rodni kolokvij o koeksistenci avantgard, tako d a je naš posvet šele kori­ sten nastavek. Povabili sm o strokovnjake s posam eznih področij, d a bi se izkazalo, kako je s tem pojm om v optiki različnih um etnosti ozirom a njihovih ved. In povabili sm o tudi filozofe - mislece, ki m o rd a niso s tro ­ kovnjaki za posam ezna teh področij v sm islu akadem ske univerzitetne znanosti, ker dom nevam o, d a se v pojavu postm odern izm a vendarle skri­ va neka bolj obča problem atika, ko t je sam o vprašanje um e tnostn ih sti­ lov, smeri. N am en posveta je, d a bi pojem postm odern izem presodili s stališča ožjih znanstvenih strok, k e r se p o s tm o d ern a v vsaki teh strok go­ tovo razum e nekoliko drugače. E den od problem ov, k ij ih seveda ne m o ­ rem o vsiljevati razpravi, je vprašanje, ali je postm odern izem v vseh u m e t­ nostih sploh navzoč ozirom a mogoč, se pravi, ali se jih sploh da koord i­ nirati pod isti pojem, ali pa je to nekakšen parcialni pojem, ki lahko za­ jam e sam o posam ezna od teh področij, rec im o arh itek turo , glasbe pa že ne. Pri anketi v Sodobnosti se je nam reč izkazalo, da so glasbeni strokov­ njaki zam an iskali vsebino tega pojm a v svojem obm očju, so jo pa potrdili teoretiki ozirom a poznavalci a rh itek tu re in seveda tudi literature. Za gle­ dališče, ples in film takra t ni bilo odločilnih glasov, tako d a n e vemo, kako je s tem i področji. Ali je torej postm odern izem splošen pojem za občo um etnostno usm eritev ali je sam o parcialen? Tudi to je n am reč možno glede na razvoj um etnosti v različnih obdobjih, ko dejansko neka te ri izmi in tovrstne oznake ne m orejo veljati kot sp lošna oznaka za vso um etnost. M orda p a ne gre za pojem, ki bi pom enil um e tnostno smer, am pak za nekakšen epohalen pojem v smislu p ostm oderne kulture, p o s tm o d er ­ nega sveta itd. Kot vem o iz h isto ria ta svetovne in delom a tudi slovenske ali jugoslovanske misli o postm odern i, se pojem uveljavlja tudi s tem po ­ m enom . Posvet sm o želeli usm eriti v konkretna , um e tn o stn a področja ob predpostavki, da im a ta pojem vendarle v sebi obče, tudi zunajumet- nostne razsežnosti, tako da ga je treb a gledati v najširšem horizontu raz­ voja družbe, civilizacije itd., ga koord in irati s takšnim i pojmi, kot je re ­ cimo postindustrijska družba. Vprašanje je, ali je celo v zvezi s pojmi, ki se zdaj pojavljajo tudi p ri nas, recim o postm arksizem itd. Jasno je, da si vsi ti pojm i podajajo roko in kažejo na usodo človeštva v današn jem času, to p a kaže naprej in je v m arsičem nepredvidljivo. V zadregi sm o spričo tega pojma, ker sm o v zadregi spričo p rihodnjega razvoja in naše usode v njem. S postm odern izm om je najbrž tako, d a gre le za zadrego tistih, ki sm o pričakovali ali pričakujem o, d a po teka razvoj človeštva v zelo p re ­ p rosti enolinijski smeri. V zadregi smo, kolikor izhajamo iz tistih p red ­ videvanj devetnajstega stoletja, ki so zabeležena v napovedi štirih velikih koncev, se pravi konca religije, konca države, konca filozofije in konca um etnosti. V prašanje je, kako se ti štirje veliki konci prikazujejo v luči po jm a postm oderna , kajti tu se očitno te niti zapletajo in zato nam je ta pojem z ene stran i neprijeten, z d ruge pa nam verjetno omogoča, da p re ­ sežemo težave v zvezi s to problem atiko. Toliko za začetek, zdaj pa bi prosil kolegico Jolo Škulj, da nas seznani s stvarjo, ki sodi zraven. Vemo, d a j e bil v pretek lih dneh v Zagrebu m ed ­ n arodn i simpozij o postm odern izm u. Delo je objavilo krajši zapis, kole­ gica pa nam lahko strn jeno poroča kaj več, m o rd a tudi še o tem atski šte­ vilki zagrebške revije Republika. T a je izšla sočasno, v njej so pom em bni prispevki o postm odern i, čeprav .verjetno bolj na filozofski ravni, in kot vidimo, sodelujejo tudi kom peten tn i slovenski avtorji, poleg drug ih ju ­ goslovanskih in evropskih. Jola Škulj: Zagrebški simpozij o postm odern izm u je potekal v o rga­ nizaciji hrvaškega filozofskega d ruš tva in to je v razpravljanje vnašalo po ­ m em bno razsežnost, d a se p rob lem a postm odern izm a niso dotikali p a r ­ cialno, am pak z nekim integralnim pogledom. Iz prim erjave tega sim po­ zija s pariškim , k i j