dixhaja hokrdittaiexUnt
v iorek, četrtek;
soboto.
l^ue cL three times a\*e<ih Taes dajj,7h urjdoi/ Saturday.
GLASILO 8LOYH1PGA KATOLIŠKEGA PBLAVSTV A V~7MERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO
/XTr\ \ T A^	M	— . _ _____" ————————-—--—--., „r	--------—^——.- -	__*
LETO (VOL.)
ŠTEV. (NO.) 102.
QHICAGO, ILL., SOBOTA, 23. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST, 25. 1923.
diktator v nemčiji.
STRAŠNA NEVIHTA NA KITAJSKEM.
ameriške vesti.
Konfisciranje zlatega denarja in
tuje valute. Saresmen ima telesno stražo. Napad bil namenjen na njega.
Berlin. — Poročajo, da takoj, ko so odkrili zaroto proti sedanjemu kancelarju, si je nastavil privatno stražo 8 vojakov z strojnico. Policiji je bi Jo naznanjeno, da atentator je bil že na balkonu kaneelarjeve hiše, ko so ga zasačili. Zarotniki so člani monarhistične organizacije, ki so umorili prejšnjega ministra Erzbergeria in ministra Rathe-nau.
Kancelar je sklical popoldan sejo in naznanil, da bo vzel on diktatorsko moč, kajti edino s silo in strogimi ukazi je mogoče rešiti Nemčijo pred padcem. Nekateri so se strinjali s. tem in mu dovolili, da naj porabi silo s katero lahko reši državo. To se namreč pravi, da imata kancelar in predsed. moč se poslužiti vsake sile, ne da bi se še posebej posvetovali z drugimi člani kabineta. "To bo zadnji parlamentarni kabinet v Nemčiji," je rekel Stresemann. " Potem bo tukaj samo nasilstvo/"
Najprej je pokazal svojo moč, da je zahteval $100,000.000 od velikanske tuje valute, ki jo i-majo skrito nemški magnatje. Kdor bi se ustavljal dati, bo kaznovan ali pa se mu bo konfisci-ralo imetje. Ministri so zahtevali, da bi se denar pobral postavnim potom, toda ne s konfisci-ranjem. Ta denar bodo porabili za importiranje živeža v Nemčijo.
Čudijo se kako je novi kancelar spremenil svoje ideje. Mislili so o njem kot enem najboljšem voditelju, toda po kratkem času je postal diktator.
"Izrazil se je," če se ne uredijo sedanje razmere s tem, da napnem vse svoje moči, in vso silo, potem mislim, da Nemčija je izgubljena za vedno.
-o-
ITALIJA SE TUDI PRITOŽUJE NAD FRANCIJO.
Predsednik Mussolini je naznanil, italijanskemu zastopniku v Parizu, da naj se pritoži pri predsedniku Poincare glede dveh točk.
1.	Zakaj niso imenovali Italijo tudi, da kontrolira železnice v Rurski deželi,
2.	Zakaj ne omenjajo v po-v gajanjih tudi dolgove, ki jih
Nemčija dolguje Italiji.
-o-
S KONVENCIJE K. S. K. J.
Kakor sporočajo Chicaški in rfrugi delegat je- se je bil pretekli pondeljek na konvenciji vnel hud boj za delegata Mr. Šegata
Jolieta, kateremu je glavni odbor odrekel pravico do zastopstva na konvenciji. Vsa konven-Clja je odglasovala, da se ga mora pripustiti kot delegata, ker je bil pravilno izvoljen in ima toraj pravico zastopati na konvenciji društvo, katero ga je poslalo. Mr. Šegatu častitamo!
346 oseb zgubilo življenje in o sodbi 1000 se ne ve ročati.
spo-
Tokio. — Poročajo, da je re-;ka Valu v sled velike nevihte sil-
PREDSEDNIK JAPONSKE UMRL.
Washington. — Department; Tokio- — Danes so uradno poza delo poroča, da se je lansko roca,i' da Je baron Tomosaburo leto priselilo v Združene države »Kato- predsedtik Japonske umrl. 522,919 tujcev, iz Amerike se je °n se ie P£)dal v svetovni vojski
v vojsko z Nemčijo in je bil poveljnik bitke na morju v Settsu. Bil je tudi minister mornarice. Zastopal je Japonsko tudi v Wa-
izselilo pa 81.450. ljudi. f .	Washington. — Poročali so.
P°P,avila «z 25- da je bilo v New Yorku llkrade. .000 his. Nash so sedaj že 346 o-|no neko dete med časonli ko j
seb mrtvih in <» 1000 ljudi se ne- šla mati v pr0dajyn0- Podobno l5'11"^0"11 na konferenci, ki se je ,ve se sporočati, kaka usoda jih |dete so (]anfs dobili v Wasllin„. [vršila glede, omejitve bojnih la-je doletela. Ravno v istem času tonu> ki misIijcij da je ukradeno je divjal v okolici Honkonga vi-'(jete
liar in dež tako lil. da je malo I Washington. - Prošli teden katera hisa ostala nepoškodova- • na.
ulj.
napovedana stavka v premogovniku.
-o
Washington. — Predsednik Coolidge, je napravil načrt, da skliče posebno konferenco, ki bo namen, da se razpravlja glede poojstritve prohibicijskih zako-
Ni prišlo do sporazuma. Delodajalci nočejo povišati plač.
Vlada bo nastopila, da prepreči stavko.
Washington. — Presidentu Coolidgu je bilo danes naznanjeno o nesoglasju med zastopniki delavcev in delodajalcev. Predsednik se je izrazil, da bo še enkrat poizkusil s tem, da bo poklical zastopnike obeh strank v Washington in jih na ta način mogoče spravi' do zjedinje-nja.
Delodajalci pravijo, da nemo-rejo in da nimajo povoda, da bi povišali plače. Predsednik se je izrazil: "Vladna dolžnost je, da se ljudstvo obvaruje pred nezgodo in se je izrazil v slučaju, da zastavkajo, bo rudnike država vzela v svojo oblast in nadaljevala delo. Tako bo najboljša pot. da se industrija ne ustavi in da bo ljudstvo dobilo zadosten premog za zimo.
Kakor so se pa delavski zastopniki izrazili, da oni se ne bodo spustili v stavko, ako jim povišajo plačo pred i. septembrom. Delodajalci se ne udajo in pričakovati je, da stavke prične. Časa za sklepanje je samo še 11 dni.
-o-
VELIK OBISK SVETIŠČA NA ŠKOTSKEM.
London. — Velezanimivo, da' so pričeli zopet obiskovati v tako velikem številu božjo pot v neki škotski vasi.
50.000 ljudi iz vseh delov Škotske, med temi tudi mnogo protestantov so obiskali zadnjo nedeljo svetišče Matere Božje. Na praznik Vnebovzetja vsi katoliški premogokoparji so opusti delo na ta dan, in praznovali kai na j veličastne je praznik Matere Božje. Nad 300 Italijanov tudi iz zahodne Škotske so se udeležili praznika. Ljudstvo se zopet vrača nazaj na pravo pot.
-o-
ŠEST SESTER JE DOBILO ČASTNE MEDALJE OD GOVERMENTA.
Pariz. — Prefekt za oddelek za zdravje, je prišel v neki ondo-tni zavod in je odlikoval v imenu vlade 6 sester s zlatimi medaljami. Potem je napravil govor v katerem je opisal, požrtvovalnost, usmiljenost in delovanje katoliških sester. Tudi tukaj v Ameriki vidijo, da katoliške sestre so edine, ki se žrtvujejo za blagor ljudi.
spanci nadaljujejo vojsko z uporniki.
jugoslovanske novice
5000 topničarjev in vojakov se
ukrcaic v deželo, da napa-1	dejo upornike.
Madrid. —• Povečali so zračno
je bila izdana statistika o železnicah v Zd. drž. Tu v Zdr. drž. je največja industrija na svetu. Denarja je naloženega 22,500 mi-ljonov dolarjev, $2700 miljonov plača za uslužbence, uslužbencev je 1,700.000. Proga bi prišla 15' okoli zemlje.
