I' ß List 24 Tečaj XL. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr * v « , . . ♦ - Ijubljani v sredo 14. junija 1882 Obseg: O zboljšanji ljubljanskega močvirja Petroleum je drevju škodljiv. Da les ne gnjije in zidovje ne moČi Naravoslovska pisma, (Dalje.) Kratke popotne Črtice polžarja. — Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. pa se samo načrtana^ na priliko > osusenje močvirnate zemlje o iztoku Neretve v Dalmaciji ) ki bode stalo zboljšanji ijuhtjanskega močvirja z seje močvirskega odbora 7, junija t. 1.) Te seje, v kateri je gosp nadinženir Pod milijone goldinarjev ali pa osusenje močvirja na desnem bregu Soče sfe svojim središčem , staroslavnim mestom Oglej , katero močvirje meri blizo 15.000 hektarov ter se za njega sušenje potrebovalo SVg milijona gold. hagßky razvil svoj načrt o osusenji močvirj } Pri tem se bo pa morala voda odpeljavati s parnimi udeležil masinami iz nizko ležečega in z jezovi obdanega zem- se je deželni gl gospod grof Thum, gospod mestni Grasselli in deželna odbornika gospoda dr. J župan Vošnjak in Dežman. Nazočih bilo 11 odbornikov seli Predsednik gosp. dr. Kosler izreče, da ga jako ve- ker je gosp. deželni gl počastil današnj sejo s SVOJO avzoČDOstjo; potem pozdravi novega gospoda mestnega župana ter ga prosi za njegovo podporo in pripomoč v odborovih sejah in opozori na mnogozaslu Ijisča, kar bode stalo še posebej 50.000 gold, na leto. Razumevno je, da se omenjena kulturna dela ne bodo mogla izvršiti brez državne ali kake druge pod-pore. Zaupanje imamo na državno podporo in menimo, da je to zaupanje opravičeno gled6 na pomenljive besede v govoru zastopnika deželne vlade in goap. deželnega glavarja pri zadnji seji veščakov. zeno delovanje prejšnjega mestnega župan kateremu se za njegov trud izreče zahvala Dalj predstavlj na- vzočim nadinženirja gosp. pl. Podhagsky-a, kateri je dne t. m. izročil odboru svoj načrt za prihodnj sanje močvirja z vsemi prilogami zbolj Predno začne nad inženir pl. Podhagsky razlagati svoj načrt, navede pred sednik dr. Jožef Kosler sledeče Gosp. nadinženir pl. Podhagsky izročil je še pred obrokom, kateri poteče 21. dne t. m., svoj načrt in ni dvombe, da bode njegovo delo popolnem zadostilo vsem Dostaviti moram še, da ne bode treba vseh kulturnih del ob enem izpeljati, ampak da bode zadostovalo uže znižanje ene struge Ljubljanice namesto obeh, kar bode stroške jako zmanjšalo. Omeniti moram dalje , da so v računu načrta v skupni svoti navedeni tudi stroški za vravnanje posameznih vodotokov, kar prav za prav gre na stroške dotičnih deležnikov. Gospod Podhagsky poroča o tehničnem načrtu, ka- Premeriti tirjatvam. To zagotovlja uže njegovo imč y terega izdelati je bil on lansko leto prevzel, kakor tudi j® dal močvirje, kakor mu je bilo naročeno > na vse to, da je C. ministerstvo prepustilo njemu izdelovanje črteža," akoravno se je za to delo ponudilo veČ prav odličnih inženirjev, zaradi česar bode tudi gotovo nje- strani, zlasti profile in globokost Ljubljanice, Gruberjevega kanala in postranskih potokov. Preiskavanje je pokazalo, da se bode šota skoraj povsod dala popolnem govo delo od slavnega c. k. ministerstva potrj izkopati, če se bo doseglo, da bo najviša vo^a 2 metra Tako smo storili drug velikansk korak, da se pri vise stala, kakor zdaj. Pad Ljubljanice od Vrhnike do bližujemo našemu mnogo skrbi zaradi stroškov za izvršitev črteža Se ve da . imeli bodemo še Ljubljane znaša na vseh 22 kilometrov 42 ena. m raz- lika med najvišo in najnižo vodo pri ljubljanskem jezu Da bodo taka dela mnogo stala, vedeli smo uže na-Saj so tudi prejšnja nikakor ne zadostna dela tako je, na pr., katero je bilo dokončano leta 1866., stalo nad prej. tirjala mnogo denarj Ijanice, 200.000 gold. Zaradi tega bilo je uže iz početka pričakovati, da se bodo potrebovale veliko veče svote za izvršenje načrta, po katerem bi se zamogla vpeljati temeljita sredstva v zboljšanje obdelovanja in plodnosti močvirja. Uže pri zadnji seji strokovnjakov bilo je re metre 50 cm., pri Udmatu 2 metra, pri Fužinah meter 40 cm. Po načrtu bi se morala voda znižati v uravnanje Ljub- Ljubljanici za blizo 2 metra. Naloga celega projekta je tudi na močvirji ne glede na velike vode in povodnji umno gospodariti. Pr^^ šanje je tedaj bilo, kakošen profil da morata imeti Ljub- odvodita velike vode, in Preiskave čeno: „Da slednjič stroški vendar ne bodo tako visoki > da bi jih ne bilo mogoče plačati*'! Dela izpelj po Ijanica in Gruberjev kanal, da sicer tako, da bi odslej stale 2 metra niže. so pokazale, da odteka po Ljubljanici in Gruberjevem kanalu 12.000 kubičnih čevljev (368 kubičnih metrov) ob času povodnji. Najožja je Ljubljanica pri Hradec- tem črtežu prištevati zamoremo delom, katera se izvršujejo sedaj v našem cesarstvu ali največim kulturnim kijevem mostu J z ozirom na hiše na obeh stran6h pa se tu dno Ljubljanice ne bo smelo več znižati kot IV2 186 metra. Potem bi blizu polovica vse vode tekla po Ljubljanici, polovica pa skozi Gruberjev kanal, ki se bo moral primerno globoöje izkopati. Da pa tedaj, kedar je Ljubljan ica nizka, zmirom dovolj vode teče po njeni strugi in se ne odteka vsa po Gruberjevem kanalu, treba je pri začetku kanala zatvornice. Pri Karlovškem > re- > bode država izdatno pomagala, bo kmalu močvirje seno nevarnosti povodeoj , imeli bomo pomnožene pridelke, zemlja bode več ko desetkrat več vredna kakor sedaj in na njej se bode pričelo novo življenje. mostu moral se bo odstraniti nala t za 3 metre globočj( Stroški so preračunj rediti dnji steber in dno ka Za guliraaje Ljublj m sicer Gospodarske izkušnje. * Petroleum je drevju škodljiv. itd 627.000 gold za prekopanj za zidovje za tlak..... 58.600 današnjem času se večkrat 12.000 nih usi in druzih mrčeso pokončevanje list za frančiškanski most za planiranje . . . za zemljiščni odkup . za zatvornice . . . 