zacije, n a p r im er tiste, ki izhajajo iz prizadevanj neke (literarne) skupine, smeri, t o k a . . . Če izhajam pri tem iz različnih značajev in funkcij li te ra r ­ ne kritike in li terarne vede, n a kar je opozoril Janko Kos, bi rekel, da je do neke m ere razumljivo, če li terarna kritika in z njo povezana publici­ stika kot »samoosmišljenje literature« (Jurij Lotman) poudar ja in pove­ ličuje sam o tisto, k ar ustreza njenim n eposredn im ciljem in pogojem so­ časne li terarne ozirom a ku ltu rne situacije. - Pri tem bi vendarle p r ip o ­ mnil še to, d a se m oram o ne glede na vidik, s katerega razpravljam o o li­ te rarn i um etnosti, zavedati, da v našem p rim eru n im am o opraviti z »ob­ jektom « raziskave, m arveč z besedno um etnostjo kot izrazom ali spo ro ­ čilom (enunciacijo) drugega subjekta, ki im a svoj »jezik«, in ta »tuji jezik« ali »jezik drugega« m oram o obvladati in ga razumeti, če želimo ustvariti pogoje za dialog z besedno um etnostjo in s tem tudi možnosti za opazo­ vanje njene evolucije. Jola Škulj: H ribar in Debeljak sta oba zarezala v je d ro problem atike in se v tem smislu n juno razum evanje in stališča bistveno dopolnjujejo. Ob izrečeni problem atizaciji o p r is topu k postm odern izm u je mogoče opozoriti, da znotraj univerzite tnega razm isleka um etnosti, znotraj tako im enovanega posts trukturalizm a, zlasti v krogu univerz John H opkins ali Com ell te r yalske grupe dekonstrukcionizm a (J. Hillis-Miller, P. de Man, G. H artm an, H. Bloom, E. Said, E. Donato, S. Fish, kasnejši J. Culler itd.) vendarle že obstajajo tiste usmeritve, ki pom enijo postm odern izm u adekvatni pendant. Ta aktualni p rem ik v refleksiji li te ra tu re niti ni tako tuj tradiciji slovenske p rim erja lne vede, zlasti ne horizontu Pirjevčeve misli kasnih 60. in 70. let. Dodati je treb a še p r ipom be glede smisla, ek­ sistencialne pristnosti p os tm oderne literature. To je hkrati vprašanje o angažm aju te literature, ki se mi ga zdi v redno izpostaviti prav zaradi dvom ov in nelagodnosti, s katero se večinom a sprejem a p ostm odern i­ stična produkcija. Razhajam se s ponavljajočimi se stališči o esteticizmu in ideološki ind iferentnosti te li tera tu re in podčrtu jem sodbo, d a je tudi p os tm oderna li te ra tu ra vsej svoji ind iferentnosti navkljub v bistvu, če­ prav v neki nerazvidnosti, nekako v navidezni odsotnosti, kar m očno an ­ gažirana in da im a svojo inheren tno , civilizacijsko p o m em bno eksi­ stencialno pris tnost in zgodovinsko vlogo, kajti sicer bi se sploh ne po ­ javljala. To vprašanje bi bilo treb a misliti in osvetliti v smislu občega u te ­ meljevanja pojava um etnosti m ed drugim i manifestacijam i človekove eksistence in posebej u tem eljevanja besedne um etnosti m ed drugimi m ožnostm i jezikovnega delovanja. Š e b esedo glede dvom ov okrog pojm a postm odern izem , ki se tu po ­ navljajo. Prvič, dvom ob tem pojm u ni nič naključnega, k er je dvom tudi k ljučna kategorija časa, uskladljiva z bistvom postm odern izm a, njegova in h e re n tn a lastnost, zajemajoča tudi je d ro pripadajočih koncepcij o res­ nici in o resničnosti, kot jih razum e sam postm odernizem . Drugič, ta dvom, nelagodnost in negotovost so prisotni, k e r sm o tendencam , ki so zajete pod pojm om postm odern izem , nep o s red n a priča in so gotovosti, vsaj takšni, kot jo je ustvarila kartezijanska tradicija, spodm aknjena tla- P redvsem pa s e je tudi drugje pojem prebijal so razm erno počasi. Verjet­ no ne bo odveč dopolniti h istoriat po jm a postm odernizem . Pojem se v petdese tih letih, ko izidejo prvi teksti (npr. B arthova prva dva rom ana The Floating Opera, 1956, in The E nd o f the Road, 1958, ki sta sočasna vplivnem u francoskem u novem u rom anu), ne pojavlja, čeprav ga pozna zgodovina (Arnold Toynbee), pa ne v istem pom enu kot današn ja raba, in pozna ga t u d i španska zgodovina literature . Ob prelom u v š e s t d e s e ta leta ga pri pesniku Charlesu O lsonu zasledimo v Toynbeejevem obsegu, pri teoretskih apologetih m odern izm a (Irvving Howe v Mass Society and Postm odem Ficdon, 1959, in H arry Levin v What was Modemism?, 1960) najdem o pojem