Washington. — Delegacija j zvezne trgovske zveze je bila j poslana k predsedniku Coolidgu. ^ toPništvo in 5000 infanteri-da konferirajo o nekaterih vaz- iJe J"c Pnsl° k Moorskemu mestu nih stvareh, ki se tičejo gospo-'dezele Alhucemas. da s vso silo darskih razmer. Predložili so mu |naPadei° "pomike. Oddelek za tudi več točk v eni tudi zahte-|V°jno Je sporočil, da to je zače-vajo, da bi se priseljevanje tuj- tek °Peradi ™ vsej črti in bo-cev povečalo.	takoJ napadli. Velika moč se
Washington." — Statistika v	od Melilla in pričakovati
nezgodah v Ameriških industri-i^' da zavzamejo Alhucemas jah kaže, da je samo v državi ikoncem te<dna. Že 300 Spancev Pennsylvania bilo 343,687 de- J* zgubilo J^ljenj^ vJ^jit lavcev ubitih in ranjenih.
Oklahoma City, Okla. — Kansas City & Texas train No. 123 je imel skritih v vlaku 12 bandi-tov. Bili so vsi lepo oblečeni in bili olikani ljudje, ko pa so prišli ven na prosto, so zahtevali vlak vstaviti, so pobrali registrirana pisma in ušli.
Salt Lake City. — Poročajo, da tukaj bodo postavili na čast Hardingu prvi spomenik. Sklenili so namreč, da na "kratkem prostoru položijo zl^te tračnice, v spomin, ko je rajni predsednik uradno odprl železnico na tem prostoru.
New York. — Poročajo, da bodo ustanovili zračno pošto iz New Yorka v St." Francisco. Službo bodo opravljali deloma ponoči. Prvi poiskusi so se dobro obnesli.
Omaha, Neb. — Bolnišnice v Omahi so se pritožile, da sedanja voda je preumazana in nezdrava za uživanje. Komisar za zdravje se je izrazil, da je vzrok v tem. da so se velike plasti obrežja v reki Missouri vtrgale in skalile vodo.
RESNIČNO POROČILO LAKOTE NA RUSKEM.
Že mnogokrat smo slišali glede hude lakote, ki je bila na Ruskem, toda pravih resničnih stvari pa nismo zvedeli. Pač pa je neki prof. Adel na Nemškem obhodil v tem času Rusko in preiskoval te razmere,, ki so trajale v teh krajih.
Od 130 miljonov ljudstva, je stradalo 40 miljonov ljudi. Že številke kažejo, da je moralo biti nekaj groznega. Cele trume
Zlata maša gospoda knezoškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča.
Dne 3. avgusta je v svoji rojstni župniji, v prijaznih Begunjah na Gorenjskem, naš prevz-viŠeni vladika daroval svojo zla-, to mašo isti dan. ob isti uri, pri istem oltarju, kakor pred petdesetimi leti svojo novo mašo. Jubilant je združil to slovesnost s kanonično vizitacijo in birmova-njem v župniji, kamor se je pripeljal v četrtek zjutraj. Na poti iz Lesc in v Begunjah so ga pozdravljali slavoloki s pomenljivimi in pesniškimi napisi. Begunje so se odele v slavnostno obleko. Znana cerkev je dobila nove, dobro posrečene jeklene zvonove, ki so ob tej priliki prvič zapeli. Zvečer so domači pev^ ci ob razsvitljavi cerkve in zvonika zapeli visokemu jubilantu podoknico. Drugi dan je potem po slovesnem uhodu v cerkev in po slavnistni pridigi o vzvišenosti ter koristi in potrebi duhovniškega stanu, ki jo je imel škofov nečak, jezuitski provincial p. dr. Anton Prešeren, opravil Pre-svitli ob asistenci 24 duhovnikov zlato mašo. Povabljeni so bili generalni vikar Andrej Kalan, stolni kanonik in vodja duhov-skega semenišča Ignacij Na-drah, ravnatelj škofijske pisarne monsg. Jos. Dostal, prof. dr. Andr. Snoj s teološke fakultete, dekan Lavrič, duhovni svetniki Aljaž, Lavtižar, Oblak in prav bližnji župniki; razen teh še častni kanonik prof. dr. Iv. Svetima, bivši drug jubilant na novi maši, in duh. svetnik pesnik Janez Brence, mladostni tovariš knezoškofa. Župna cerkev, lepa baročna stavba, je bila za ta slovesni dan sijajno okrašena s svežimi cvetlicami in venci. Po končani cerkveni slovesnosti, ki se je zaključila s sv. birmo, so se poklonile Prevzvišenemu razne deputacije. Občinski odbor je m' poklonil zlatomašniku v spomin
portret
85 JAPONCEV UTONILO.
Podmorski čoln se potopil.
Tokio. — Najnovejši podmorski čoln na Japonskem se je vračal domov z neke vaje. Blizu doma v pristanišču Kawasaki se je pa potopil. 85 vojakov je obenem zgubilo življenje. Rešeni so bili samo kapitan, glavni častnik in nekaj inženirjev. Vzrok je bil, ker niso o pravem času zaprli odprtine, tako je voda udarila v čoln in podmornik je šel v dno.
pogodba med zdr. dr. in mehiko je potrjena.
so hodili od kraja do kraja
prosile hleba, toda ni ga bilo da-j iepo snko: slavljencev leč na ofcoli. Po enih krajih nad j obdajajo štiri pakrajinske slike, tri četrt ljudi je umrlo od la-' namreč rojstna hiša, župna cer-
kote. Potem piše zanimive stvari, kako daleč glad privede človeka. V se pse in mačke so pojedli in tudi kože od njih so na drobno sesekali, skuhali in pojedli. Listje od dreves, slamo s streh in celo glino so jedli. Tudi zastrupi jen je se je vedno bolj in bolj širilo. Jedli so vsakovrstne jagode in semena, ki so bila strupena in na tisoče jih je umrlo vsled tega. Posebno z duševnega stališča piše, se pojavi SPOMINSKA KNJIGA ŽUP- čudna sprememba v takem slu-NIJE SV. ŠTEFANA čaiu- Ni več sočutja ni več lju-
* bežni. Starši pozabijo na otroke v Chicago za srebrni jubilej žup- in V9ak sam g.Ieda, da se reši po_
gina. In vsled te človeške podivjanosti, se pokaže ljudožr-stvo. Po nekaterih hišah so se ljudje zbirali in tam si napravili jedila iz človeških teles. Neki zdravnik se izjavlja tudi da je tudi mnogo trgovin bilo s človeškim mesom. Res nekaj strašnega je bilo. Mnogo jih je tudi znorelo vsled tega in človek postane prava zverina. Več slučajev je bilo tudi, da so matere jedle svoje lastne otroke. Neka ženska, sporoča sporočevalec, je zaklala svojo To-letno hčerko. Sprvega je sicer s težka jedla, toda potem se ji pa ni upiralo. Tudi o neki drugi ženski piše, ki je zaklala svojega malega. Neki mož je to videl in je hotel zabra-niti s tem, da ji je hotel vzeti o-
nije je dotiskana in je izšla
To je krasno delo in bo krasen spomin za župnijo za zadnjih 25 let župnije.
Župnija sv. Štefana je bila važna slovenska postojanka med slovenskimi ameriškimi naselbinami. Zato je njena zgodovina zanimiva tudi za vse druge naselbine.
Zato priporočamo to knjigo tudi vsem drugim rojakom po naselbini vnaročbo. Knjiga je tiskana v veliki četvorki, toraj i-ma veliki format in je tiskana na žolti papir z nekako 100 slikami.
Stane $2.00 in se naroča pri: Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM.
1852 W. 23 Pl.
Chicago, 111.
kev, razvaline Kamna in starinska poljska kapelica. Pri obedu je častital gen. vikar Kalan jubilantu v imenu škofije, na kar je bilo izrečenih še več napitnic, ki so se nanašale na razne panoge delovanja Prevzvišenega kot duhovnika in škofa. Presvitli jubilant se je vidno ginjen zahvaljeval. V soboto zjutraj je pohitel Prevzvišeni še na Brezje, da še tu opravi zahvalno daritev. Prevzvišenemu kličemo: Ad multos annos!
-o-
Radič ro go vili naprej.
V "Slobodnem Domu" 1. t. m. napada Radič zopet državo, ^akone in državno ureditev. Ker so v poslovodstvu stranke veliki stroški poživlja v članku organizacije HRSS., da pošljejo svoje prispevke po 1 dinar za vsakega člana. V politični notici poživlja « Radič beograjsko vlado, da imenuje komisijo, ki bo skupno z angleško komisijo u-gotovila srbski dolg Veliki Britaniji.
troka. Ona pa je rekla: "To je moj otrok jaz sem ga rodila, ni-kdo drugi ga ne bo jedel kot jaz. •Vsi smo na tem, da poginemo, pa čim preje rešimo male s tega sveta, bolje bo za nje!" Glad je res nekaj hudega, človek podivja in nima usmiljenja ali sočutja do svojega bližnjega in postajne hujši kot zver.