4.570 830 7.000 14.000 1} yy yf priporoča petroleum kar je pa popolnoma napačno, ker to olje škoduje posebno če Opijam in jablanom, manj hruškam in češnjam. Vsako veje, ) oije se ne more sok kapljico tega olja, ki pride na deblo ali' pa na posrka lubje v sebe, kakor pijoči papir tinto se uje v lea in dostikrat zadržuj da II Za Skupaj kanala, in sicer: za prekopanje eguliranje Gruberjevega 724.000 gold redno dati cvet in sad ztekati navzgor , IZ tega vzroka prične odp Nek gospoda pravil je o tej za- za idovj za tlak . . . . , za talonsko zidovje . za planiranje , . . za zemljiščni odkup . za čuvajske hiše pri zatvoroicah . . . za veliko zatvornico pri 190.000 gold 3.300 54.000 53.000 700 7.000 devi več dobrih poskušinj. Primešal je vodi petroleja ter poškropil ž movja kratkem »J več sadnih d in malo gr M )f }} odpadlo je vse sadje in perje jelo se je sušiti. Iz tega se lahko razvidi, da petroleum drevj škoduj čevanie mrčesov f naj se toraj nikdar ne rabi v pokon Da les ne gnjije in zidovje ne moiSi f 4.800 » Gruberjevem kanalu 60.600 priporoča se sledeče sredstvo: Razgreje se 5 delov ter pentinovca, kateremu se pridene 10 delov navadne smole Smola se mora poprej zdrobiti in med mešanjem ter za začasni leseni most za Karlovski most 3.100 35.500 » )) 9} pentmovcu pridj nega prerešetanega leseneg zmesi prisuje se se zaga Zd mora se poprej dobro osnažiti, potem s Skupaj III. Za reguliranje postranskih 412.000 f} potokov........... 568.000 hoče posušiti plenaenom ali pa s kako navadno kleparsko pečj greti in takoj s prej navedeno zmesjo z navadnim kom (pinzeljnom) čez in čez pomazati del drob-kateri se pre šop f} Vse skupaj Pa vse to se ne bode na enkrat teku več let dveh dobah 1,704.000 gold peljalo, temuč špranjo in pomočjo-kleparske peči mogoče je smolo v vsako poklino v du gnati. Na ta način se v stena s trdno odejo prevleče, skozi katero voda ne ) ) se zlasti bi se po projektu vršilo delo v v prvi bi se izkopal Gruberjev kanal in Gru vdarj Ta zmes v drugi tudi struga Ljublj Po znižanji tako dobra tudi e se zmes lese ) ki zemlji leži, ravno berjevega kanala bi velike vode za 165 metrov niže ^J^ti žaganj Sicer za les dela, ni treba # ä pri stala pa in s tem uže bilo znatno pomagano. Vsekako j šib ta pomoček ni ravno eden najce 9 vendar se pa more in sme povsodi rabiti ker se morala struga Ljublj berjevega kanala do blizu Fužin izkopati, to pod utokom Gru in ki se vse sredi izstreljati 6 metrov metrov. Stroški za ta dela bi znasafa in sicer po njem roka struga v dolgosti 1570 nima v sebi strupenih in smrdečih vsebi lahko pri trgovcu kupijo. Kdor hoče les, katerega spodnj del v emlj pride, s to zmesjo vtrditi, stori dobro, ako berj za 292.000 gold kanal 412 000 gold., za strugo v Ljublj Gru spodnji del pred namazanjem v ognji ožge in potem še toplega namaže ali pa v to zmes pomoči Pa 1 i r a nj Ljublj in dežela, stroški tem stroškom, kakor tudi bi morali veČj za regu- el donašati država guliranje postranskih potokov pa Drug sredstvo coskem trpežni, je žajf } s katerim sedaj posebno na Fran nogradske kole napojajo, da postanej posestnike, vendar bi se zadevajo v prvi vrsti dotične tudi za Iščico, Borovnisčico, Gradašico (Mali Graben) 10 za dve dolinski zatvori pri veliki Bošnji in Iški stro- bolj , ^^ , kateri se pridene nekoliko žveplene kisline. Žajfnica vdarja v les in ga prevleče z neko mastno snovjo, ki ga pred gnjilobo brani. ški morali vzeti v plo konkurenco Za m gulir trebljenje Iščice je 197.000 gold, proračunjenih, ki Watorozaanske stvari bi se pa na 10 ali 15 let razdelili za Borovnišnico 32 300 gold. Močvirski odbor moral bi koj kupiti Bag garjev stroj za iztrebljenje potokov. Tudi izreče gosp Podhagsky željo, da močvirski odbor, predno začne de Naravoslovska pisma lati kaj, nastavi posebnega močvirskeg Potem si navzočni res krasn inženirja gledujejo tehnični načrt ki zdelan, in se zahvalijo gospodu nadinženirj V Spisuje Ivan S (Dalje.) C. Podhagskemu za jako podučljivo predavanj V pel j tvarine in moči Stroški so sicer visoko dosegljivi, ako se pom ) preračunj prvem pismu smo govorili o lakot } a bodo vendar so pa telo tudi brez hrane nekaj časa živi 1 n culi, da ) kakor je sam gosp m v • Podhagaki izrekel, padli za kakih 15 odstotkov, ko se bodo dela licitirala. Opomniti je tudi treba, da se delo ne bode kar ' " Iz moci ostane. tega zamoremo sklepati, da ima vsak organizem neko krat izvršilo, ampak skozi let. Ce last moč pa pride prirojeno moč, ki ni odvisna od hrane: ta kako j^c ^/xjvA^, nas je poduuiio arugo pismo, i; padanja snovi v stanicah in tkaninah. Do drugo pismo IZ _ 181 kler je dovelj hrane , porabi se ta za obstanek te- in celoloza Jesa^ a ko jedi primanjka ki --------, XVJ se spremeni v organizmu v vodo in tedaj mora pomagati telesna ogljenčevo kislino; sdovo- in delotvorna živila zovemo ? « Lcuaj uiuid pv^iu^gčAii iciCiBiiib UglJtJUUtJVÜ KISIIUO J SDOVO- tvarina, to je lastno meso in ta proces povžitka telesa beljakovine, tolščo in vodo. traja tako svoje navadne teže dolgo, dokler ne gubi organizem okoli 40®/ o peli ivenje je tedaj odvisno od pri dobljen j m To je nekak beno izmed njih ni površen pregled živalskih živil; no- m d dober živež, temuč vse k brej f h kajti 7 zraven je tudi neogibno potreben njegovo pomočjo vrs^ se mnogo tri morajo priti skupaj in tedaj še vam telesa. zadostijo tirjat razna dela v živalskem telesu, on je vzrok Žival povžije navadno samo vodo in sol čisto in zkroja snovi. Novejše preiskave so sicer privedle do nezmešano; drugo hrano dobi v neštevilnih zmesih ki klepa, da to tudi brez kisleca popolnoma resnično, kajti razkrojb se f a neizmerna važnost njegova za jih zovemo p iča, klaja, krma itd. Povžita jedila imajo marsikaj v sebi, kar ne služi telesu; napadejo ga živenje je dokazana. Kislec pride v telo skozi dihal prebavni sokovi f deloma pa tudi skozi neštevilne male luknj kože. Navadna hrana pa se vpelje skozi prebavj^. Obe ti dve tvarini se potem snidete v krvi in v tkaninah telesnih. Pri hrani pa velja gotovo pravilo gled6 njene mno-Ako dobi žival preveč jedi, to je več kakor jo za zunanje živalskih živež in moc ; te ločij od njega one snovi j dem o potem ) v ki niso m e Č k i h Ijivih tvarin, ki jih zraven se