obrem enjen z nostalgično konotacijo, ne p a še kot pozi­ tivno oznako za nastajajočo literaturo, enako pa je m ogoče ugotavljati za K erm odovo navajanje pojm a v drugi polovici desetletja (v The M odem, 1965-1966), čeprav se navezuje na znam eniti spis Leslieja Fiedlerja The N ew M utants (1965), ki im a p relom en pom en za pozitiven odnos do for- m irajočih teženj postm odern is tične poetike proze. Znam enita konferen ­ ca o sodobni prozi leta 1969 na Brovvn University v Teksasu p rob lem a­ tike še ni obravnavala pod tem pojm om in tako s e je izraz pos tm odern i­ zem šele v začetku sedem desetih let začel u trjevati p reko kritike, zlasti Ihaba Hassana, Leslieja Fiedlerja, Tonyja Tannerja, VVilliama Gassa, Je- rom a Klinkowitza, inovativnost postm oderne proze pa z antologijami Philipa Stevicka, Stanleya Elkina, R icharda K ostelanetza itd. Za uvelja­ vitev pojm a postm odern izem im a odločilen pom en tudi revija Boundary 2, ki pod uredništvom VVilliama Spanosa red n o izhaja od prve polovice sedem desetih let in ne zgolj zaradi p o d n a s lo v a - »m ednarodni časopis za pos tm oderno litera turo in kulturo« - skrb i za zaledje nove literarne prakse in refleksije. Vse do leta 1975 pojem postm odern izem še ni dobil tistega obsega m odnega pojma, ki se je po tem letu z vse večjo relevanco p renašal v najvplivnejša ku lturo loška razpravljanja. To pa sploh ni na ­ ključje, kajti šele okoli leta 1975 se začne izčiščevati pojem m odernizem kot zbirni periodizacijski ali sm ern i pojem, ki in tegrira različne pojave, ki so bili prej zajeti v povsem razdrobljeni terminologiji. Osmi kongres m ed n aro d n e zveze za p rim erja lno književnost 1976 v Budim pešti o postm odernizm u ni govoril, p lenarna debata je razčiščevala še vprašanja m odernizm a, J. Culler, k i je imel sicer zelo opazen nastop, pa se še ni po ­ vsem obrnil od struk turalizm a k vplivu D erridaja in dekonstrukcioniz- ma. Spom ladi 1976 je bil n a new yorški državni univerzi v B ingham ptonu pod okriljem revije Boundary 2 organiziran simpozij o postm odern i lite­ rarn i teoriji in leta 1977 je bilo na p r im er v okviru am eriške pole tne šole v Salzburgu že povsem jasno, d a je pojem postm odern izem nekaj nespor­ nega, kar ne nazadnje potrjujejo tudi prvi poskusi historiata pojma, k ijih najdem o v nem ški reviji Amerikastudien istega leta (Michael Kohler, Post- modemismus: E in begriffsgeschichtlicher Uberblick; G erhard Hoffmann, Al­ fred H om ung, Riidiger Kunow, M odem, Postm odem and Contemporary as Criteria for the Analysis o f 20th Centurv Literature). Za preboj pojm a v Evropi je precej nared ila Jencksova knjiga o postm odern i arhitekturi, pa seveda Lyotardova knjiga La condition postm oderne (1979) - m im ogrede om enim o, da jemlje Lyotard leto 1943 kot odločilni da tum za začetek postm odern izm a - toda še leta 1979, ko je bil sklican tiibingenski sim po­ zij o vprašanjih literarnega m odern izm a in postm odernizm a, so obstajali med samimi avtorji, kot so Barth, Havvkes in drugi, ki so se udeležili d e ­ bate, veliki dvomi, kako je s tem pojm om; tako lahko rečemo, da se je po ­ jem dejansko šele nekje na robu osem desetih let udom ačil in prebil do relevantne rabe v obm očju naše vede. Innsbrušk i kom parativistični kon ­ gres 1979 je v obsežni sekciji, k i je p rekrivala narato loško problem atiko, ze opazno izpostavil novo pripovedno prakso postm odernizm a, subsu- miral pa je pod ta p rob lem tudi s sk lepno besedo obeh predsednikov sekcije Christine Brooke-Rose in Jeana R icardouja še drugi val novoro- nianovcev. Tudi v literarnoteore tsk i sekciji ni bil več v središču in teresa zgolj tekst in vprašanje tekstualnosti, am pak recepcija teksta, tj. torej Premik v tako im enovani »reader-response criticism«, ki ga mnogi razla­ gajo kot tem eljno ločnico m ed m odernističnim i in postm odernističnim i m etodološkim i orientacijami. V tem času p a je pojem začel dobivati o d ­ mevnost tudi v našem prostoru in sledili so prvi slovenski prevodi za ra ­ dio. Ivan Urbančič: Vprašanje je, ali je »postm odernizem« sploh lahko Pojem. Izraz »postm odernizem« je pravzaprav negacija: nakazuje nekaj,