavezanoi, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjige opravljenega prometa (poleg podjetij, ki javno polagajo račune in družb z omejeno zavozo vsi obrati, katerih pro- met jo prespgal v letu 1923. v.soto 860 tisoc dinarjev), so dolžni odpremiti da- vek m 111. (•(;trilolje 102-1- do 30. okto- bra 192'« in hkratu ]jrodložiti prijavo. Zanuidniki se so po.soboj opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasoni ter z zapreti- lom uradne ocer.e in rodnostnih glob. Kdor \lozi nepravilno ]>rijavo. izgubi pravico pritožbe. JIJ. iJospelost direkt- nih davhov. Dne 1. novembra dospo v placilo vsi diroktni clavki za IV. cetrt- lotjo 1921. Davcni uradi so vipravioo- ni jih prisilno izterjavati, ako se jie plačajo y 14 ÄneK po dospelosti, in za- raeunavali i")oleg 8^-iiih zainudnih obresti se za opoinin 4% terjanoga zneska. /V. Jjopohtihw prenosna tak- .sy/. Od dopolnilne prenosne takso v lel- nom zncsku nad 50(' Din je plaoati tretji obrok od 1. do včtetega dno 15. oktolira 102-1. Kdor no položi predpi- saii'i» vsole v doloeoncni roku, plaea po- leg redne takse 8?»-ne obresti in kot kazen h> dvakrahii snosek nepolozene takse. Slon iu narodi. Noka akadeniija znanosti je raz- pisala nagrado za najbolj.šo študijo o slonu in pozvala pisateljo vsoli narod- nosti, da pisejo o slonu. Auflief odide kraikcmalo v lnclijo. gro v dž\inglo, prouči sloiia v naravi in napiše knjigo z naslovom Slon v džungli». Franco? .so ni hotel ninogo mmiti, temveč se popelje s tramvajem do zoo- loskoga vrta, pogloda slona in tamkaj pri mizi v restavraoiji ob eašici absin- ta napiše knjigo »Slon kot Ijubimoc^. Itdlijan prisoslvujo prodstavi v oirkusu in izda knjigo -Slon v oir- kusu«. 8pancc uprizori borbo rIouov in z velikimi frazami opišc »Slon v borbi ha življenje in smrt*-. Amerikanec izda brošuro >vSlon v öluzbi reklame«. Jrec napišu usodo nesrecnega slo- na v dolgi razpravi »Sion v borbi za svojo neodvisnost proti angleskeniu «asilju«. Indijancc napiso globoko delo o slonovi duši, o njegovem razmerju do Brahnie z naslovom xSlon in pasivna resistonca«. Japouec nastopi proti evropsko- lnu zaanžnjovariju Äzijis knjigo >Azi- ja Azijcoin ali s\cbodni slon v s\obod- ni Indijiv. ('eh opisc nakralko slono. potom pa na dolgo in airoko dokazujo, da je bil prvi lilvropejee, ki je videl slona, Ceh, a svoje delo izda z naslovom »Kdo izmed KvropejeeV je prvi videl slona?« Botgar napise delo -Slon in ma- kedonsko vprasanje^. Zidov odide v Bombajsko prista- nišce, proueuje slona in njegovo delo- vanje, potem pa napiše kratko, jedr- nato razpravo »Kako moremo najbo- lje izrabiti delavne sile slona?« Poljak so zapre v noko knjižnico v Krakovu in po dolgem proueevanju slona napiše knjigo 'Slon v poljski historiji«. h-ua se zaklone v svojo sobo, biva tani nekaj dni in noči v globokem raz- mišljevanju, izpije dokaj litrov čaja, popuSi morjo cigarot in h koncu napi- so malo iilozofsko razpravo o nieevosti tega sveta in o tem, kako mora itak v.se propasti in izginiti. IS'aslov knjigi je: "Vse je uieevo, pa tudi ta veliki slonr. Nemec .so mnogo trudi, prepotuje s svojini nahibtnikom Indijo in Afri- ko, potem ye zapre v knjižnioo, prevr- no vso knjige in nazadnje napise doset ogromnih ZA-ezkov z raslovom »Uvod v jstudij o slonu«. Jngortovan se obrne najprej na vlado s prošnjo za štipondijo, da so more po.svotiti «tudiju o slonu. Ker ne dobi resitve svoje prošnje, napada lju- to v cpozieijonalnih časnikih vlado, rc.s da nima smisla za napredek in s svojo nomarnostjo dela na to, da nas narod v vsakeni pogledu zaostaja za. drugimi kulhirnimi in riviliziraniini lliHHXli. To in ono. T'IU-IKKAT Ji: VJ.DEL ŽKLKZ- NK.iO IN AVTO noki pismonosa z oto- ka St. Kildy. Ka tem uiajhnom otoku se je