primešajo i se iztekajo v prebavj Spremlja jih pa tudi nekaj dobrib prebav pa kri popila sebi vzela izločki mnogobrojnih žlez, ki žice zamore prebaviti sto vo Ij ni lakoti, začne porabljati laetno pet tedaj neha vživati; podvrže se Ra ki trpi toliko časa, dokler se ne meso; tedaj se polasti telesa zo- ) nas njati V y • scenj tudi velik organizma do jedi, in slast in tek se vrneta nazaj poskušnje, katerih pa tu ne moremo ome Razumljivo je, da je znanje sestave živalske hrane jako važno za umnega gospodarja. Obvaruje ga mnozih napak in krivih načinov pri izreji in pitanji svoje živine, tega važnega faktorja občnega ljudskega blagostanja. (Dalje prihodnjič.) dalj UČ6 ) da hrana ne služi samo nadome porabljenega telesnega materijala, temuč da ima pii na moč in premikanj e dotičnega Kar se tiče nadomeščenja porabljenega materi moramo pomniti, da je treba toliko več kolikor bolj del telo LV11IVV& WV/4J vacxop težili, ker v tem slučaju puraui lu uj« ixiYx»iLi ov azkroji več svoje tvarine. Pri živalih pa tudi dostikrat nedeljo pred Duhovem pa trdno sklenem i vpeljati porabi I ) In Kratke popotne crtiee polžarja. Uže večkrat nameraval sem obiskati znameniti pod- molj na Krškem, vedno misleč, da bi ne mogel lahko umreti, ako ga ne videl pred svojo smrtjo, toda mno gotere reči so mi opovirale izvršiti svoj namen želimo, da se njihova tvarina pomnoži; to se zgodi s pitanjem mladih ali doraščenih živali. Tedaj je treba več hrane, kakor je telo porabi, zraven pa je treba hoče f podati se na Dolenjsko in to tem bilo vreme jako ugodn a v , naj veljd, kar gotovejše, ker vabljivo za tak izlet , Brez opotavljanja tedaj spravljam za svoje poto-takim živalim delo kolikor mogoče skrčiti, ker delo vanje potrebnih reči v svojo torbico in v ponedeljek porabi tvarino, in nemogoče bi bilo, tak organizem } ki da bi se odebelil spustim se, po prav zgodaj opravljeni sv. maši opravljati mora težka in nepretrgana dela P^®^^ Kamniku. Ta jutranj Rekli smo nadalje, da živež naredi tudi moč v te ker nebes brodej bil je jasen , ko hoj ribj , z gori bila je jako prijetna oko > zrak čist 9 do lesu in da je on vzrok premik hrana je vir moč in delovanj memo tega so razne tičice se svojim veselim petjem ves pot brezplačno kratkočasile me. Pridsi umen gospodar tedaj pri krmi ne bode štedil in sčstradana žival ni za rabo: ^ Kamnik oddam se na pošto me v belo Ljublj poštni Ostaj nam se katere prvo uro čez poludne voz potegne vprašanje, zamoremo imenovati „živež". Živež je tista zmes ki ima v sebi vse tvarine, ki jih rabi telo, da se oh m prav za prav železniški vlak z menoj uže čez široko polje ljublj drdra f da moč Snov ) ki je dobra za živež } zo vemo „živilo^* (Nahrungastoff); taka snov mora imeti posebno naslednje lastnosti sko, potem dalje ob bistri Savi. Na postaji Litija skočim iz voza in jo maham peš v Šmartno. Ondi se malo oddahnem, ohladivši si pivom, na to pa hajd dalje po cesti svoje suho grlo s Kozlerjevim m j u živali, drug Prilegati se mora o k vedno oziraje se bi kakega« ali pa žužka zapazil in seboj vzel. biti prebavi j to je, raztopiti, da zamore preiti , 3) mora je ta ne povžij mora kaj čez ..Wagensberg" edneg polžk dati lesu v kri piti (aufsaugen) Na samotnih krajih, se ve, otepel sem tudi še mar k o d o v a t t z drug besedo ne sme te- sikateri grm, po kojih se razna mrčes kaj rada potika ne sme biti t To so pogoji, ki narede dotično snov za 1 ali pri takem delu je velike človeku kaj neljubega in smešn^a ne prigodi opreznosti treba , da 7 se Naj memogred^ povem } kaj se meni Zraven pa enaki; kar enemu ugaja, drugemu škoduje; zato ne mo- grem s rreaavora po bližnjici v üranj in tu pridei remo postaviti natanko omenjenih pravil o hranitbi. To lesovji do prav velikega kravjeka, ležečega na stezi treba pomniti, da niso > ko sem se drugemu škoduj VSI organizmi v Preddvoru služboval, enkrat pripetilo. Nekega dne zato mo grem s Preddvora po bližnj Kranj tu pridem v pa lahko rečemo, da so štirje pogoji potrebni za katerem obilno raznih žužkov rilo } v vsako živilo, ki ima namen hraniti telo. Se ve, da vsaka snov ne izpolni obeh A&ip^^lUA v/k/^U ucklog , 1X1 JAU I^^^J^ Ui^eUJlZiOLLI namreč dejanje moči in nadomeščenje porablj ki jih tirja organizem od pogledam malo okoli sebe ne bilo > ali Jaz postanem 7 kake žive duše blizo } ki bi utegnila opazovati me; ko nikogar za- tvarine. Nekatera živila služijo posebno prvi zadnji svrhi. Zato jih delimo na te dele ? drug 1) Snovotvorna živila delotvorna živila^ snovo- in delotvorna živila. Prvim prištevamo razne gansk po pazim, vzamem iz žepa steklenico v roko in puklek-nivši h kravjeku hitro pobiram iz njega male in velike govnače ter jih smukam va-njo. Pa kaj se zgodi? Nekdo prežal je na tihem na-me in čez par dni predaseljškemu g. kaplanu tole pripovedoval o meni: „Ne vem, kvasil je, ne vem, ali se preddvorskemu gosp. kapla vrti, ali kali! Poslušajte le: oni dan pridejo v v sebno kuhinjsko sol in dolgo vrsto druzih , fosfornatih lozi do nekega kravjeka, in ogljenčevo-kislih; delotvorna živila so škrob, cuker okoli sebe, potem pa pokleknej obstoj } dolg do- pogledajo malo o Časa pri njem 188 molij " Tako nič drugače, obsodil me je nesramni gumpec, ne vedoč, da sem ondi pobiral ie svoje ljub malo po polžkih in dobil sem štiri ,,Zo3peum obesutn čeke ) pa molil zopet privežem. do vasi „Vrata" Cez Pa naj svoje pretrgano popotovanj molj sredo zjutra podam in spremljevalcem zopet v pod elje! čim globokeje se plazim 1) Wagensberg'^ kmalu prikorakam več polžkov dobim. Nabral sem blizo dve stotini po imenu ) na mesto, k j njem, ti m Zo- se en izvir Temenice pretaka. Brž stopim k mali vodici ter brodim po nji, nadedajoč se, zaslediti v nji ,,Neretina elata'^ in Paludina acuta", kateri po sporočilu Schmidta in Hauf obesum" in štiri „Zosp. Frauenfeldii speum sem potem še nastavlj enega „ > stekle f Poiskal in pobral iz njih »po- pa po marljivem iskanj fena v Temenici živite dobil drugih ko povsod navadna thoglyphus fluminensis, Ancvlus fluviatilis in Limaea nisem Melania Holandri, Li- Anophtalmus