Jola Škulj: Pojavi postm odern is tične citatološkosti, postm odern is ­ tične m etatekstualnosti, metafikcijske proze ali pa podobni prijem i in elem enti v drugih um etnostn ih sferah so izrazito nenaivni. To pomeni, d a se obrem enjuje jo z dvojno konotacijo. U m berto Eco je v intervjuju z uglednim italijanskim poznavalcem postm odern izm a Stefanom Rossom, leta 1983 objavljenem v reviji B oundary 2, ko je spregovoril o svoji knjigi Im e rože, opozarjal na naivnost, s katero je bilo to njegovo delo sprejeto pri m asovnem odm evu v različnih krogih bralcev. Ravno ob tej naivnosti, k ije pom enila barie ro pravega, um etn iško relevantnega sprejemanja, pa je opozoril n a bistveno točko, ki razmejuje m odern is tično in p os tm oder ­ nistično evociranje bodisi p isane tradicije bodisi mita, če se eksem plarič ­ no om ejim o sam o n a li terarne tekste. Eco je izpostavil p rob lem nenaiv- nosti postm odern ističnega citata. In res je m ogoče reči, d a je Joyceovo sklicevanje na mit ali pa evociranje m ita v p r im e ru Svetlane Makarovič m nogo bolj enosmiselno. Lahko bi celo uporabili formulacijo, da je za m odernistični citat v enakem obsegu značilen funkcionalizem in nekak ­ šen racionalizem, ki ga je m ogoče imeti za p reostanek novoveškega duha, kot je to poteza m odern is tične arh itek ture. M odernistični citat ali evo- kacija še vedno težita k nekem u zaokroženju, k smislu, k enoum nem u in­ te rp re tiran ju svoje včlenjenosti v literarni tekst. M odernistični citat in evokacija poantirata , poenostavljata, p r ip ad a jim a težnja po eno tnem o- predeljevanju bistva. Logos stvari je potem takem za m odernizem še vedno nekakšna oblika racionalne urejenosti, preglednosti, čeprav je to prvi hip v m odern ističn i prozi Joycea ali P rousta p riso tno v m očno zakriti Podobi. D rugačno je evociranje in citiranje v takšni prozni praksi, kot jo uveljavlja postm odern izem Johna Bartha. To je mogoče razbrati tudi v njegovem eseju Literatura izčrpanosti (1968) ali v drugih postm odern istič ­ nih tekstih, kot je B arthelm ova knjiga Sn o w White (1967), ali v prozi Tho­ masa Pynchona ali pa v ro m an u Jo h n a Fovvlesa Zenska francoskega po­ ročnika (1969), ki ga Slovenci poznam o tudi v prevodu. Če se hočem o pri­ bližati bistvu postm odernizm a, mislim, da bi se bilo p o trebno na filozof­ ski ravni pogovarjati ravno o tej nenaivnosti. Ivan Urbančič: Im am vprašanje. Če nam reč pravite, da je za post­ m odernizem in njegovo historično.citatologijo značilno to, da ti citati niso več naivno vneseni, temveč označeni tako rekoč z nekim indeksom neveljavnosti znotraj li terarnega teksta, se postavlja vprašanje, kaj to po ­ meni za citate slovenske nacionalne ideologije, ki se pojavljajo v današ ­ njih li terarn ih tekstih. In tudi, kaj to pom eni za takšna citirajoča literarna dela, ne le pri Lainščku, am pak tudi pri Snoju in drugih. Ironizacija kot tak indeks je že nekaj m odernističnega. Jesihova igra Grenki sadeži pra- Vlce je skoraj iz sam ih citatov, vendar velja za m odern istično delo. Jola Škulj: Predvsem bi podčrtala , d a postm odern ističn i citat ni nujno ironičen, in tu je, se zdi, tud i razlika z eliotovskim m odernističnim c'tatom . Že Aleš Debeljak je opozarjal n a rom antično ironijo in m o d er ­ nistično parodijo. Indeks neveljavnosti se z gesto ironije pojavlja sam o v zgodnji fazi problem atizacije kartezijanske gotovosti jaza. V tem smislu Se je kazal že pojav rom antične ironije kot ene najprvotnejših oblik de- tronizacije subjekta, njegove vseveljavnosti. Številni interpreti moderniz­ ma in tudi pos tm odern izm a (mdr. H arry R. Garvin, Romanticism, Moder- m, Postmodem ism, 1980; Michael Kohler, »Postmodemismus«, 1977) vi­ dijo izvore v rom antiki, k ar je vsekakor pretiravanje, hkrati pa je v tem Vendarle neka zveza, zlasti če im am o -v mislih poznorom antično fazo Hoffmanna ali Tiecka s p r im erom rom antične ironije v n junih tekstih, katere smisel in funkcija je bila relativizirati subjektiviteto rom antičnega subjekta, pojm