President Coolidge in Hughes pritrdila zahtevam poslancev.
Prijateljstvo sklenjeno med obema državama.
Washington. — President
Coolidge in tajnik Hughes sta pritrdila komisarjema Charles Beccher Warren in John Barton, da se strinjata s sklepi, ki sta jih sklenila z Mehikanskimt poslanci v Mehiki.
Sedaj je upati, da bo ostalo prijateljstvo med obema državama in da če pride kaka težkoča ali kaj drugega vmes, da se skli-čejo zastopniki iz obeh držav in ukrenejo potrebno, da se prijateljstvo ne krši. S tem so tudi Zdr.' Drž. priznale po dolgem času Mehiko kot državo. Prej-šni president Harding je tudi delal na to, da bi prišlo do prijateljstva med tema državama, to da žali Bog ni mu bilo mogoa doživeti tega.
-o-
TIFUS IN KOLERA V CARIGRADU.
Konstantinopel. — V uradnih poročilih je naznanjeno, da se je v več krajih pojavil tifus in kolera. Zanesli so jo pravijo, u-bežniki iz Rusije.
-o-
TJFUN NA KITAJSKEM.
200 ljudi zgubilo Življenje.
Hongkong. — Iz Kitajskega poročajo o velikem viharju "tajfunu" imenovanem. Večina ljudi, ki so stali v tem času na obrežju. jih je potegnil v morje. Pravnjo. da je približno 200 ljudi zgubilo življenje in veliko jih je tudi ponesrečenih.
V pristanišču so nastale silne škode. Čolni so skoraj uničeni in tudi nekaj večjih ladij je jako pokvarjenih.
& . A
denarne posiuatye.
VSerajine cene bo bile jagodam* skim dinarjem:
100 — Din........ $ 1-45 j
500 — Din........ $ 6.10 •
1000 — Din........$11.90
2500 — Din........$29.00
5000 — Din........ $57oo
Z« hmHjanskf lire:
50 — Lir ........ $ 2.75
100 — Lir ........ $ 5.25
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47.00
Pri večjih svotah, Id presegajo f tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie pc sebni popust Predno poSljete denar črez druge tvrdke se spomnite aa na$e podjetje, ld bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitre)*, kakor kje drugje. Nage cene so ra4< no najnižje 1 Vse poifljatre naslavljajte nat
BAlVClfl ODDELEK EDINO? .
in
, ži v^ii;
'EDINOST*

edinost
(UNITY.)
Ishaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company.
x«49 West asnd Street. CHICAGO. ILL. __Telephone: Canal 0098.	_
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto..................$3-00
Za Združene Države za pol leta ................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50
Za Chicago, Kanado in Evropo z^ pol leta ....	$x.75
JUBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 _"_._Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je
plačan list.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, HI., under the act of March 3rd 1879.-
Kako mislijo veliki možje.
Utica, 111.
Spoštovani rojaki in rojakinje?
— Podpisani se priporočam, da me pridete obiskat sem v Utico, boste videli, imam okoli in okoli vrta veliko grozdja. Trte so letos tako polne, da komaj držijo. Rad bi vam nekoliko grozdja
McAdoo, zet bivšega predsednika Wilsona in najbrže pri-hodnjihodnji predsedniški kandidat demokratske stranke, je imel ob sklepu šolskega leta in promoviranja na vseučilišču ^University of Southern California v Los Angeles, 12. junija letos, govor na nove doktorje in na vse učence vseučilišča, kjer je povedal med drugimi tudi te-le krasne misli:
Zadnja leta smo videli, kako se je širilo po Zdr. državah prepričanje, da je dolžnost samo zakonodaje, da ozdravi vsa narodna zla in -da reši vsa naša dnevna narodna vprašanja. Toda to prepričanje pozablja na dejstvo, da je zakonodaja omejena na gotove meje in da je na vse zadnje odvisna rešitev večina vseh naših najbolj perečih in najtežjih vprašanj venadr od volivcev samih, od njih moralnega značaja, ki je pa odvisen popolnoma od vere in vzgoje. Veliki Washington je rekel: "Narode pravilno vladati je nemogoče brez Boga in sv. pisma." Moder- }Prodal za nizko ceno, Za 25c. ga no sedanje stremljenje človeštva se opira bolj na postave, kakor ^oste dobili 5 funtov- MoJ*a h'ša na vero in vzgojo. Toda zakonodaja, kot skupina ljudi, nosi na JC na hr,bcku ,n Je krasen raz" sebi vse pomankljivosti, nepopolnosti in zmotljivosti človeške narave.
Poboljševalne postave, če tudi izdane z najboljšimi nameni in urejene z največjo previdnostjo, le prepogosto zaidejo v roke nasprotnikov, ki jih izrabijo le za sredstvo v dosego svojih slabih, morda ravno nasprotnih namenov, katere le prepogosto vsled nezmožnosti slabih ali nezmožnih uradnikov tudi dosegajo. Zato ne smemo svojih upov stavljati preveč na razne postave. Če hočemo zboljšati razmere na svetu, moramo začeti pri pobolj-šanju posameznika. Bolj kakor več novih postav, potrebujemo danes poboljšanja src in vesti ljudi
kemu človeku, da bi bil velik v pomenu besede, kakor ga navadno jemljemo, vendar prava velikost ne obstoji v vzvišenem mestu. katerega, kdo zavzema in ne v oblasti, katero kdo ima. Prava velikost obstoji v lastnosti in značaju posameznika in v tem, kako kdo vrši svojo službo, katera je dobil v našem splošnem skupnem življenju. Bodite dobri državljani! to je skušajte si vzgojiti pravi krščanski značaj, pa boste koristen član svoje domovine. Nikar se pa ne imenujte, da ste^toprocentni Amerikanec! Domoljubje se ne meni z računskimi" številkami. Sto odstotnost je računska mera popolnosti in nihče ne sme biti tako farizejski, da bi se smatral za popolnega državljana s tem, da se skrije za računske številke. Domoljubje je stvar lastnosti, stvar požrt vovalnosti, stvar duše. To je nekaj duhovnega in se ne da dokazati samo s tem, da se prisvaja popolnost, ali da z jezikom brani narodne pravice. Samo s tem, da si prizadenemo za krščanske čednosti, da si prizadevamo za moralno popolnost, da smo vsik-dar pripravljeni za nesebično popolnost, kadar nas kliče dolžnost. boste postali pravi domoljubi in se boste izkazali vredne državljanskih časti v tej največji demokraciji, kolikor jih je svet kdaj poznal."
To so krasni nauki, krasne misli, smernice za mladino, ki je zapuščala to ^eučilišče. so pa tudi v resnici krasne smernice za ves svet. Tu vfdimo. kako mislijo vsi trezni in resni veliki možje sedanjega časa. Kako pa uče svoje backe. naši puhloglavci Lawndalski učenjaki ?---
McAdoo bo najbrže kandidat demokratske stranke za volitve 1924.
Mož, ki ima tako čiste, tako bistre, tako jasne, pa tudi tako vzvišene nazore, bi gotovo ne bil slab kandidat, ako bo, in ne slab predsednik, ako bi bil izvoljen. Zato mu katoliki ne bodo odrekli svojih glasov, ako bo res kandidiral.
—-o--
Detroit, Mich.
Mir/onsko mestCT"* je tukaj in vem, da je tukaj tudi dosti Slovencev, toda ne vem kaj je vzrok, da tukaj Se ne združimo tako skupaj, kakor so združeni po drugih mestih. Kako veselje je za zavednega Slovenca, ko bere o raznih poročilih iz slovenskih ?čen in prašen^ prirajžal ob , naselbin, kako napredujejo, u-'paiici na Lawndale. k oča
Trbovčev Tone je ves s
stanavljajo razna društva, prire jajo poleti razne "piknike" po zimi pa v društvenih dvoranah igre, kjer ima mladina svoje za-
vertniku, v uredniško sobo.
"I kej pa si vendar Jože?" Jaz te že iščem dve uri.
iz slovenskih naselbin.
sicer v oskrbi imam Dom Slov. društev, katera oskrba istega mi je bila poverjena od zastopnikov in direktorijev od tu-	. r _______
kajšnih Slovenskih društev, ka-lla t! Je treba dobro, plače s0 pa
gled. Če se vam bo ljubilo boste lahko zapeli, morda tisto: "En hribček bom kupil, bom trte sadil itd. Alkoholnih pijač nimam, pač pa dobro vodo in — kakor rečemo, dobro grozdje. — Le pridite me obiskat.