Bilimekii'* in tri „Adelop dobni onemu ..montaaus^* z imenom. Vesel obilneg plena podmoljskega zlezem iz jame, naj bi še nekoliko pogledal, kakošni peregra Ker mi tu Krke pobiral polžk jpodletelo, podvizam se niže pod klancem še enkrat k vodi stopiti, a bilo je enako, kakor zgorej. Pomiriti svojo nevoljo obrnem se do bližnje krčme in v prijetni družbi prijaznega hišnega očeta iz- fontinale sem ,,Paludinella v vodi živ6 prasina u obeh izvirih in „Lithoglv- phus fluminensis^'; v enem pa še „Lithoglyphus nati-coides, Neritina carinata" in neke okamnene črne školj-kice, podobne v sladki vodi zdaj živečim ».Pisidium praznim pol litra metliške kapljice, katera me opet ki nekoliko razvedrila ter mojim nogam novo moč dala Ko popivaj nekdo dol po cesti vino pred hišo na klopi^ sedim, prisopiha so manjši od navadne leče. Nameček mo- bila pa je še velika rujava iz vode potegnil; mislim, da f ki bil iz Sent-Vida poslan v ) Šmartno občespoštovanega in hitrih korakov jo reževa skupaj po bližnji poti čez hribe v Šentvid, kamor sva ob 8. uri zvečer dospela oznanit gg._ duhovnom smrt in dan pogreba Stritar-ja. Temu se pridružim jega dopoludanskeg kača, katero sem za rep je „Coluber austriacus^'. Popoludan brodil sem se v nekem drugem studencu blizo Krške vasi, toda ničesar posebnega dobil. V četrtek zjutraj ukaže moj dobri do so prijatelj napreči svoja čila konjiča in me spremlj kar Ondašnji velečastiti gg. duhovni gostoljubno sprejmo, me za kar se prav prijazno m im še enkrat tu očitno Smarij. Po ginljivem slovesu jo piham od tam noge zmogle, peš proti beli Ljubljani in povedati Bil sem še v Rud- moram, da mi zahvalujem, zlasti niku ko je volj , -------------------LlLC^fJL y IVV/J' blagemu g. župniku, ki mi je dobro- sem še vlak v prenočišče dal. Drugi dan hotel sem tudi jaz iel prav huda pred Ljubljani uže poludan zvonilo. udeležiti se pogreb 7 ki bil odločen 9 ^ » .1»». » J V-X J dpeljal. Najobčutli vendar pa sem, po svoji zgodaj opravlj sal masi, pobri- zložni stezici v Zatičino, da bi tam, če bo mogoče, poiskal „Paludineila Sadlerjana", katera, po trditvi HaufFe zjutraj; vroč piti nisem smel, pa tudi časa Komaj a sem se ob eni uri na Gorenjsko trpinčila me je pekoča žeja, ali JO se po potegnil me haj Jaz hodim sem in v nekem ondašnjem studencu se na zopet peš krevsal na goro sem vse nabral. m imel. Iz Kranja poštni voz v Cerklje; od tam pa sem kaj zdaj pregledujem Robič > brodim po vodi tu in tam I pa nikjer ne enega vodnega polžka ne najdem, da cel6 prav navadnih ne. Ker mi je tu sreča nemila bila proti vasi Vir (( J em pö 'potu 1/j.wi.» iraoi , i^jci je tudi studenec, kakor so mi Zatičani pravili. In zaisto! našel sem ga poleg pota Spomini i • na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levienik. blizo zgorej imenovane vasi, ko pri njemu stoječ zapa zim veliko drobnih polžkov po kamenj v te kov ska j misli: nek polžar po okolici stopaj , snujejo se mi studencu pridsi ) } polžke gledavsi, na polž vse Odhod iz Trsta, Prevoznja (Dalje.) Večini čast. gg. bralcev je menda ne grlo zaupivši: oj polžki, s koliko muko sem vas iskaje, ločujejo mornarji tudi tako zvane „morske ) da vendar dobil! kojih dve ste prali Čisto nič raz- ako J I------7 ---------T •■^»Mjv^, «vrC»J V/J V7 JLU V/1. U <* I. J J, uuvt.1 Ci v ,,1-UV/l. OCkO VIOIUC J al^U Akoravno so bile ženske pri studencu, ravno neskušeno oko popotnikovo tega ne ume lahko } drug ni motilo, se ^v^v.a^,, «v^ zmenil se nisem za to, hlastno pobiral sem drobne živalice s kamenj pa vodo zajemale, vse to me Med 12. in 1. uro popoludne dospeti smo bili tedaj mo smukal v steklenico. In kako rad pomudil ampak jih rali na višino med Trstom in Jakinom, ter m tem blaženem studencu, toda čas pogreba na pol poti. Soince je strašansko hudo pripekal bil dalj časa se je bilo postalo brez kake sape nekako nepokoj bili nekako morje valo- } vito. ter hrumelo memo nas, kakor talasi razburi se je približal; moral sem tedaj odlaziti ter hitro vzdi- velike reke. Ladija jela se je na moč gugati govati svoje pete, sicer bi ga bil zamudil. da smo se veliki vidim v daljavi dva voza gledam ? kedar tudi jaz do nje pripiham kaj Pri bliže vaj po nji drdrati, in Sedel krški gospod župnik, ki me dobrovoljno k sebi na voz vzame in v postali kar kakor omotični. In kar dozdaj še ni bilo ter smo uže upali, da tega zleg pričelo se prikazovati zdaj prosti ostanemo, to padla ie namreč ne- na prvem vozu moj dragi sošolec, katere morska bolezen. Kolikor smo razvideli , je ona jako huda reč. Bolniki so postali bledi, ležali so kakor ekaj skokih brzonožnih konjičev dopeljala na pol mrtvi po površji' in zakrivali si obraze in oči. sva se vkup v Šentvid, kjer je mnogo drugih duhovnih Tudi brez neprijetnega bljuvanja ni bilo. Javno pa mo- ostane naj zapisano v hvaležen spomin. gospodov in sila veliko ljudstva uže zbranih bilo, ska } kar je zati zadnjo čast prerano umrlemu gosp. Janezu očitno pričalo, kako priljubljen je bil ranjki vsem , ki po ram priznati, in da je bilo z nami očividno Božje varstvo in Njegova 80 ga osebno poznali. Prežalostnega pogreba ne bom mogočna pomoč pisoval, samo rečem: Bog daj duši in nebeška luč naj mu zdaj sveti! redki odšli morski bolezni: pa Trstu so nas plašili, da bodo rajncega večni mir kakih 400 popotnikov jih je hvala Bog izmed Po obedu, kojega smo duhovniki imel 10 odstotkov od bolezni napadenih bilo komaj 5, k večemu drugi, in tudi vidskem dragi prijatelj, krški gosp. "župnik pn šent- moja malenkost, odnesli smo zdravo kožo. Zato amo pa velečastitem gosp. župniku, vzame me moj bili tudi z največo skrbjo in resnično prijaznostj in v dobri uri časa bila sva na Krki opet sebi Moj na voz mm sopopotnikom na službo z mi zdravi bol brin prve sto pinje tam bile so v podmolj ali jamo, v katerem sem še taisti večer nastavil štiri steklenice z vodo živalicam, ako se katere v njem nahajajo. Posvetil sem tudi še kavo, grenkimi kapljicami itd. in v šali ie nekdo rekel, da še nikoli toliko ,,Kranken jevcem, limonami, črno je wärtarjev" ni videl. K sila