ovano kot nekaj abso lu tnega in avtonom nega, in p rep o ­ znati meje človekovega jaza. Ironija, ki se vedno nanaša na nekaj, izpo­ stavlja tako im enovano dvojno optiko in v tem smislu je ironija elem ent destabilizacijskih procesov, kakršni privedejo tudi do m odern istične koncepcije subjekta, ki svoje breztalnosti, neu tem eljenosti še ni p r ip rav ­ ljen spreje ti nase. M im ogrede naj om enim , d a m ora P roustov junak v svojem soočenju s svetom relativnosti še najti umišljeni smisel, vsaj v p i­ sanju literature , v ustvarjanju, z drugim i besedam i, im a še težnjo po in­ tegracijski točki. Takšna integracijska točka je tudi za Joyceovega junaka na p r im er odisejevska paralela. V m odern izm u človek še ni zm ožen in sposoben živeti, biti sprijaznjen ozirom a sprejeti nase svet razlik in iro ­ nija je tista zadnja oblika moči, s katero si prizadeva, prekrivajoč krhkost svojega jaza, izraziti in ohran iti neokrnjenost, koherenco svojega jaza in sebe kot subjekt, razum ljen v smislu latinskega pom ena subiectum, k ije , kot vemo, v zvezi z glagolom subiicere »vreči pod«, kar pomeni, da si p o d ­ reja vse ostalo. Postm odern istične pozicije zato z zgodovinsko širšega razgledišča ni m ogoče razum eti kot kakšno dejansko, ponovno stabiliza­ cijo subjekta, kot to trdi Paternu. Ta stabilizacija subjekta je - tako govori analitična skušnja s teksti postm odern izm a - lahko sam o sim ulirana, na ­ videzna, podčrtu jem : zavestni sim ulakrum . M orda je takšno simulacijo najti tudi v delih slovenskih avtorjev, k ij ih navajate, v Lainščkovi drami, v »vrednotah« in »idealih«, ki uprav ičeno zmotijo, če njihovo priso tnost naivno razberem o. Toda vprašanje je, ali je Lainščkova d ram a res vzoren postm odern is tičn i proizvod, d a bi lahko na tem p r im eru zares nepoljub- no označevali zgodovinske karak teristike postm odernizm a. Bojim se, da je vedno problem razpravljati o bistvu stvari na m arginalnih prim erih. V tej zvezi bi rek la še besedo o predstavi Krst pod Triglavom, k ije bila kot p ro jek t postm odern is tičnega poskusa zelo perspektivna, ki pa v svoji iz­ peljavi tega ni vzdržala. Je to travm a, ki se naše slovenske li tera tu re skozi zgodovino vseskozi drži, ali pa je treb a razlagati to tako kot H ribar in raz­ ločevati pojave postm odern izm a, h ip e rm o d em izm a in retrogardizm a? Lainščkove predstave žal ne poznam, d a bi lahko presoja la vple tenost ci­ tatov, njihovo funkcijo in smisel, položaj sub jek ta in razum evanje sub jek ­ tivitete pri njem. M orda pa je s tem prim erom nekaj podobnega kot s Krstom pod Triglavom? Janko Kos: V zvezi s postm odern izm om se očitno pojavlja m om ent vračanja in vprašati se m oram o, za katero vračanje gre in kdaj vodi v postm odern izem . Če pogledam o vodilne m odern is te 20. st., vidimo, d a so se mnogi vračali nazaj že km alu po svojih radikaln ih začetkih. Picasso se je vrnil po letu 1920 v posebno vrsto neoklasicizma, Stravinski iz Pomlad­ nega slavja v Sim fonijo psalmov, naš Černigoj s e je kasneje vrnil v figura­ tivno, realno ali celo realistično slikarstvo, Jarc s e je vrnil na koncu k so­ netu. In najbrž se ponuja vprašanje, ali bi lahko že pri Picassu, Stravin- skem, Eliotu govorili o postm odern izm u. Leta 1982 sem bil skoraj m ne­ nja, da s e je postm odern izem pojavljal že takrat, če pa gledam o vendarle na s tru k tu ro teh pojavov kot celoto in ne sam o na posam ezne elem ente, se postavlja vprašanje, ali je tisto vračanje p red 2. svetovno vojno bilo isto kot to, ki ga im am o zdaj p red sabo. V drugi polovici 20. st. so stvari ven­ darle čisto d rugačne in d u h vsega tega je bistveno drug. A leksander Skaza: Ko govorim o o citatu ozirom a o citatnosti v p ostm odern izm u ozirom a postm odern ističn i literaturi, bi rekel, d a j e to li terarnoteore tsk i problem , ki ne zadeva sam o postm odernizm a, am pak li tera turo nasploh. R esje , d a j e razpravljanje o citatnosti v sodobni lite-' rarn i kritiki in tudi literarni vedi nekako v m odi (v rusistiki na p rim er