rod.il in odrasei, no da bi ga bil kcdaj zapustil. Že v zrelih lotih so je to dni prvie prepoljal / ladjo na kop- no. Ko je izstopil v mestu .Fleetwood, se je za.oelo zanj muc.no spoznavanj(> moderne: toliniko. Najprej se je tako prostiasil želoznice, da je zaoel bezati kot divji. Nesreča pa je holela, da je za njim pridrral avto, ki ga ubogi pismonosa ludi ni poznal. Mislil je, da ga preganja sam zlodej in je pobogni! v bliznji gozd. S tezavo so mu Ijudjo dopovedali, da se temu. nihče več iw rudi in niheo no boji. Nalašč so ga bili poljali v bioskop. kjei1 je plašljivo tro- potal, kakor liilro so je pojavil na plat- rui kak elovek s pusko. Za boga so ni dal propriöati, da so le slike gibljejo na plalnu. (!oz ma!o rasa se je vrnil na blažoni, tihi otok. vos sre^en, da ni ms njt'iu ne vlakov, ne avtomobilov in. druuih podobnih judoiev. ÜSTANOVITEV UNTVKnZK V AFPJK1. Anploska vlada je sklonila. sezidati voliko poslopje za univerzo na Zlati obali v zapadni Afriki. in sieer v Ašiiitoti. l.'niverza ho stala eetrt mi- lijona funlov in je namenjena za dija- ko i/ Asrike, da jim ne bo treba pose- čafi ovrop.skili ali amoriških vsoucilišr. Na novi univerzi naj l)i se predvsem vzgojilo ueno rnot'i za visje sole, ki jih nameravajo ustanoviti na Zlati obali. Novo vseiK-ilisöe bo imelo tudi medicin- sko fakultcto, ki bo pa imola svoj so- dež v Akri, kakili 12 kilomotrov od Aši- moto, kjer so prod kratkiin otvorili naj- večjo bolnisnio.o v Afriki. AGJTACIJSKf OGLASI V POM- PE.il H. Najnovojše izkopavanje » Pompojili osvolljuj« z moono luöjo običajo pri volilni agitaeiji v rimski državi. Volilni oglasi so naslikani z velikimi. rdecimi orknmi na okna vseh mogoeih poslopij ravuo tako, kakor se more to videti se danes v Italiji o prili- ki volitev. V splošnem pa kažejo ti ogla- si na volilce zolo male originalnosti. KLUB iZUMlUAJOČlH. V drža- vi Minnesota v Severni Ameriki je imel Klub zadnjega ntoža« nedavno vsa- kolotno pojedino. V Amoriki jo ta klub" zelo znan. Ustanovili &o ga leta 188ß. Od noke prostovoljske stotnije iz dr- žavljansko vojsko (1801.—1805.) jih je živolo tedaj se 34, in ti so se strnili v klub. Pvi prvi seji so kupili steklenico vina, ki jo bo spil zadnji še živeci r spomin na umrle tovarise. Letas je bi- lo 30 sedežev črno odetih, en stol jo bil prazen, njegov lastnik *e je boril rav- no s smrtjo, in le trije clani so prazno- vali obicajn'o obktnico. Z velikimi svečanostmi so spraviü omenjono sto- klonk") vina zopot za drugo loto. Odgovorni urednik: Rado Pecnik. Izdaja in tiska: Zvezna tisfearna. Celjs, riagrobni uenci se kupijo naceneje pri 7—1 Kramar & Mislej, Celje. Za izdelovanje dežnih plaščev sprejmem v več deklet in mlajšega slugo. Ivan Zupančič, Gaberje. Žaganje drv prevzema z dnem 7: okt. 1.1. v pisarni Oswatitsch & Sodin, Kocenova ulica štev. 5 tvrdka Simon IST-sn^sa.^^ Straii 4. ¦»NOVA BOBA« Stev. 114 Manufakturna in modna trgovina a. Dpof enifc, Gelje, Glavni ti>g št. 9 Pri SttHtto za most;** Vohwno za žcn- ^Ajjjy/^ zajtimpcrjcVVsclimodnihbartali,« ft«. hlaieVtoa, UsHamnc (drulj), ^C?^; zta5HopwiIolzaw«Swiiiž«i5H«i barkattl, bclo plattio za netotc, ^fö^^ si«« ccffr srajcc, bri5alH«, odci«, nogaVScc, bowbaz (paVoia), Volna ^/p^J^ dtžnilil, dslni ptaSci i. 1.1it. 1 Je ravnokar dOŠlO jcSCnsko blagO Blago vcdno v zalogi po luijnovejši -adnji Kf gotOVO VSakemu pO VOljibo! Prodaja A. Drofcnik, znan poysodi, _ _ _ __ _ __ _ _ Ali to se tiče tudi Ti be, mati, Trgovec, ki kupuješ mnogokrati Le zadovoljnostblaga in ceil k sreči vodi In žena, ženin, fant, deküna, Previden pri nakupu bodl Cefirja, oksfqrta in ctamina. Zapomnite si to resnico, Sem zadovoljen z blugom ! — vsak poreče Da denarja prihraniš za polovico. In zadovoljnost ključ je že do sreče! Na dcbclo stalue ccne ! Na drobno nizke ccne! Kupujem 2-1 oziroma vzamem v najem v bližini mesta ali okolici manjše posestvo, trgovino z mešanim blagom ali gostilno. Naslov na upravo lista Ändr. Milevski fluto-taksa S Sprejem naročil za prevažanje oseb z avtomobilom. Celje, Prešernova ul. 6, Andr. Milevski, trgovina. 