John Culjan iz Utica, 111.
-o-
Denver, Colo, Namenila sem se napisati par vrstic o naši naselbini, ker se
Dobro državljanstvo se začenja pri moralnem značaju dr- ? ma,0tk^a' ffi d"Pis' In - i- • ......	T v. ...	.	ker si tudi v dolžnost štejem in
zavljanov in cerkev je velika in mogočna uciteljica značaja. Kristusova vera in deset božjih zapovedi so edina podlaga krščanskega značaja, so edini Gibraltar (varuhi) demokracije in demokratskega državljanstva. Nikjer ni deset božjih zapovedi bolj potrebnih, kakor v našem političnem življenju in nikjer bi tako.bla-žilno ne dosegli velikih potrebnih sprememb, kakor v političnem življenju našega naroda. Ko bi vsak javni politični uradnik, vsak kandidat pred vsem strogo spolnjeval te velike moralne zapovedi,
on bi dal Bogu dolžno čast,
on bi se(ne klanjal in ne služil "nobeni ustvarjeni podobi., on bi ne imenoval božjega imena po nemarnem, on bi posvečeval praznik, on bi spoštoval očeta in mater, on ne bi ubijal, on ne bi prešestval, on bi ne kradel, on bi ne pričal po krivem,
on bi ne poželel krivično premoženje svojega bližnjega. Kako krasen zgled bi to bil, katerega bi dajal tak uradnik in kako bi to pospeševalo poštenje med državljani in kako krasna
in velika in močna demokracija bi se.razvi.a. In kaj bi bolj pospe-	tZ'l^lu
sevalo narodno blaginjo, kakor vsesplosno spolnjevanje desetih T-k -ji- • < božjih zapovedi? Ne bilo bi vojske, ko bi se po moralni knjigi faEfi ^^^ postav uravnalo občevanje kakor med posamezniki, tako med šati, je potreben tudi denar narod,. Vse neznesljivo breme oboroževanja na suhem in na mor- Dvorana se bo olepšala od zunaj JU, vse zlocinstvo in klanje ljudi skrivajočih se pod plaščem ta- 'in znotraj. In ker že doltro ni bi-
L-rt-y^rri MtVi'	vti^AM.IA	___ ^ ____________•	v	-
vo "Slovenec," katero večkrat priredi kako igro ali druge vrste zabavo.
Poprej ko. nismo imeli doma. ni bilo kaj takega.
Kar se tiče na društvenem polju tudi lepo napredujemo. Tukaj imamo gl. urad Zapadne Slovanske Zveze in tri podrejena društva štev. 1. moško društvo, štev. 7. žrfhsko društvo, in štev. 19, moško društvo. elpmenjena organizacija .zelo lepo napreduje in je dob'ra in zanesljiva organizacija ter je vsem posebno po zapadu toplo priporočam.
Pozabila sem omeniti tudi dr. Kralj ice sv. Rožnega Venca, Z. S. Z. št. 7, kako lepo napreduje. Ni. ga meseca, da se ne bi sprejela kaka nova članica. Le tako naprej, da bom0 pokazali, ko bo prihodnja konvencija ZrS. Z., da imamo nad 200 dobro stoječih članic in toliko pa tudi v mladinskem oddelku. Vreme imamo posebno ta mesec bolj deževno. Kar se tiče pa delavskih razmer, so mislim take, kot povsod. De-
igre, kjer ima mladina syoje za-| "Lejga no fanta," pravi Tnj
bave in tudi starejši ljudje, ki po kaj se ti moram takoj
dolgem tednu pridejo sem in se tj kje tičim!?
prav pošteno navžijejo domače-j * ,	,
. _ , J 1	.1 Sembrana konoplja, kai
ga življenja. To je pa tudi nekaj , - .	..	, KaJ
- t	bos to govoril, kje si tiral 1
ponosnega in lepega za posamez- . . ,	1 ucai ko
- 1	p,	sam lahko uganem. Bil si ^
nega in lepega za vse Slovence, .	,	. . Z0Pet
ki se pokažejo, da hočejo biti pn. 77 77 ef?' PomaŠM reči. _
eden za vse in vsi za enega. i^unda!ka-a-a-s-i-, miijonske-
Tudi pri nas tukaj je začela Un. ^ " .	...
ta zavednost prihajati, kako da I..kar rnolci. ° tem. Tuje potrebna skupnost in organi- :dl s.' bl1 P^jsne case aktiv« zacija, posebno, če pridejo sku-jpn ~ sedaj P3' hm Wv si paj sami domači ljudje. Name-1 * . .
ravamo ustanoviti namreč novo)	res Je* so Mi le-
društvo, ki bo podrejeno tudi pl caS1' ko smo se S® včaSih prav Glasilu K. S. K. J. Vsak mora P05^"0 nacukali na zdravje vedeti, da to bo nekaj pomemb- proletarskih žuljev iz ka-ka-se nega, kajti vsakdo že ve, kaj po- jm,"Ij- funda. Sedaj pa jaz ne pri-meni to društvo in že kolikim se |dem več v vpoštev, ker sem tam je pomagalo v slučaju bolezni ali fJa}eč. daleč proč v Clevelandu. pa tudi smrti.	| No> no Tone. le nič ne jaukaj
Zatoraj dragi prijatelji tu v *aj V*di	ž,e Primanj'^je J
Detroitu združimo se in poma krna-U ne bo ze bore^a fi<*a v
gajmo si do boljšega.
Kar se tiče razmer po teh krajih, še niso toliko slabe. Poveči-i . ,	, , ——. na ljudi dela v avtomobilskih Je s krvavih delavčevih žul-tovarnah. Toda svet misli, da je Je.v koIektal lepi okrogli, srebr-tukaj vse med in na stotine lju- m dolarček. aii z\at{ hond po di prihaja, da bi tukaj dobili laž- $500° SIeP!' revčki so bili taja dela in potem pa še boljše pla- krat tako navdušeni, da so se kar če. Toda ne mislite, da gospodje kosali. kdo ko več dal. — Kaj ne, nevedo. kaj in kako je treba de-
nji. Kristanov ata so nam pre-križali vse. tako imenitne načrte. ki smo jih skovali takrat ko
teri so delničarji istega, in sicer Dom se je bil kupil meseca septembra 1. IQ19. Vložila so toraj takrat sledeča društva svDto po $50.00 kot kupnino, in sicer dr. sv. Jožefa št. 216 J. S. K. T. Dr. sv. Roka št. 113 K. S. K. J. Dr. sv. Martina št. 1, Z. S. Z, Dr. sv. Rožnega Venca št. 7, Z. S. Z. Dr. sv. Alojzija št. 19, Z. S. Z Dr. Columbine št. 21Š, S. N. P. J., potem se je na redni konvenciji leta 1920. meseca dec. pa sklenilo, da se naloži na vsakega enakopravnega člana(ico) omenjenih društev da plača svoto $6 .00 in ne enakopravni člani (ice) pa svoto $3.00 in to je tra-
kozvanih opravičenih vojska, vse nezmerno gorje povzročeno po vojski, pod katerim stoka vse -človeštvo, vsega tega bi ne bilo. Naši politični boji bi bili pošteni, brez obrekovanja in slepar-stva, in velika naša narodna vprašanja bi se rešila ob luči resnice in pravičnosti.
Demokratizem ie vprašanje vsakega pojedinca in temu vpr^i-
lo nobene veselice v korist do^ ma, je današnji direktorij sklenil, da se priredi veselica v prid istega dne 1. sept. tega leta, to je na soboto točno ob 7. uri zvečer. Svirala bo domača in izvrstna godba iz druge naselbine. Za-
šanju morajo posvetiti vso svojo skrb in goreče delovanje kakor jtor^TviLllT TI ^ cerkev tako naše šole. naša vseučilišča, atn ^nlnVi Vin^ptnrt ioio i . • t i ». ...
cerkev tako naše šole, naša vseučilišča, ako sploh hočemo zajeziti drvenje v popolno demokratizacijo, pohujšanje, kakomr nas s toliko silo vleče moderna prosveta in omika ako hočemo, da bo-hio kedaj dobili drugačno, plemenitejšo in boljšo prosveto, kakor je ta sedanja.