ni sreci in na e zdravih ta trajala dolgo; tudi napadenim se je kmalu zbolj- 189 Salo, shodili so zopet, in nismo pri nobenem videli ka- časniku o starosti in znamenitosti te pesme kifa hudih nasledkov. ^&WULA^^ uv^wrwuiwcu T AO»^ vr AU VAC* UA V/lA & O V A ^^OLUW y Tudi morje se je bilo okoli slal nekemu literatu na severu pred nekoliko 2. popoludanske ure zopet umirilo in vpokojilo ter mi- da mu jo je poslal, gljalo je v milijardih valčkov, zlatenih od žarkov pri- bil po- 5gld. f pekajočega popoludanskega solnca. In tako bi mogel o nasi morski prevožnji se marsikaj povedati; toda ne vem, če se uže tako nisem bil preveč oddaljil od pravega predmeta. Ostali popoludan je bilo na parniku jako prijetno. Da nam je pa o tacih okoliščinah, kakor sem jih bolj inteligentnimi Poljaki soznanjevali smo se če- površno omenjal, čas hitro potekal kdo bi se temu dalje bolj in imeli z njimi znanstvene razgovore o tem čudil? in unem; osobito o naši literaturi. Kazali smo jim svoje slovenske knjige, oni nam zopet svoje poljske, in tolmačili si eden drugemu njihov obseg. Čast. g. Matija Majar bil je ves v svojem elementu glede svojega obče- Proti Jakinu. Prihod v ondotno luko in izkrcanje Ve^er v Jakinu, slovanskega književnega narečja. Z največjo pajsljivostjo Okoli 4. popoludanske ure zasliši se naenkrat glas : so ga Poljaki poslušali in odobravali njegove velikanske „Suha zemlja!^' in res! v sinji daljavi opazili smo tamno ideje. Sploh so bili Poljaki proti Slovencem posebno pri- črto, obrežje talijansko. Djalo se nam je sicer. da vo jazni; ljubljanskega slovesnega sprejema še na parniku žili bomo še 2 do 3 ure, vendar je vrelo vse na sprednjo • t* ^^ ^ //JI J wl^ ^^ J* niso mogli pozabiti. V resnici: vsi smo bili „eno*', tako, stran parnika, željno oziraje se proti suhi zemlji, kakor da sem si zapisal v svojo noticno knjižico: ,,Rimsko nekdaj Izraelci proti obljubljeni deželi. Na visoki jam- romanje 1. 1881. je pravo obče slovansko pobratimstvo". bor potegnila se je zdajci tudi avstrijska zastava po po-Med popotniki, ki so se nahajali na parniku bilo XXXCLI ^U^UbUiCVX I 0\J O^ UC»U,C«iJ C»l& UC« pC^LUlCVLi y VßklKß JQ OlfCttVCtU 4U ULI V^ L U C« L OIVIU ^ \JL da nisem pozvedel imena poje vse na parniku nekako demonstrativno in z naj te kristijanske junakinje. večo navdušenostjo avstrijsko cesarsko himno! Tega Da se je na pazniku mnogo prepevalo, omenil sem trenutka ne bom pozabil nikdar. Pred nami stal je Ja kin , leta 1849. od hrabre avstrijske vojske puntarskim uže zgoraj nekoliko. Naj dostavim tu še, da sem sploh zapazil nad Poljaki, da jim je petje posebno priljub- Talijanom iz roke izvit in rajnemu papežu Piju IX. Ijeno. Temu je pritrjeval tudi gosp. stotnik vitez Zit- nepozabljivega spomina kot pravemu vladarju privojevan terer, ki je dalj časa služil v nekem poljskem peš-polku. in nazaj v last pridobljen. Tudi nas kranjsko-slovenski da kedar je bil s svojim krdelom na ka- peš-polk, takrat imenovan Hohenlohe Langenburg, zdaj Pravil mi je. kern vojaškem popotovanji (maršu), so vojaki veči del pa Kuhn, bojeval se je takrat za pridobitev Jakina, štel prepevali. Zlasti je bila na parniku zopet in zopet sem v taistem več dobrih čuti in mi je med vsem najbolj dopadla nazdravica: „Mnogaja leta, Mnogaja leta, Na mnogaja leta! prijateljev, s katerimi občeval sem po pismih. Pač si takrat nisem domisljeval, da čez 31 let sojeno mi bo , videti z lastnimi očmi to slovečo t( primorsko trdnjavo. Lega Jakina je neizrečeno mična, da! velikanska. Na dveb gričih (nekoliko enako naši dvo glavni Šmarni gori) pozidan, dviguje se tik od mor-Cast. gosp. Matiju Majar u je bila ta pesem dobro ske obaliam fiteatralično vedno više in više. Navse strani, znana; pravil mi je, da je ona najstarejši znani slovan- zlasti pa proti morju varujejo ga močne trdnjave. ski napev in da so jo Slovani uže 3100 let pred Kri- luki zibalo se je v valovih mnogo mogočnih brodov, in stusom prepevali. Akoravno napev ni težak, si ga vkljub vse to zlateno je bilo rajsko-lepo od žarkov ravno za-natančnega opazovanja nisem zamogel zapomniti na pa- hajajočega solnca. resnici nisem vedel bi bil ob- met. Gosp. Matija Majar, bravši v nekem slovanskem čudoval panoramo mesta, ali pa opazoval solnčni zahod f 190 ki je, kakor je znano, na morji čarovite in nepopislj lepote plačilo v soldih Se ) ko sem tak denar za cen Komaj je bil dobro obstal parnik, uže je bil zdaj( obdan od množine precej velikih čolnov, in izkrcanj tezimov rajnega papeža Pija dobil v roke, na katerem io. rv-o«. stalo „1 -------^ J je prav mov je sold se je pričelo. Da je vsak hotel med prvimi biti, lahko „10 centezimi se ume; al ker je bila vravnana lezna in ker osob lestvica, da se mogl ena sama ozka že po njej dol v čolniče skoro tako > f kot soldo Imajo to je } sem to reč umel, da centez Talijani tudi bakreni drobiž po f po sold Velik nas po strogem ukazu ni smelo v čolnič več, ko je Ako ima človek za goidinarski tolarčki ta denar oaalo tanjsi frank tega drobiža v žepu > umevno da Časno. Posrečilo se mi je vimi prišel zvonikih „Ave Marij se je vršilo izkrcanj zelö mu bilo, da po sem bolj med pr denarj treba bi ga bilo uže skor dati na obramnice, da bi ga teža proč ne odtrgala. Toliko tedaj o talijanskem na vrsto, m ravno zvonilo je po jakinskih Se nekaj tudi o poštenosti 'S ko štenosti jakinskih fijakarj bolj o nepo Povedal sem uže, da ko peljal proti kraj u. Ondi so stali italijanski financarj me je zibljajoči se čolnič so nas pripeljali na kolodvor, je moral vsak romar na- od brega do colnijskega poslopja v dveh vrstah prtljago je moral vsak pisati na listič svoje ime in ga izročiti vozniku. Km ) dotičnega uradnika ) ki romar iti skoz to „gäso** pred nas s svojo se pritepe za nami v čakalnico cigan, ki je zahtev od Zakaj da imajo Talij praaal: „imamo čes da kaj ravno tak ..snajd*' f) pis Ker je falot tobaka? na avstrijski tobak, mi ni znano. V čast jakinskim ___ financarjem naj bo vendar povedano, da sitni ravno kričati tako niso bili, in Kdor nekaterih še enkrat podp vsi na