e avgusta 1985 potekal v okviru 11. kongresa m ed n a ­ rodne zveze za prim erja lno književnost pod vodstvom M ateia Calinesca in Ihaba H assana - slednji je, kot vemo, tudi botroval pojmu, zlasti nje­ govi uveljavitvi v obm očju literature, pa tudi obče ku ltu re - je mogoče zagrebški pogled n a vprašanja postm odern izm a označiti kot poskus o b ­ čega definiranja kulturološkega problem a. V endar p a so se pogovori in referati na to tem o vsaj prve dn i gibali v nekih značilnih koordinatah , za k atere bi lahko rekli, d a so postm odernistične. Razpravljanja in pogledi •so izpričevali precejšnjo m ero eklektičnosti in kazalo je na neko nemož- nost dialoga, to pa so vse precej znane atribucije tudi sam ega p ostm oder ­ nizma. Priča sm o bili nekakšni koeksistenci pogledov na pojave postm o­ dernizm a, ne da bi seveda prišlo m ed njimi do resn ično produktivnega križanja, v katerem bi se misli in spoznanja stekala v neko skupno točko in omogočila opredeliti bistvo postm odernizm a. M orda sta bila parcial­ nost in fragm entiranje pogledov tem večja ravno zato, k er se razpravljal- ci niso dotikali konkre tn ih pojavnih p raks postm odernizm a, razen m o r ­ da s posam eznim i om em bam i arh itek tu rn ih in pa slikarskih pojavov, ki so, kot se zdi, zaradi svojega ne tem pora lnega kom uniciran ja prej doseg­ ljivi in razvidni. Tako je nekako sam o je d ro pojava ostajalo nedotaknjeno, kot da bi m oralo biti bistvo postm odern izm a ireduktib ilno za diskurziv- no prakso, čeprav so bili m ed sodelujočimi sociologi, filozofi in zgodovi- narji. V diskusijskih intervencijah s e je zlasti npr. pokazalo, d a je p rispe ­ vek tako im enovane nove zgodovine - zastopal jo je francoski gost Felix Torres - pom em ben vidik za razpravljanje o postm odernizm u. Prve dni so se, kot rečeno, pogledi na po stm o d ern o usm erjali po povsem samo- stojnih tirih, ne d a bi prehajali v kakšno skupno debato. To se je potem proti koncu popravilo in zlasti ob razpravljanjih, ki so se dotaknila Lyo- tardovih stališč, Deleuzovih, p a H aberm asovih pogledov, so stvari v de ­ bati nekako prehajale v neke skupne stične točke, tako d a je m orda skozi to optiko tud i sam prob lem postm odern izm a dobival razvidnejšo, eno t­ no opredelitev. Zanimivo je, da se samega vprašanja pos tm oderne lite­ ra tu re , to je tistega področja, ki je moji kritičnosti lahko najbolj dostop ­ no, zagrebški posvet, resd a zastavljen v organizaciji filozofskega društva, nekako ni dotikal. A ndreas Kilb iz Frankfurta , k i je prišel po priporočilu Petra Burgerja, katerega so organizatorji posebej vabili, je bil očitno bolj nadom estn i člen m ed povabljenimi. O pojavu postm odern izm a v litera­ turi je imel m očno rad ikalno stališče: po njegovi sodbi nam reč postm o­ dern izm a v am eriški li teraturi p rak tično ne m ore biti, Johna Bartha, Ro­ berta Cooverja, D onalda B arthelm ea ali Thom asa Pynchona naj ne bi vključevali v optiko postm odern izm a, p rep ro s to zato, k er da am eriška li­ te ra tu ra n im a prave h is torične diferenciranosti. To stališče je nekako po ­ enostavljalo gledanje na pojav postm odern izm a v literaturi, kajti o d rek a ­ ti obsežni, ugledni in vplivni am eriški literarni produkciji šestdesetih in sedem desetih let m ožnost in veljavnost pos tm odernega izraza, zato ker na videz n im a diferenc irane zgodovine svoje literature, je verjetno precej sporno. Po njegovem m nenju bi po tem takem pod postm odern izem v li­ te ra tu ri sodili le Italo Calvino, Peter H andke, pa Giorgio Manganelli. Ta njegova dosti rad ika lna misel je im ela povsem drugačen pendant, če se zaustavim sam o ob razpravljanjih o literaturi, v Flakerjevem prispevku, ki pa se je gibal znotraj že povsem znanih Flakerjevih gledanj na litera­ turo, tako d a je pravzaprav vse svoje koncepcije o avantgardi nekako tudi Priključil pod ta problem , kar je spe t ne povsem kritična, p re tiran a raz­ širitev, brez prave refleksije po jm a postm odernizem , k ar tudi ni ustrez ­ no. Razpravljanjem je bilo skupno, d a so se pojava postm odern izm a do ­ tikala p redvsem v razm erju do m odernizm a. Težave okrog razm erja med tem a dvem a pojm om a pa so izhajale predvsem iz dejstva, d a