In to ni morda nasvet h kaki morebitni popolnosti. To je simo klic, da poživimo in obnovimo in rešimo med nami vzvišena načela vere in morale (poštenja), ki so v veliki nevarnosti da nam jih ne uniči sedanje javno pohujšanje, sebičnost časa posebno pa vse naše javno življenje in stremljenje, kakor med posameznimi narodi tako mednarodno, ki je v resnici tako. da mora vsak trezen človek le s strahom gledati v bodočnost. Zato si moramo vsi prizadevati, da bomo pomagali dvigniti moralnd stališče ne samo pri razvoju značaja posameznika, temveč pri spopo I n j e van j u tudi vseh onih naprav, od katerih jezavisen bodoči razvoj naše civilizacije.
Spolnujte glavne krščanske zapovedi, pa boste dobri in koristni državljani, pa boste veliko storili za demokracijo, pa boste veliko storili za blagor svoje domovine, pa naj bo pri tem še ta-
Xo malenkostni in neznaten kotiček, v katerem sTe. Ni^o _ Z^T^ZT^S-
6-tih društev uljudno vabljeno. da se istega mnogoštevilno vde-lezi, ker mi vsi smo delničarji in vsi mpramo pomagati in gledati na to, da se vdeležimo te ve-lekoristne veselice. Vljudno prosim vsakega kateri ni zadržan, da se gotovo udeleži veselice Saj je vendar ravno to dom, kamor se neovirano shajamo v korist in ponos naših ljudi, in se nam ni treba klanjati drugim. A-ko ga bomo malo olepšali, bodejo pa še drugi večkrat prosili, da ji|n ga damo v najem za razne prireditve. Toraj dne 1. sept. vsi v dom da se malo po domače zabavamo in med seboj pogovorimo, kako kbristni in potrebni so Slovenski domovi. Sedaj imamo svoj lastni dom. imamo Sloven-
bolj pičle. Ker se je pismo že ne koliko zavleklo, bom pa drugič še kaj pisala.
K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Združenih držav ameriških.
Angela Andolšek.
-o-
Diamondviile, Wyo.
Prav dobro smo živeli tu v tem kotu, toda kar naenkrat pa taka nesreča, ki nam je prerezala vse načrte. Saj gotovo ste že vsi brali o velikanski nesreči, ki nas je obiskala v tem rudniku. Cez
IDO ljudi, je bilo pokopanih v temni jami.
Kaki žalostni prizori so to. Nihče ne more opisati in povedati te žalosti, ko se godi v takem slučaju. Ko se je raznesla novica iz vseh koncev in krajev so letele ženske s svojimi malimi proti rudniku, da se prepričajo. kaj je z usodo njenega moža. To je bil jok in kričanje otrok, ko
so videli kako nosijo mrtve ljudi iz pogubonosne jame. Pregledovale so posameznike in gledale, če je tudi njen med nesrečniki. Žalostno je bilo videti potem, ko so jih prinesli ven cele kupe človeških trupel ležati na tleh: To je prizor, ki mora pre-tresti vsakega človeka, če tudi ima železno srce. Kaj bo sedaj s temi malimi otročiči in revnimi ženami. Ako se oblasti ne bodo zmenile, bo joj. Toda obljubili so, da vso oskrbo otrok in žena bodo vzeli nase.
Tudi enega Slovenca je zadela nesrečna usoda, bil je jako dober in veren človek. Bogu se moramo zahvaliti, da jih ni zgubilo še več življenje v tem nesrečnem premogokopu. Pač pa je dosti bilo Polakov, Slovakov. Res že marsikatero življenje je bilo zgubljeno po teh nesrečnih jamah. Bog nas varuj že od na-daljnih nesreč.
Poročevalec.
-o--
lati, da ne trpijo škode, na svojih žepih.
Ko se društvo ustanovi in ko vam bomo lahko še sporočali vse sadove od tega, potem bomo še mi se pokazali z daljšimi poročili in upam, da bo tudi vas veselilo, da Slovenci še po vsej Ameriki živijo in napredujejo.
Poročevalec.
-o--
Chicago, 111.
V	poletnem času prirejajo raznovrstna društva svoje izlete, ali piknike zatoraj se je namenilo društvo sv. Jurija št. 960, C. O. F. tudi prirediti svoj izlet v nedeljo dne 26. avg. v Willow Spring na Koksovi farmi. Ker mislim, da bode to zadnji izlet v tem letu zatoraj ste vabljeni vsi Slovenci in Ogrski Slovenci, da se vdeležite tega izleta.
Zabave bode vsakovrstne, posebno za mladino, ker bodejo vsakovrstne dirke in šaljive igre z raznovrstnimi nagradami. Za drugo bo tudi najbolje preskrbljeno.
Vožnja na avto Trucku stane samo 50c. za osebo.
Trucki odpeljejo točno ob pol deveti uri zjutraj z Lincoln in 23. ceste.
Za obilno udeležbo vabi
Odbor.
nedeuskTTteyilka.
V	najkrajšem času bomo začeli s četrto izdajo Edinosti na teden in sicer s takozvano nedeljsko izdajo, ali bolje izdajo za nedeljo. •
Gotovo so se tega sporočila zveselili tisoči naših prijateljev in somišljenikov po celi širni A-meriki, kajti to pomenja za kat. Slovence zopet lep korak naprej.
Težka je pot našega lista za napredek, kakor je težko vsako začetno delo.	^
Naši slov. farmarji, ki so pred leti začeli s farmami, so dobili gosto zaraščene šume kot farme. V prašajte jih, kako jim je bilo pri srcu, ko so videli to puščavo. Toda niso se ustrašili. Lotili so se dela, zagrabili za sekiro, posekali drevje, izkopali "store" in danes — imajo lepo farmo. Toda šlo je počasi, stalo je veliko truda. Težki so bili dnevi začetka. Vendar vstrajnost vse premaga.
Tako je tudi pri nas, tako se je godilo in se godi še ''Edinosti." Težak je bil začetek. Človek bi obupal! Toda ne! Samo obupati nikar. Naprej! Če so težave, če so boji, če so nasprotovanja --nič ne stori! Naprej!
In šli smo naprej!
Danes, hvala Bogu, farmica
to s0 bili sijajni časi za nas!? ^ "Bili so bili V* pravi Tonček in žalostno povesi oči. — Pa jih ne bo-več — svet odpira oči.
Le molči in potrpi Tonček, še jih bomo nasmukali. Dokler i-mamo take-Ie ljudi pri Jednoti — bo že šlo! — —
Ta. oh, glih prav si me domislil. oča, tudi jaz prinašam, sani v svoji osebi, tebi samemu nezaupnico, ker si me na tako nesramni ng^čin izpodrinil od skle-dice. s katere smo vsi srebali tako okusen in sladek med, v podobi dolarčka z mogočnim or-lom.
Tudi ti si tak, tudi ti — u-u-n. Zgubi se, da te ne vidim, drugače, te--u-u-b.- Sami
protesti, same pritožbe gr-r-r-r-r, kmalo bo po meni.
Ves prestrašeni Tonček pa je izginil rja Lawndalskem korner-ju.
* * *
Molek sedi pri pisalnem stroju in si glavo beli skozi katero okno je v gimnaziji gledal. Tako strašno zamišljen sedi pri stroju v uredništvu, kaj bi pisal. Kar mu v tej zamišljenosti pride v bučko z jarovco napolnjeno in zapiše: —Ker nisem šole dokončal, sem neumen ostal!--
-o-
Stric Novakov, to je modra glavca. Vse, kar on naredi, to je prav. Kar pa drugi, je vse zanič. Tako je modroval med potjo, in v tej zamišljenosti, je butnil z slamnato bučko v hišni vogal, tako strašno, da se mu je kar zaiskrilo pred očmi. En čas zdihuje, jadikuje, — potem pa zagodrnja — Ja, ja, ta moja modrost je velikanska norost! —
slov. katoliškega časnikarstva v Ameriki, res ni še, kakor bi morala biti. Vendar je pa že precej daleč naprej. Lep košček je že očiščene, razorane, zasejane in obdelane. Nedeljska številka "E-dinosti" bo zopet velik korak naprej, velika pridobitev.