listič podpisali. Al opravil je bil slabo se mu zunaj niso namreč vedel in toraj tudi trdil > da y vsak J® del da je dal svoj pod •XVI, »ivA^t, vAi» nič ne opravi, jel je cel6 da sta se prikazala 2 žandarja. Al ker pod da so verjeli koj ____ (t je djal: „ne-, so ga f na besedi: „da*' ali „ne brez vsega daljnega nadle } so VSI roman ^ ~ "--' O" . »W^». pisali, öie» OLČ» lUUl iCi Čl U U žt IJ 21 llliü govanja ah pa preiskovanja prtljage pustili pri druzih pa ti možje?" — bi morda kdo določn trdili šla sta tudi žandarj tiho da so uže zunaj naprej Kak so vratih uže fijakarji, vednega, nam vozove dvoru. od prašaL Odgovorim opet vun; ondi pa so stah na prostornem trgu da jih nisem veliko gledal razun v glavo. Imela sta, okrog jih pa od sile ljudstva, zel6 rado pa nič kaj prijaznega. Zasedi smo zdaj kakor so nekdaj pri ms rekli: „klobuke na greblj < in peljali se memo močnih trdnjav proti kolo Na tem potu dobil je bil gosp. župnik Peterlin to } na tri ogl 5 samo z razliko tako pokrivalo nosijo, imajo obrnj } da naši vojaki } T ' f ki ekega falota pozdrav s kamnom m prsi Ko adej na spredaj pripeljali na kolodvor, moral je vsak zapisati fijakarju io tudi Napoleo na mali listič svoje imč da smo se ramama. Stari francoski . rad talijanski žandarmi pa ju imajo obrnjena proti jaki ime se s tem iskal svojo plačo pri romarskem voditelji. Noč je uže bila, ko smo prišli temu pa smo kmalu razvideli ve pri so bili se na kolodvor; vkljub tako dolg trajalo zadnj slikaj so taka pokrivala tako Po f uri nasi roman na kolodvor liko razliko uravnave in priležnosti med avstrijskimi italijanskimi železnicami. Pri nas je na večih kolodvorih dobiti vsega na prodaj. Ker smo bili okrepčanja in večerjejaelč potrebni, radi bi bili vstregli svojim želod^ o restavraciji ni duha ne sluha, prodajal nekdo e namreč izbarkanje (izkrcanje) (Dalje prihodnjič) Naši dopisi cem Pa s čim ? Pa vendar I Tam le v kotu Gorice je junij slabo-glasni italijanski kruh (malo slan, ali pa prav nič mč vzdigni bolj posušen kot zapečen brez okusa). Prodajal je oni človek tudi dosti dobro. vino, ki vsega Dr. dne 1. t m našem mestu govorice G m panaf Depretis, dosedanji župan goriški, odpovedal se je županstvu. Uže delj časa čule so se po d n os t i h Naši Edino to dvoje nam je bilo na razpola še Bog, da je bilo. Drugo poglavj mškutarji se silno radi bahajo, da z nemščino je bilo še denarnem gospodarst mestnem od dne 20. pretekleg Pa meseca pa se je to govorilo uže na podlagi zanesljivih poročil iz mestnega zbora, čulo se je, da so denarne nerodnosti velike, zahtevalo seje, šepetalo še o večih • # A ^ • in pride človek križem sveta. Kako daleč se pride z njo in naše mesto bilo je in je še brez ozira na stranke proti severu, naj preiskujejo oni; — kdor hoče poto- zelö zelö nezmirjeno. — Imel je župan sicer tudi svoje vati proti jugu, naj v Trstu svojo nemščino spravi v SVOJO popotno torbico. Zlasti pa po Itaiij lep s govornike, toda zagovorom ni se verjelo in tudi neko to „SDraho da ne opravi prav čisto nič se Nemca ali nemčona i in izdä reč gleda pisano Nemca, kakor kužej mačka lajbolj Talija pojasnilo, ki se stori nam v seji mestnega zbora J prebralo po odstopu župaoovem, meščanov vico nam denar. Pregla-Jakinu italijanski za plačilo ponudene desetice in sploh ves napravljai dalj koj v . dne t. m. li pomirilo; gospodarstva tedaj ni dvomiti, na-drobnosti pa „Novicam** naznaoim, kedar se zvedö za- o gnjilobi meatneg ij Motnika % • junija avstrijski denar ni se hotel ne poznati, še manj pa priobčile kako starinsko sprejeti vzoč, ki sreči je bil orglodelec Spik (Goričan) na-poznal italijanski drobiž; on nam je bil tej zadevi tolmač in učitelj , ter pomagal nam razme Nov nsko so uže večkrat listino; tukaj tudi jaz eno pošljem, katera kaže, kako so uže za franco v njati uže iz Ljublj njihov drobiž. Talijani rajtaj pri skih časov slovenščino narod pri cesarskem d poštovali i ru v čislih kako bil, in da lovenaki go italijanske bankovce v sposka vedela, da tukaj Slovenci stanujejo, katerim je na franke ali lire kar je boj -----^ ----J — - xjM, «XI xiiti, ticua uziuauiJ eno in isto. Frank (lira) je v primeri z našim kalno zgodov treba oznanila po slovensko glašati. Listina važna , denarjem 40-45 novih krajcarjev. Bankovce imajo po košna je bila za časa Francoz 20, 10. 6, 2, 1 m V^ franka; papirja tedaj dovoli. Sre- ščina. Ta listina se ift hranila \ franka; papirja tedaj dovolj Sre ^e io- kakor tudi jezikoslovno, ka- in nem- bernega franka in tudi srebernega drobiža v Rimu in sploh po Laškem nisem videl tudi enega gredö scina. hivu slo Ta listina se je hranila v tukajšnjem tržkem in mi izročen ? da jo bjavim je se biž ne, se le nazaj na parniku nekdo kazal sreberno liro, in taista bila je papeževi denar (rajnega Pija iX.). Frank i dro- OSNANILO. azdeiuj nosi napi 100 centezinjov. Najmanjši bakren Po pofebnimu fklepu zefarfkiga efterajharfkig Prvi čas nam fj denarj brati 5 centesimi to veliko zmoto delalo , ker so biJ zefarfkiga franzofovfkiga dvora osnani doli f pravijo mu pa le „soldo", fan dvorni oblaftnik: de je terg Motnek, katir j pod na le „centesimi*', od nas pa se je htevalo pod efterajharfko gofpofko bil, s' vfo njemu flifhi ilirfki gofpofki zhesi dan dosdaj mlj > katira 191 I I Ii f t I Tedaj fo v' imenu Njih fvetlofti nar vifhiga zefarja efterajharfkiga, ogerfkiga inu pemf kiga krajla i. t. d. vfi prebivalzi: tiga terga od dodosihaialne dolnofti fvoj v dotične kraje.