25 63 SS3- moderne fazone in sine kakovosti, kakor tudi vse vrstc čepice, srajce, kravate. sploh vse perilo in modne piedmctc za gospode, sc prodaja letos po zelo nizkih cenali samo v veletrgovini R.STERMECKI, CELJE Trgovci engros cene! Conik zastonj! UfivDici Wmi Prelernoca olica ilw.19 strlženje samo Din 5*— Istotam btf učenjc britev, škarij, gilett, no- žev.kuhinjskih in mesaiskih nožev ter sekir. Kleparstvo, vodovodne tiišia- laclie in n&prava strelovodov Franjo Dolžaia CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprcjcraa Vsa dela sgoraj otncnjctiih stroH H&Kor tud! ))opra^ila Ptstrtiba Ucsa. Ccne ztncrnc. 5olidoa izVrsücv. 477 -53 Bižuterijski vajenec in učenka za izdelavo verižic se spr»ejm*ätLi pod ugodnimi pogoji v temeljito izobrazbo. Samo oni z dobrimi spričevali naj se javijo pri ZLATARKI D.D.V CELJU. GOSPODXNJE! Irborno in lepo uspelo pecivo napravite !e iz prvovrstne banaške moke katero ima v zalogi Specerijska trgovina 2-2 Anton «FazariüC, Celte, Kralja Petra cesta 27. 9ia%nanüo. Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu Cd ja in okol/ce, cfa sem prevzela trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami gospoda Janko Bovha ter zagotavljam šo/am, uradom in p. n. obd'nstvu, da se bodem kar najbolj potrudila si pridobiti z vscstransko solidno postrežbo zaupanja svcjih odjema/cev. FLOf(A LAGEIiNECKiE^MANN. /(ralja Petra cesta. S*o %ni%ani cent novo došlo blago kupi se za jesen in zimo v mnmifaktiirni in modni trg-:y:nr MlLOŠ PŠENIČN1K. CELJE KraHa Petra c. 5. V zalogi sukno, kamgarm, double za površnike, novitcte za damske obleke, barhenti, Šisoni, pletone jopice, sa.'i itd. V zalogi najfinejši velour za damske plaiče. PostrcŽba solidnx I LASTNI DOM rcfji^ij ovana krediina in stavb. zadruga z umejeno znvczo sprejema hranilne vloge tudi od neclamy» in jih obrestuje po ix osem od sto — pioti odpovedl po JLO°/j — od sto — na Iclo. Pisarna: CELJE, Prešernova ul. 15|1. fije dobile naibolfši, najcenejši premog ? Samo v speeijalni trgovini pfemOQa ill flfl^W kl naznanja, da prodaja že od 1. juni]a 1924 premog po globoko znlžanih cenah hi sicer; ZaS?ulcovški premog srednji in kosovec dobava z železnico dostavljen franko v hi5o, pri odjemu celega voza : srednji 43 Din za 100 kg, kosovec 46 » za 100 kg. Zabukowfiki premog direktno od premogovnika v originalnih vozih io- stavljen v hišo (se najbolj priporoča): srednji 45 Din za 100 kg, kosoi'ec 46 » za 100 kg. Fini ti boweljski kosovec franko v hi§o dostavljen pri odjemu celega voza 44 Din za 100 kg. Pri odvzemu črez 10 meterskih stotov voznine prosto. Vedno v zalogi velenjski lignit in kosovec. Pri odvzemu celega vagona velenjskega premoga se zaračuna originalna cena premogovaika. Bukova o>va, cela, rezana in sekana ter mehka drva po najniSnjih c«nah. Za solidno in točno postrežbo jamčeno. Priporoča se trgoviwa premoga in drw FRANJO KÄLANf 10-3 Celfe9 Dolgo polje. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Pupilarnowaren in javnofcoi»Isten denarnl zavod oeljskega mesta Mesma hranilnica celjska Uat&joovl/en* tot& 1864. - Ptu/ trujnJtn dri&vntm BSuixor&tvom. H laBtni palači prl kolodvopu. V«l branllnienl posU se ixvrtn)eh> nalRnlanfnal«» hltro »»|^- no. Ugaduo obresxovante. Pojn*nlla Ia nm*v*U brexplacno. Vrtdnost rezervnfh zakladow nad Krön 25.OOO.OOO'-, Za hranüne vloge }am5i mesto Celje 8 celim svojtm premožen^m in z vso svojo davčno mono.