Zato pa, rojaki, somišlj« na delo! Na delo za razširjj lista "Edinosti!" List "Edirn mora v vsako slovensko hišo, . mora biti naša parola za nadalj* ne 4 mesece letošnjega leta. | Vsak izmed nas naj bo agitat Vsak naj skuša doseči, da nol njegov prijatelj in sosed ne brez lista "Edinosti". Povejmo, da bo v kratkem začel izhajati | po štirikrat na teden, da bomo poskrbeli za posebno nedeljsko številko vsaki teden, kjer bomo j skušali zbrati obilo lepega m podučnega berila za nedeljs proste ure in marsikdo se bo ra<J naročil.
Kake načrte imamo, bomo P°" vedali pri drugi priliki.
"EDINOST*
m neodrešene doho
yine,
Sklep glede Reke.
Poročajo, da pogajanja glede Reke so končana. Določila se - posebna komisija, ki bo ime-13°nalogo, da vlada na Reki. Komisija bo sestavljena iz obeh narodnosti.
-o-
Devet oseb v ognju.
Poročajo o veliki nesreči, ki se :e zgodila na Banjšicah. Gorela je neka baraka, v kateri je bilo g oseb. Bliskoma se je prijel o-genj oblek, reveži so mogli skozi nizka in ozka vrata le počasi „a prosto. Z gorečo obleko so ljudje tekli po polju, skušali so udušiti ogenj s tem, da so se valjali po tleh. Sosedje, ki so pritekli na pomoč, so z vodo pogasili plamen. Vendar je vseh devet oseb dobilo hude opekline. Trije so smrtno nevarno opečeni. Nahaja se vseh devet v bolnišnici.
-o-
Kongres inženirjev.
Zadnjo nedeljo so se zbrali v Gorici inženirji iz vse Julijske Krajine- da se pogovore o raznih gospodarskih vprašanj, ki se tičejo naše zemlje. Kongres je otvoril prefekt Pisenti iz Vidma. Na dnevnem redu je bilo vprašanje predilske železnice rudo-kopov, vodni hsil in vojne odškodnin e.
Storilo se je mnogo sklepov, o uspehih bomo pa poročali . . . -o-
Veliko razburjenje v Idriji.
Veiko razburjenje je nastalo po Idriji, ko so delavci zvedeli, da so jim Italijani prodali še ta zaklad na neodrešeni domovini. Hitro so pozvali poslanca Sčeka naj poizve pri vladi, kaj je resnice *na tem. Res je posredoval pri Rudarskem uradu v Trstu, toda o etm ne vejo nič povedati. Ker so baje v Rimu na tihem to skuhali, bo posl. Čšek posredoval še pri osrednjih uradih v Rimu.
Premogovnik je kupila neka angleško-amerikanska družba.
-o-
Velika metla.
Mussolini je dal svojemu prijatelju Farinasciju nalog, naj očisti fašizem okoli Rima in še po drugih krajih, kjer se dogajajo nesramne stvari. Farinasci je kratkomalo razpustil vse fašiste in sedaj se pa zopet pričenja vpisovanje novih članov. Pregledujejo jih prav do obisti in v mo-zek. Taki, ki so bili na novo sprejeti, se lahko zopet izključijo, če se je zvedelo med tem o njih kaj hudega. Res velika metla pometa okoli Rima.
KOLIKO JE VREDEN ČLO-VEK?
Soglasno z zavarovalninskimi 'statistikami je moški, če je živ in zdrav, vreden približno šestnajstkrat toliko kot na leto zasluži, če s_e računa denar po šest odstotkov. Če moški lahko zasluži $2400 na leto, je vreden $40.-000. kajti $40.000 po 6 odstotkov je treba, da se zasluži letni dohodek $2400. S stališča sposobnosti za zaslužek ni izdelan moški vreden ničesar. Državne statistike kažejo da je vsak delavec v Združenih državah bolan povprečno devet dni vsako leto. Vsledtega se na . plačah približno izgubi ^00 milijonov dolarjev. Eden največjih gospodarskih problemov, s katerim se ima baviti danes naša dežela, je: polovico teh bolezni bi se lahko preprečilo, zakaj se jih toliko ne prepreči? Trinerjevo Grenko Vino lahko pomaga v velikem obsegu. Izčisti črevesje, uravna njihovo delovanje, prepreči nevarna vnetja ter nudi odpor uničevalnemu delu bacilov. To je poletna tonika v najboljšem pomenu besede. Lahko jo dobite Pri vašem lekarnarju ali prodajalcu zdravil.
Res, da je first Matic hedu že pagaru. To je blu pasebnu takrat k se je v Virginiji ženu in je korbca dabiv. Takrat je rej-vež taku pagaru, de b kmal še vse negove kasti zgarele. — Pa to neč ne stpi, firšt je pa le in zatu jest pravem, da zasluž vsa naša čast pa vse spaštvanje in rej s ga vse pa Vamerik spaštuje.
nehna neolikanost, pa na firšta Matica precartanu ino užaljenu srce.
Tek, al nej tu strašnu ? Tek — še tejga bozga firšta Matica ne peste prgmah in mu ne dajo reš-pehta, kukr še sika ino spadob??
Zatu jem taku pavejm: First Matic je zdej na kanvencij v Cleveland, kj er katolšna rešuje in bo
Zatu se m pa taku strašnu fer-,strašnu veHk stQru	Pol
zmaga, k sa mu vam taku neote-.bo pršu	y ček Dq
san,pataku raf in taku gmajn, ;krat nej pa ani	nov
da mu je nejsa Ta strasna pre- frak% nov celinder? laze hand_ drznast vasa, al nej tu groza, da šuhe_ __ lsi.__t- -_V,A
Dons sem pa spet strašansk hud na neh. de bi jeh kar zmlev in jim prešeklov tiste nehne grešne košice in premekastu, de b me pomnili. Le kdaj. se boja oni kej pobulšal? To mi nej povedo! To bi jest rad vejdu. Al je sploh še kej upajna al neč na nehno spreobrnenje. Nej grejo kam na kaka bužja pot, naj mor-de k svet Katarin proti za ta prav um in ta prava pamet, ker dergač ne vej m kaku bo. Jest sem že skor scagov nad nim. In kdu bi ne? Že tulk cajta jeh pro-sem in prosem, nej moje prjatle bel rešpehtirajo, pa je vse zastonj ! Oni prav nobene manire ne zastopja. Sem mislu de boja vsaj mal kakšnega žentlemana ratal, pa sa mislim, prezabit. Vejo un dan sem sreču sujga dobr-ga prjatla in gaspuda viteza von Der traurigen Gestallt, k je šu na ta katulška kanvencja. Saj vejo tistga junaka in učenjaka Firšta Matija. Pa se mi je strašnu pešverov čez neh. Matija vitez von Der traurigen Gestallt je vendar vitez, firšt, kukr sma doma djal, in ima plava kri pa sujeh žilah. Negavga starga o-četa matere strica brat prvindeš grecovmu firštu na Planin, tam k je Matija dama, krava kupu in taku je firšt Matic dabiv plava kri, k je s fjirštam Vindišgrecam v žlahta stopu. Zatu se pa šika, de takega žlahtnega gaspuda s ta plavo krvjo vsak rešpektira» kdor ima le še mal manire. In rejs, pa cel Vamerik je vitez Matic spaštvan kuker vite^ al firšt. Vse se mu klajna. Vsa vrata sa mu odprta, kamor če, če pa nej-
sa se upal pred firšta Matica k nejsa imel uniforme? Je tu pravr Kaj sta s firštam Maticam krave skep pasla, al kaj ? Tako je biv pa rejvež užaljen kukr tist sve-tapismsk Mardahej k sa se mu vsi klajnal sam tist Aman se mu nej tu. Vidjo tak Aman sa ani' Vsi, prov vsi pa Vamerik se firštu Maticu klajnajo. Ko prijde v kaka hiša, ženske prec nove fertahe prepasajo, moški prec nedelski gvant oblečejo, samu oni sa tak predrzen človk, da nejsa tejga naredli. Zatu je blu pa to zlato in žlahtno srce firšta Matica taku strašansk užaljenu, de se je Matic tam na Gilbert same grimnast taku zjoku, da sa negave sovze pertekle clu v Čekaga in tu sa jeh pa očka per Prasvejt kar cel škaf nastre-gli in jih spravle kot spanin na
morja jet na štacjon in tam fir-> šta Matica pačakat in pa pa-zdravt, kukr se šika! Naj se ne-uče. da takrat kaplamente delat do črne žemljice, ker firšt Mati-ceva plava kri in čast tu pagre-va. — Če pa ani tega ne b^jo naredli, pol se nej pa boje
Pavleta Zgage.