^ Ljudje so res prišli z otroci, nekateri posebno v Medvodah in Sori perfeg proti efterajharfkimu desbelnimu gofpodu od jev, čakali in čakali, da so postali lačni oboj vesani, kir fe njim obzhutiki prave ozhetove hvale in posebno otroci IZ prav daljnih kra- odraseni njih vfelej pokaš marnoß; ifkadhe y vkaaani. Dano v' Zela podloshno sveftobo, lubesni sa inu bilo ga ni: v pa okrajnega zdravnika ni bilo Vidu na pr m 30 čakali celih 5 ur, da inu fo fvoji prihodni ilirfki gofpofki Slednj zefarfkimu krajievimu mejnimu meftu so otroci vse zemlje tam pojedli, v Sori pa cel6 do noči Njih dan mefiza maliga trauna 1811 ef. kraji, apoßoi. Sveftlofti pravi kamrar prav fkrivni fvetvavez, zefarfkiga Leopoldoviga ordna koman d6r, Borsodnig komitata na ogerafüim vifhi tovarfb 8a sdaj zef. kraji, dvorni oblaftnik per poterjenju novih meji. Joahef flahti Klobuiczksy. Dobrove pri Ljubljani 13. junija. {Vreme. Nemarnost zdravnikova.) Sv. Medarda dež nam uže prav preseda,. boljše senožeti so popolnem zrele za košnjo, pa nihče si ne upa začeti dan gotov dež pri ) ker Znano j > nas koze zel6 razsajale, akoravoo niso bile tako hude } da zdaj nad teden dni vsak so preteklo leto tudi , hvala Bogu, letos poprej , mnogo bi bilo, kakor otrok pomrlo; vsaj v tolažbo je tedaj starišem , da se otrokom koze v redu stavjjo, toda s stavljenjem köz imamo pri nas uže nekaj let velik križ. Zdravnik kateri v ljubljanski okolici ta } sede ij krbuje, je tako da ne rečemo zaslužene ojstrej rečejo resno besedo bi bilo res čas, da to poklic be gosposke njeno ) naj To nedeljo bilo je namreč ozna- v torek 13. t. m. dopoldne 11 uri pri nesö matere vse od meseca marca lanskega do marca letošnjega leta roj otroke, da se Jim koze stavijo Torek pride, matere res prinesč od bližnjih in oddalj nih krajev svoje otročiče, ter čakajo leti «J Zdravnik bil Zastonj so sirote hodile dolg čakajo, toda kakor uže pred par -----^•'J w.Avrwv UVTMttV^ uv/Agc* pota, «aObV/IJJ UČH kale dolgo časa in zastonj mudile zdaj , pri tako obil zastonj ča nem poljskem Ijati po delu, svoj drag čas Nočemo ponav vsem opravičenih izrazov nezadovoljnosti, ki jih o tej priliki culi smo Bke takim neredom konec storile upamo pa, da bodo slavne gospo li. ljubljanske okolice 13. junija. — rsajprvo bodi z eijem povedano, da letina skoro brez vse izjeme prav Naj p bodi lep aže, še po slani osmojeni kromp se popravil Vsak se tega pogleda veseli, a tudi s strahom m trepetom gleda vsak črne oblake, katerih se skoro vsaki dan podi čez polje po več. Do zdaj nam je ta siba božja blizo v se memo Narodna prizanesla, čeravno je šla uže dvakrat prav Bog daj t če nam se zanaprej tu \ t zbujena tu okoli, kakor malo maji o uže nič ciruzega ne pričalo o telesu postavljeni, s tem, pričaj katerih vidiš dolg in široke slovenske zastave vit^rati. Posebno se v tem od likuj bili : St. Vid, pravili za sem včeraj bil Telesa dau. del kaj so in dolgih narodnih zastav slavolokov . To je krasnih je vHokih maj kar blišči koder je procesija sla, na obokov aii katerih sö vse fantj oboj lesketa! Jasen dokaz, kako so dekleta vneti za božjo čast, pa žrtvujejo veliko denarj tudi za narodnost, za kar Vid truda tem res bij giedna vas vse ljubljanske okolice bziru Naj posnemati vsaj polagoma tudi druge, do zdaj še bolj mrzle vasi! Zdaj pa nekaj druzeg ravnost ne rečem : škandaloznega. Okraj, ljubljansko je bilo namreč dalo razkiicati manj veselega, da o g kar na- s prižme BO se tako tako, da oljai razšli. Vprašam to raj . se ubogim ljudem čaa krade se za nos vodijo? Kdo ^ sto ljudem, ki so z otroci deloma od daleč kriv, da Je in se je to zgodilo več okraj ranocelnik ? ženo L«, «.I oKj cj utruiji uciuiua oa aaiec prišli: c. glavarstvo Ijubljaosko ali pa gospod okrkj kakim odgovorom to po pravici ker ljudje so zavolj nam bilo pač vstre tega res zelo razburj g, Grassellij Ljubljane. (Banket na iSast novo izvoljenemu županu je nad 130 narodnih volilcev v gosp. Tavčarja, da počasti] nedeljo ob 1. uri popoludne sešlo se ki gostilnični d oljenega narodneg ) SVOJ elj o župana gosp. P. Grassellija ter izraz njega izvolitvi. Dvorana bila je jako okinčana licami, bršlinom in drugim zelenjem in z mnogobrojnimi s cvet imel zastavami. Gospod Grassell okusno okinčanimi slikami presvitleg SVOJ sedež pod cesarja in cesa so okusno Kmalu po 1. uri pričela se je pojedina: mize bile da smo se tako abljivo pokrite , jedi izvrstne Človek pnsr A y Čuda veseliti zamore v dobro imeli, kakor se o smo se zbrali ljudi mi družbi domači. Saj it Živi Ljublj zopet ene ideje, in ta odnega župana. Bog ga Gosp. dr. Papež kot prvomestnik odbora za banket avzoče narodne volilce, asprotnega tabora ter vse poprime besedo, pozd isto tako pa tudi gospod pravi, da je to dobro znamenje in*dokaz kot meščani delali z združeninai močmi za blago Tudi združenimi močmi". Zato zakličem da bodemo mesta presvitli cesar izbral si je za svoje geslo: , Z Bog našega presvitlega cesarja Franc Josipa I.! Med navdušenimi klici zaigrala je vojaška godba cesarsko himno pri kateri so navzoči vstali Potem govori gosp. dr Zamik On pozdravlj DO- vega župana kot starega bojevalca, ki se je hrabro boril da bi župa du na čast za naše narodne pravice, in izreka noval mnogo let slovenskem ljubljanskemu mestu na korist > lik 1 Gosp o (Zivio klici.) župan Grasselli zah } } na se sedarai na zdra njenemu stanovništvu.' (Živijo ter napije beli Ljublj ! slava!) gorkimi be Dalj napije gosp. Kušar gospodu deželnemu pred sedniku V^inklerju; gosp. dr. Tavčar domovini in Ljub slovenski Potem se prečitajo telegrami, ki so dosli iz Rad lice, Prage, Samobora, Celo Inomosta Dalj Vipave itd prečita dr. Tavčar lepo pesem, katero je današnjo slavnost zložil pesnik gosp. 8. Gregorčič , ka tero so ' pozdravili navzoči s ploskanjem in burnimi živio-klici Fr. Klun Potem so govorili še gospodje: stavbeni svetovalec Potočnik, župan Grasselli, Janko Kersnik. Gospod unanjim rodoljubom, gosp. dr. Zarnik gosp. grofu Taaf napne vsem pa predlaga, naj feju, kar se takoj se odpošje telegram Napivali so dalje: inžen Dufž oznaniti, da bode v ponedeljek 12. t. m^ okrajni zdrav- dr. Bleiw nom, g. dr. Zarnik na jskim Slo nik J u r č i č spomin umrlih dveh boritelj pr zjutraj , popolud v otrokom kozč stavit in to v Šiško St itd ) sedmih pa naj toraj stariši prineso otroke ob teh urah Vid ob devetib , v Medvode in Soro Primanjkuj nam pros , da bi našteli vse govore in napitnice, katere so se vršile kar eua za druf'o m saj tudi ni mogoče; da bi človeku pr kozarca pe 192 nečega se šampanjca vse v glavi ostalo, kar sliši in ko mu v srcu še veaco odmevajo lepe besede gosp gorčičeve: Gre- nega, do