Matjaž Geršič (urednik): Koroška – od preteklosti do perspektiv Ljubljana 2021: Zveza geografov Slovenije, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 438 strani, ISBN 987-961-91456-5-4 (tiskana različica), ISBN 987-961-91456-4-87 (elektronski vir) 163 Geografski vestnik 94-1, 2022, 163–166 Književnost KNJIŽEVNOST Znanstvena monografija Koroška – od preteklosti do perspektiv, je izšla ob 23. zborovanju sloven- skih geografov na Koroškem. V monografiji je na 438 straneh zbranih 28 prispevkov, v katerih avtorice in avtorji naslavljajo nekatere naravne- in družbenogeografske prvine, ki so lastne Koroški, nekaj pri- spevkov pa se osredotoča tudi na izzive v bližnji in širši okolici. Pokrajina je skozi zgodovino preživela pestro spreminjanje mej. Po razpadu Avstro-Ogrske je bila razdeljena med dve novi državi, kar je pomenilo, da je del slovenskega naroda ostal v drugi državi. Del pokrajine, ki je ostal na slovenski strani, je znan po ležiščih rud, ki so v času industrializacije nareko- vale gospodarsko usmerjenost regije. Razvoj industrije, predvsem črne in barvne metalurgije pa je poleg razvoja regije, pustil tudi posledice na naravnem okolju. Obmejna lega in prometna odmaknjenost sta botrovala k slabšemu razvojnemu potencialu. V zadnjem času pa je regija postala prepoznana kot turi- stična destinacija, ob načrtovanem razvoju novih hitrih prometnih povezav pa bo preteklost postala tudi prometna oddaljenost od ostalih delov Slovenije. V uvodnem delu se seznanimo o imenu, mejah in identiteti Koroške (Matjaž Geršič, Drago Perko, Primož Gašperič). Avtorji predstavijo izvor imena, obseg meja pokrajine skozi zgodovino in obseg ozem- lja Koroške na podlagi koroške identitete prebivalstva. Sledi poglobljena analiza o obstoju geografske marginalnosti Koroške (Stanko Pelc) in pregled novejšega regionalnega razvoja Koroške statistične regi- je (Simon Kušar, Nejc Bobovnik). Anton Gosar skuša v prispevku »Dve domovini?« odgovoriti na vprašanje, v kolikšni meri so okoliščine in geografija tiste, ki oblikujejo stopnjo navezanosti na »slovenskost«. vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 163 Naslednja dva prispevka se osredotočata na demografijo v preteklosti in v prihodnosti. Prvi (Jernej Zupančič) izpostavlja sodobne spremembe med koroškimi Slovenci in vplivom plebiscita 1920 na demo- grafsko gibanje slovenske manjšine, drugi (Klemen Kotnik, Irena Mrak) pa obravnava demografski potencial in projekcije števila prebivalcev v Koroški statistični regiji. Nadaljevanje monografije je najprej s petimi članki vezano na gospodarski razvoj in potencial regi- je ter vplive na okolje. Najprej (Vladimir Drozg) se seznanimo s spreminjanjem kulturne pokrajine Mežiške doline, v povezavi z razvojem rudarjenja, fužinarstva in železarstva. Za tem so predstavljeni vplivi svin- ca (Natalija Špeh, Matej Ivartnik) na življenje prebivalcev Mežiške doline in spreminjanje njegovih koncentracij v okolju. Z oceno razvoja ekonomske aktivnosti Slovenije s pomočjo analize osvetljeno- sti površja (Danijel Ivajnšič, Danijel Davidovič, Eva Konečnik Kotnik, Igor Žiberna), so prikazane različne povezave med gospodarsko aktivnostjo in osvetljenostjo površja v Koroški regiji in širše v Sloveniji. Sledi prispevek (Vesna Jurač, Irma Potočnik Slavič) o  (ne)povezanosti členov gozdno-lesne verige v Dravski dolini. V članku o svetlobni onesnaženosti v Koroški statistični regiji (Igor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik) je