-o--
MEDICINA V MAROKU. Marokoanski zdravniki so ja-ko primitivno izšolani: oni sploh „	ne obiskujejo nobene šole, tem-
suhe, pa lakaste čevle, pa nov več dobe poklic po svojem očetu, autamabil si morja kupet, pa Če je bil oče zdravnik, tedaj' je
zdravnik tudi sin. Poklic zdrav« nika prehaja na ta način iz roda v rod. Glavna metoda zdravijo* nja v Maroku obstoja o pušča* nju krvi. Proti piku kače, se m porablja mast gliste deževnice; proti mrzlici suho meso morskega psa. Tisti človek, ki nosi vra-. nov kljun pod klobukom, tega nikoli glava ne boli. Čudni zdravniki so to. Pač so pa prst« vični. Denar vzamejo od stran* ke šele tedaj, kadar pacijentje zdravijo.
e^širite list bdinost.
IMENIK KNJIG
ki se dobe v zalogi KNJIGARNE EDINOST
1849 West 22nd Street
Chicago, HL
MOLIT VENIKL
ANGELSKA SLUŽBA u dečke (kako ** »treie pri av. maši	f Al
Bodi moj naslednik..........$ 1.00
Bog med nami .............. i.oc
OEvICA VERNA, i mamic« _ .t|
Dobra spoved ...............................05
QUHOVK1 BOJ ___	1.09
DUAA MPOI.WA	I.M
OUiA SPOKORNA . _
IZ DUHOVNE zakladnice Tomaša *"Pitnt . . __
JOSEPH HIBNER, 1533 W. 19th Street.
CHICAGO, ILL.
Iščem svojo ženo, Angelo Hibner, ki me je pred 7 tedni zapustila in odšla z drugim Frank Janežičom. Pobrala mi je tudi nad $3000.00 denarja v gotovini.
Nahaja se nekje v Chicago, kateri ve kje se nahaja mi naj blagovoli sporočiti na gori navedeni naslov. Kdor mi naznani,
kje se nahaja, dobi $25.00 naša, jih pa vitez Matic sam odpre. Ograde.
st. mary's college •
WINONA, MINN.
FOR YOUNG MEN
5».
Highest Standards Christian Environment Individual Attention Strong Athletic Teams
Arts and Science Pre-Medical Pre-Legal Pre-Dental
Pre-Commerce High School
Commercial Fully Acdredited at Leading Universities Write for Catalog.
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Cleveland« in okolici "axnanjam, da imam veliko zalo*o najboljših trpežnih čevljev. Vsake ▼rste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo priporočam!
FRANK GABRENJA St. Clair Ave. Cleveland, O.
4
4

t

Amerikansko - slovenski
i ABECEDNIK
V DRUGI IZDAJI.
Vsem čč. gg. slovenskim župnikom naznanjamo, da pr 4 je izšel v drugi izdaji preurejen "Amerikansko-Slovenski ^ Abecednik". Vsi, ki ga žele naročiti naj nam takoj spo-roče, koliko iztisov ga žele prejeti, da jim ga pravočasno dopošljemo. Posamezni iztis stane 45c. Šolam, ki ga naroče v večji množini damo posebni popust.
"amerikansko—slovenski abecednik"
4
A priporočamo pa tudi vsem družinam po tistih naselbinah, ^ kjer nimajo slov. župnije, ne slov. šole, da ga naroče za ^ svoje otroke in jih uče iz tega abecednika doma sami* svojega lepega materinskega slov. jezika, da ga ne bodo A tako hitro pozabili, ampak, da se bodo zavedali, da so
sinovi in hčerke slovenskih mater in očetov! Vsa naročila sprejema:
edinost publishing co.
t.
V
A
V
i *
4
1849 West 22nd Street,
Chicago, I1L
_ M
Mala zakladnica..............10
MOJ TOVARIŠ ___LM
Marija Varhinja nedolžnosti, usnje . . ...................v 1^5
Nazaret ...................T 1.00
NEBEŠKA Hrana L in it. a iltt, I-M Obhajilne molitve, broš..... J05
OBREDNI K DR. NAJSV. IMENA _	JI
OBREDNIH Krščanakih Mater __M
OBREDNI K sa III. red it. Frančiška	.SI
PRIPRAVA NA SMRT ______	Lil
Rajski glasovi, usnje ....... 1-25
Rajski glasovi, vatirano usnje x.50
Skrbi za dušo, usnje ........ 1.25
Skrbi za dušo, vatirano usnje 1.50
.1» I.00 .11 -M M
SV. KRIZEV POT _
SV. ROŽNI VENEC _
6MARNICE, Volčič _
ŠMARNI CE. L. Skufoa _
SMARNICE arakega t upnik«
Večna molitev ............... 1.25
Jt>
.10
LN
UM JLO
VODNIK in. reda
Sedemnedeljska pobožnost na čast Marije 7 žal.............
ANGLEŠKI MO LIT VENIKL KEY OF HAEVEN. molitvenik pripraven u vsakogar priročne oblike ▼ raa-
Učnih vezavah, cena _od SOe. do—
THE CHILD'S PRATER-BOOK molit.
venlk sa otroke, cena _ od26c. do_
THS DEVOUT CHILD, mali molitve-nlk sa otroke
THE YOUNG MAN'S GUIDE, molit-venik sa mladenič« __________
THE YOUNG GIRL'S GUIDE, naoUV venik sa dekleta _________
VISIT TO THE MOST HOLY SACRAMENT. molitve sa vsak dan ▼ m^ •ecu. pripraven sa vsakega kristjana - 1.N Peleg navedenih, »prejemam« naročila aa vse angleške molitvenlk* ki Jih Je neteče dobiti pri večjih knjige-
tržcih.
HRVATSKI MOLIT VZNIKU ^
VRTEC GOSPODNJL Tesan v nanje _S l.DO KAJoKI CVJETOVL UlJKtlA STAROSTI SUA v A BOGU. črna koščena SUA V A BOGU, veti rano nanje
PUT V NEBO,_ od «L7ft do
Z. V ON CEO. nevedna vaaava .... , 4VONCEC. vatirano nanje , ZVONČKU črna s okraSevo . . _
OBČINSKO POSREDNIŠTVO OSNUTEK — Slov. nar. OSMERO 8LAGRQV. nauk tiviieojew vesan ________
O SV. CIRILU IN MJCTODU PETER BARBARIC
PODOBE ZZ MISIJONSKIH
POGLED V NOVI SVET _
PRILIKE F. BONA VENTURA SLOVENSKI SUPANI _
Več luči, dva zrezka ....
SVETA RUSIJA . _
VOJSKA IN MIR
JI
LN
-26
VZORI IN BOJL JoAe Debeve, uda
ZGODOVINA BREUSKE Inpaije H M Zgodovina cerkljanske fare.. .50 Zgodovina fare ljubljanske iko
fije........................
Zgodovina novejšega slovenskega slovstva 11 knj......... 1.25
Zgodovina Slov. Slovstva iz.
del. . ........................ i.as
Zgodovina srednjega veka ... .75
ZMISEL SMRTI . _ .TI
POUČNE KNJIGE.
Domači zdravnik ............. .75
Domači živinozdravnik.........75
Grofenaun, Slov, čitanka za
za srednje šole...............75
Nauk o čebelarstvu........... ,50
Pevska iola.................. x.25
Pregledna karta S. H* S. .... ^s
BEdiUb>Nj AK. angleeko-eiovenaJu, Dr.
7. sv. Prihaj»e . . ________
lu 11' tMim ^ J« L 10. sv. KMko sem se a
II. sv. Kako sem se jas ui xv "" 14. SV. l^J UDlJ »Iia k«	—
_ a
IT._____
li- SV. _	S
___ ___111. XV. _
J-juDijunake silite ___Tj
AO. -sv. w LUtu Mifiena	—	*if
lo. zv.