zdaj ne se znanega zgodovinskega gradiva. Gospoda Šumija podvzetje je res najkrepkejše podpore vredno. v Bog živi te, bela Ljubljana Ti zdaj naš pon6s in uz6r Bog tvojega živi župana 9 } Bog živi ves ndrodni zbor!" {Iz odborove seje c. k. kmetijske družbe 4, t, m,) Novičar iz domačih t^jib in dežel. Dunaja. — Odkar državnega zbora ni tudi — —V««. «iC* T JLIV^^C* AtKtyjLCk Uly jc but v politiki pri nas neka tihota ali recimo: suša nastala Odločujejo se podpore c. kr. ministerstva kmetijstva in ministri popotujejo m iščejo gradiva za prihodnj sicer se odloči za nakuD ruskega lanu 300 srold.. za in odličnejše osebe odhajajo na deželo in tako je zdaj r sicer se odloči za nakup ruskega lanu 300 gold., povzdigo sadjereje 200 gold., za ovčjerejo 200 gold., za dvor jasno, da ima politika s časništvom vred uže dela, čebelorejo 150 gold., za ribarstvo 60 gold. 9 za nakup pasje dni muricodolskih in belanskih bikov 2000 gold., za napravo Iz Trsta umnih vodnjakov dovoljenih je 1200 gld. Poroča se je žalibog v 4. razredu Pri volitvah v mestni zbor zmagala pristašev o vpeljavi deželnega zakona o uničevanji deteljne pre-denice. — Ljudski šoli v Premu in v Kostanjevici dovoli se vsaki 10 gold, za pridno pokončevanje gosenic, ^^ P'^ " šega dentovska'^ stranka progresova » po > oljenih bilo je vseh 12 domače „ire- ijenih } iredentovca' razredu bilo je izvoljenih 10 domačinov in 1. razredu upati je bolj- V kebrov in drugih mrčesov. B. Dolenca na Slapu za podporo Na' prošnjo gosp. VUUJO -^O" ------^VX.ktm*^ , «.UVAC» CUV/ pu- da bi se šel učit v grešamo pri vsaki priliki: da se na odločilnih mestih vodje peha in tudi pri volitvah okolice toda eno po Bohinj sirarije, in jo potein vpeljal na Nanosu in na zmiraj in zmiraj slovensko ljudstvo in slovenska stvar Rakovniku, odgovarja se, da letos ni dovoljenih nika- preveč zanemarja, laščina in lahonstvo pa dosledno iß koršnih podpor za sirarijo; sicer pa zadeva ta stvar bolj kmetijsko podružnico vipavsko, ki ima precej svo- jega premoženja, katerega ima po štatutih uporabljevati stanovitno vsaj dejansko podp Lvova samo v povzdigo kmetijstva. Gosp. Deklevi in veleizdajstva Pondeljek 12. t. m, pričela se je obravnava porotne sodnije zoper Rusine zatožene zarad gosp. A. Magani prodd se družbinska mlatilnica, katera uže več let neporabljena in nepokvarjena leži pri kmetijski podružnici v Senožečah, za 50 gold. — Za izdelovanje poljske in živinorejske statistike dovoli c. k. mi- Rusij tranjih zadev Ignatij Car odpustil je iz službe ministra ncH Egipt nisterstvo kmetijstva podporo. Dr. Poklukar poroča o natisu M. Kantovega spisa „o škodljivih mrčesih^' ter poroča, da Holzeljev artističen zavod na Dunaji za bar- tuj 50 mrtvih in mnogo V|* vi** Ivi* ski, grski m laski, renca takoj snide v posvetovanj Zmešnjave so zmiraj veče, ljudstvo je padlo in najnoveja poročila naznanjajo, ranjenih, med temi konzul da JÖ Velevlasti zahtevajo, naj se konfe Vse kaže da puiuuž», ua xJUiÄCijcv čiiumiceii z^avuu iia xjuunji zia uixi- ---------j----- ' r---, , ua vane podobe zahteva 1200 gld. Ker je v ta namen do- egiptovska pšenica dozorela za evropejske politikarj voljenih samo 500 gold., napravile se bodo samo črne podobe, — Kot udje kmetijski družbi pristopili so gg.: Thuma, c. k. okrajni šolski nadzornik in nadučitelj kdo jo bo požel, se še ugiba r v Postojni, Janez Sega, duhovni pomočnik, in Andrej VIII. izkaz doneskov Šest, učitelj v Ratečah, in France Medic, nadučitelj na ^^ Spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega. Jesenicah. Neimenovan . {Gospod vitez Schneid) podal se je iz Gorice na Gospod Ljubej J., župnik v Gor gold. kr. svoje posestvo Poče unostran Semeringa na Niže-Av-strijskem. Zadovoljni moremo poročati, da se je našemu velezaslužnemu državnemu poslancu za ljubljansko mesto zdravje dobro zboljsalo in prav zanesljivo smemo kmalu pričakovati popolnega ozdravljenja. Dovoljen je bil vit, Schneidu na njegovo prošnjo zdaj začasni pokoj ter dobil naslov vladnega svetovalca; tudi upamo, da gospod vitez prav prav kmalu in na odličnem mestu zopet nastopi javno delovanje. {Imenovanje.) Ravno Čujemo, da je milostni go- iy n 7} 91 19 jah Potočnik Lovro, dekari v Gornjem gradu . . • Zdolšek, župnik v Solčavi Ermenec Fr. v Lučah Krenar Janez . • . . Gostečnik . . . . . Jerančič Viktor . . . Krtna Mat...... 1} 91 1 Neimenovan spod Peter Ur h imenovan za prosta novomeškega, prec. Gospod Oblak Fr., rač. svetnik gosp. prof. dr. G o gala za kanonika stolne cerkve Ijub- 99 99 99 99 99 19 5> 99 99 99 99 99 99 99 99 99 I fi8 Qj 9 QQ ® O O o o > ^ £3 0Q fiÖ Ijanske, prečastita gospoda dr. Jan. Kulavic, vodja Avgustinskega zavoda na Dunaji, in dekan J. To man v Moravčah, pa za častna kanonika, stitamo! 99 Prav srčno ce- 99 v Sarajevu Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah...... Kukelj Anton Vodicah . . 19 99 9 kaplan 99 19 V (Gosp. Ivan Zor), telegrafski uradnik 1 ki bil 99 99 pred več leti z drugimi narodnimi uradniki prognan iz Ljubljane v Crnovice, je te dni zopet vrnil se v svojo domovino, ker je dobil svojo nekdanjo službo v Ljub- Skupaj temu v zadnjem listu izkazanih 1101 21 gold. kr. 99 50 99 Skupaj do zdaj 1122 gold. 50 kr. Ijani. Nam je pripovedoval, kako hudo mu ]e delo pre- gnanstvo in bivanje na tujem in kako je zdaj svoje domovine zopet vesel. j^Archiv für Heimatkunde^^.) Od te za zgodovino nase dežele jako Žitna cena v Ljubljani 10. junija 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 26 kr. važne in mikavne knjige, katero 74 gold. 3 kr. izdaja gosp. Sumi, so prišli po vrsti na svitio zopet 30 kr. turšice 6 gold. 80 kr. banaške soršice 7 gold. rzi 5 gold. 85 kr. trije zvezki, ki pričajo, kako marljivo se je izdajatelj prosa 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 87 kr. lotil svoje naloge. V teh zvezkih nahajamo veliko vred- 10 kr. ajde 5 gold. 4 kr. ovsa 3 gold. Krompir 2 gold. 94 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojizj Majer. Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. I I ■ i : i i i f I I \ f