predstavljeno stanje svetlobne onesnaženosti na Koroškem ter primerjava z dru- gimi regijami v Sloveniji in svetu. Naslednji sklop petih prispevkov je na tematiko prostorskega načrtovanja in prometa. Najprej izve- mo ali Koroška sledi konceptu trajnostnega prometnega razvoja (Barbara Lampič, Nejc bobovnik, Lea Rebernik), nato pa so predstavljene še spremembe rabe tal na območju Koroške statistične regije (Igor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik). Nadaljevanje je vezano nekoliko bolj na prometne izzive v regiji. Prikazan je primer načrtovanja hoji prijaznega okolja na primeru Črne na Koroške (Maja Simoneti, Špela Berlot, Jana Okoren, Matej Ogrin) in primer oživitve čezmejnega javnega potniškega prometa (Peter Zajc, Matej Gabrovec, Primož Pipan). S člankom o učinkovitosti participativnega načrtovanja pri reševanju konf- liktov na primeru prostorskega umeščanja tretje razvojne osi na Koroškem (Maruša Goluža), je prikazan vpliv takšnega načrtovanja na legitimnost odločitev in zmanjšanje konfliktov med akterji pri umešča- nju v prostor. Turizem v regiji in širši okolici je opisan v treh člankih. Prvi predstavi prostorski pogled na stanje in razvoj turizma v Koroški regiji (Tilen Tamše, Naja Marot), sledi prispevek o UNESCO globalnem geoparku Karavanke (Mojca Bedjanič, Darja Komar, Gerald Hartmann, Lenka Stermecki, Danijela Modrej, Primož Vodovnik, Sandra Zvonar, Suzana Fajmut Štrucl) in regijskem parku Pohorje kot rešitvi za nara- vovarstvene in razvojne izzive (Andrej Grmovšek, Nejc Pozvek, Tanja lešnik Štuhec). V nadaljevanju lahko beremo o geografskem vidiku volitev na Koroškem (Jernej Tiran, Boštjan Rogelj), kjer so preučeni dejavniki, ki vplivajo na volilno vedênje in primerjava z ostalimi regijami. Sledita pri- spevka o Koroški v slovenskih učbenikih (Igor Lipovšek) in vrednotenju geodiverzitete kot orodja za ugotavljanje geoturističnega potenciala (Borut Stojilković). Zadnji sklop je vezan na hidrogeografijo. V šestih člankih vezanih na to tematiko je najprej pred- stavljena vodna bilanca porečja Meže (Peter Frantar, Florjana Ulaga, Valentina Brečko Grubar, Frank Herrmann, Frank Wendland), podobneje so prikazane tudi hidrogeografske značilnosti koroških rek (Gregor Kovačič, Valentina Brečko Grubar) in vodne ujme na Koroškem (Tajan Trobec). Predstavljena je trajnostna raba vodnih virov na Pohorju v Občini Vitanje (Simon Kušar, Tajan Trobec) ter hidro- morfološka spremenjenost Meže in Mislinje (Florjana Ulaga, Valentina Brečko Grubar, Maja Ristič). Zadnji prispevek pa obravnava projekt nameščanja oznak visokih voda kot primer dobre prakse geo- grafskega ozaveščanja javnosti (Peter Frantar, Florjana Ulaga, Marjan Bat, Valentina Brečko Grubar, Gregor Kovačič, Mitja Bricelj, Andrej Draksler, Marjan Jarnjak, Igor Lipovšek, Tajan Trobec). Monografija z 28 prispevki podrobno predstavi naravne in družbene vidike ter izzive v preteklo- sti in sedanjosti v Koroški regiji. Bralec skozi različne obravnavane tematike dobi širok vpogled in predstavo o regiji ter tako lažje razume posebnosti pri nadaljnjem razvoju regije. Monografija je prosto dostopna na spletu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AY4OVP29 in http://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/publikacije/zbornikizborovanj/koroska. Lenart Štaut 164 Književnost Geografski vestnik 94-1, 2022 vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd 27.2.2023 12:16 Page 164