moderniz- nia niso vedno razum eli kot historiziran, periodizacijski pojem, am pak se Je v koncepciji m odern izm a kot neke dosti nesrečne besede, ki m arsiko ­ m u asociira zgolj obči pom en m odernosti, zadrževal tisti pom en, k ije o b ­ rem enjeval razmišljanja o postm odernizm u, nem alokdaj celo z nekim skorajda subjektivno-em otivnim odnosom do p red p o n e post, k ar se ne nazadnje kaže tudi kdaj p a kdaj v slovenskih razpravljanjih. Janko Kos: Mislim, d a nam je ta inform acija dragocena. Verjetno spada h gradivu, ki ga m oram o vsaj približno imeti p red očmi, še to, da Republika v trojni številki (10-11-12, 1985) p rinaša vrsto takih prispev­ kov, ki so za nas relevantni: na začetku na p r im er študijo o sam em pojmu, kako se je pojavljal in kakšen je njegov pom enski razvoj, po tem p a Ihaba H assana in druge, ki jih je om enjala že kolegica. Poleg tega so seveda tu spisi slovenskih avtorjev (Taras K erm auner, Slavoj Žižek, Dimitrij Rupel, Tomaž Brejc, M arko Uršič, Rastko Močnik) in verjetno so bili v Sloveniji nekateri objavljeni ali predavani. Za nas je zanimiv še prispevek Vladi- m ira Stojsavljeviča 6 G ledališču .sester Scipion Nasice, analiza, naprav ­ ljena v tesnem stiku s tem gledališčem. S tem se vračam na tisto, k ar sem pozabil om eniti - d a sm o v zadnjih letih v Sloveniji p riča vrsti pojavov, ki se m anifestirajo kot postm oderna, čeprav seveda ostane odprto , ali je to ali ono res tisto, če m u r se lahko reče postm odern izem . In to bi bil se ­ veda eden od ključnih prob lem ov tudi tega posveta, da bi razjasnili, kaj po s tm o d ern a res je , da ne uporab ljam o te oznake preveč im provizirano. Kolegica je že opozorila, da se je to dogajalo tud i v Zagrebu. Tem u se p r i ­ družujejo še tem eljna razhajanja ne sam o o postm odern izm u, am pak že o sam em pojm u m odernizem , kajti postm odern izem se očitno kristalizi­ ra ravno v odnosu do m odernizm a. Od tega, kako razum em o m odern i­ zem, je odvisno, kako se nam pojem postm odern izem oblikuje v neko po ­ sebno vsebinsko smer. Prosil bi, d a začnem o pogovor ali pri čisto kon ­ kretn ih s tvareh ali pa grem o takoj v najsplošnejše, čeprav ne bi bilo do ­ bro, da bi tam ostali. Po možnosti se m oram o vendarle vračati v posam ez­ n e um e tnostne sfere ali celo v razm erja m ed njimi. Pri društvu, kjer nam gre predvsem za literaturo , nas zanimajo razm erja m ed arh itek tu rn im postm odern izm om in seveda literarnim , pa tudi glasbenim ali slikar­ skim. Zdi se, d a je v a rh itek tu ri postm odern izem najbolj določen, čeprav ne m orem o reči, da je bil v a rh itek tu ri pojem prvič uporabljen . V endar p a je v nji bolj ali manj jasno, kaj je p o s tm o d ern a in kaj m odernizem . Za literarne raziskovalce, poznavalce in verje tno tudi ustvarjalce pa se kaže tale težava: d a j e tisto, če m u r se reče m o d e rn a arh itek tu ra , vendarle d r u ­ gačno od tega, čem u r pravim o m oderna literatura. Za nas je bil od nekdaj problem , kako razum eti bistvo m o d e rn e arh itek tu re , njen racionalizem in funkcionalizem, v razm erju recim o do bistva m odernega rom ana, ka­ k ršen je Joyceov ali Kafkov; ali p a do bistva m oderne poezije, rec im o pri Eliotu ali kom drugem . Kako razum eti kot m o d ern o nekaj, kar se kaže enk ra t kot skrajen racionalizem ali funkcionalizem* drugič pa kot nekaj, kar je vsaj na videz ali v resnici čisto naspro tno . To je eden težjih p rob le ­ mov in od tod seveda težava, kako naspro ti arh itek turi, k i je p o s tm o d er ­ na, razum eti in postaviti pojem literature, ki naj bo na isti ravni postm o ­ dernistična. To je zares izzivalen problem . A leksander Skaza: V prašujem se, ali lahko rab im o oznako postm o­ dern izem za označevanje vsega, kar bi lahko imenovali sodobna (evrop­ ska) kultura? A lije ta oznaka enako p r im e rn a tako za različne tokove in sm eri v sodobni filozofiji kot za različne sm eri in tokove v sodobnih um etnostih? Ali lahko celotni sodobni kulturnozgodovinski p roces brez večjih pom islekov op rem im o s pečatom »postm odernizem «? Tako se sprašujem , ker izhajam iz literarnozgodovinske izkušnje, ki mi pravi, da posp lošena periodizacijska oznaka m nogokra t postane etiketa, ki ne