18. sv. Koša a ve t*
Ameriko
.T«
JtoA^luNAuSTl. f. L. coioma roman	Ha
aauoi v iU vlJKNje -	IM
ZH^l^it?' ce8ar met"^anaki _	3
Hi
na KUANOU, povest .	S Na kLA£i*ici*lH Ptmii
NA PKiutOJI	---
NARODNE PRIPOVEDKE jNAttUO. KI IZUMIRA
«45 [Naša Ančka .........
t«ASA '-uTrt, M
F. J. Kern DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, pouk
sa uooavo državljanskega papirja _
DRUŠTVENI GOVORNIK . _
GOSPODARSKI NAUKI _
GOSPODINJSTVO . _
GRSKO-SLOVENSKI slovar. A. Dokler
tr<L ves. _____
H1GIJKNA NA KMETIH
-S 1.00
t.M
LTI
ZVONCEC, vatirano nanje s okraiai
NABOŽNE KNJIGE t
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE,
Urban NeSmab. trdo ves. -1 LM
J EURO KATOLIŠKEGA NAUKA, trn-
KRALJESTVO BOŽJE NA TiEMl«JI	M
KRISTUSOVO TRPLJENJE	„	JUk
KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMET
L in IL del e Tie. , ,	. .	1*9
L uri ki čudeži ........................95
MOLIMO, ali n ajprtt rebnejll nauk _	ai
MESIJA . . --JI
NA NOGE V SVETI BOJ --M
NEBEŠKA KRONA.
NEVESTA KRISTUSOVA -
OD BLAGOSLOVIL - -
O SV. CIRILU IN METODU
PAMET IN VERA -
PASTIRSKI LISTI
.71
RED ZA LJUDI ftivele nted sveCoas _	M
SLOV. GOF7INE. kratka sgodovina
cerkvenega leta trd. vea. _____	S.M SLOV. GOFFINE. kratka agode<viaa
cerkvenega leta mak. Tea.	■ — -	LM
Spolnuj zapovedi, dve knjigi
a 50c, ........................ 1.00
SV. EV ANGELU IN DEJANJE APO-
STOLOV . . ---- 1M
SV.. VINCENCIJ. trdo vea. - .71
1^08
TEMELJI KRŠČANSTVA UMETNOST V BOGOCASTNI VODNIK MARIJAN S KI
KAKO SI OHRANIMO ljubo sdravje KATEHEZE ZA PRVENCE _
Knjiga uradnih vlog ........
KNJIGOVODSTVO . . _
KRATKA KATEHETIKA _
KUBIČNA RAČUNI CA _
MLADENIČEM, prevs. Ikof JegliA _
NASVETI ZA HISO IN DOM __
NEMŠČINA BREZ UČITELJA _
OSNOVA PRAVILA ZA ZDRAVJE M M* ARIJE.
OBC^jobed _
PERUTNINAB . __________
DROBNI NAČRTI Z* POUČEVANJE
YEROUKA . . ___
POSTNO IZRAZOSLOVJE . _
POUK ZAROČENCEM in PRAKTIČNI (hitri računar, ves. ▼ slov. ali engleikem Jeaikn	■ „
PRAVILA ZA OLIKO _
PRAV OSLO V JE . . _
RABOJEMNO PRAVO . _
REJA DOMAČIH ZAJCEV _
ROČNI SPISOVNIK . . _
k

SLOVENSKE
v alovenliini _
SLOVENSKI PRAVOPIS Sadno vino ali sadjevec UČITELJ t boje proti alkoholi UMNA ŽIVINOREJA . . _ ZAZNAMEK OKRAJŠAV dendnlh
ZDRAVILNA ZELIŠČA _ ŽENINOM IN NEVESTAM
KNJIGE ZA MLADINO.
Orlič, št. z do 7, posamezna
st po .........................
ANGELJČEK. otrokom prijatelj, vod-LE&NIKI . . _
nik in učitelj _
BOB ZA MLADINO ZOB DORE . . _
DEDEK JE PRAVIL, trd ves. _
MALI AVE MARIA, letnik 1917, —
1918. . . _
MLADIM SRCEM . _
Obisk na pristavi ............
PO VESTIUE . . -
Robinson, slike ..............
VRTEC trd.
ZGLEDI BOGOLJUBNIH OTROK _ i L, ATI OREUL . _
VZORNIKI 1. SV. OBHAJILA ■ ZGODBE SV. PISMA, obeegajole it
zv. posamezni zv. aoc. ako sa naroči vseh 18 zv- skup. stane 3.00
ŽIVLJENJE G. JEZUSA KRISTUSA, mala izdaja . ________ JI
ŽIVLJENJE SVETNIKOV, dr. J. H. Zore.
iii Zvončki, pesmi za mladino
.10 1.00 .60 1.00
1.00 .71 .21 .31
•75
-.25 .20 .71 .40 .71
.10 .41
.20
.21 .21 .M
.TI
.U .TI
LM
.41
.21
x>5
AS •Mi
.61 .41
1.00 .21
as
.36
as .66 .41
.31
•75
-——----- ... Pugelj__
^ASL; ŽIVLJENJE, Keaver MeikTZ
SfrilX^Vli±	MORJA Z
ninllJM, povest
NJIVA, Ksever MeAkr, _	—
Obiski, Cankar
OCE Tis, pove/t ..............
ODISEJA	—
povest iz irske ju^sike dobe ggGAM iN LAMBfiBGAB. Dr.
Pegam in Lamberear
VKIUH ROKODELCICT trd.* Veš."
Podobe iz sanj.....
POD SVOBODNIM SOLNCEM* Fin-Pol litra vipavca ......
ier. 1. in u. zv.	..........*
fOTOVANJE V LILIPIIT	~~
Povesti, I. zv. izdala Z v, kat. Slovencev . ..............
^	IN SLIKE, Ksaver MeAko' 1_
POSLEDNJI MEHIKANEC ^VESTI O PETRI VELIKEM _ZT POVESTI SL. LJUDSTVU v poiikU
eabavo . . _____
PRAVLJICE. Maipr
SLJ ugosl°VANIH; zabava« kajH
PRIPOVEDKE. Hnb»rf _	~
PRISEGA HURONSKEGA glavarji-
PRI STRICU .	~
PRI VRBCEVEM OROm ,	~
PTIČKI BREZ GNEZDA
Razne povesti
•4
M
i-m
"J
M
Si
RAZLIČNO BLAGO. Slomiek Romarica « .............
SI STO E SESTO _' " *
Skrivnost najdenke .
Slike, Meško . '.....
SLOVENSKE LEGENDE SORODSTVO, povest
a, J. Jurčič 5. sv. _	Jg
••••■•••••••■■as	^Bfl
EN CA, povest .	^T
ri?AYegt 1 1 ^	-3
SOSEDOV SIN, Sin kmečkega cesarja Med dvema stoloma, J. Jurčič 5. sv, _
Sv. Germana
SVETLOBA IN SENCA. TARAS BULJBA. DQ\ ' C^fikOTKI ODDIHA TROJE ANGELJfi£ra"
HAUFFOVE pravljice _Z
V TUJIH SLUŽBAH, povest -- u
ZABAVNI SPISI Josip PagMamaM *
ZBIRKA NARODNIH nrlnov^ifc -- jJ
Zgodbe napoleonovega huzaria ZLATA VAS . _s u^j*
Zločinci • . _ » ..................
ZNAMENJE ŠTIRIH____
Zvonarjeva hči ..........
ZLOČIN V SARAJEVU	""
AVE MARIA, letnik 1917, 1920., 192 L vsak letnik trdo
1919*
ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Torkar, velika iz<]pj'a IL
POEZIJE IN PESMI 1
BISERNICE . . _—-1
CERKVENA pesmarica, A. Berk -
CERKVENA pesmarica, L. Dolinar _ CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta . ________———
(Z MOJE CELICE, M. EUtsbeta _
PESMI. J. CIMPERMAN -
POEZIJE. F. Levstik	—
PSALM1
.71 J» .M
.TI J« .TI
ŠOTOR MIRU . _
VALENTIN VODNIK. ZA SOLNCEM. G. Strnila
RAZNE KNJIGE IN NARODNO GOSPODARSKI AJDOVSKI GRADEC, J. AMERIKI IN
•TI .TI
Trunk, v svesldh. AMERIŠKI SLOVENCI, kaj
APOLOGETIČNI GOVORI PRANO PIRC. življenjepis FRIDERIK BARAGA. HL SLOV. KAT.
KATOLIŠKI SHOD ▼ LJubljani
KITAJCI IN JAPONCI _
KOLEDAR DR. SV. Mohorja lttl M
KRIŠTOF KOLUMB, edkrttje MLLOSRQNOST DO ZIVALZ. aa in
Kratka zgodovina Slovencev,
Hrvatov in Srbov ........................J6
Kratka zgodovina slov. Slovstva..................................................1.00
KRSČANSKO N RAVOSLOVJE • _	M
NASA DRŽAVA __Jfl
NASA POTA. I. in IL vs. obe ■	.M
Ob 50 letnici Dr. Janeza Kreka	.25
POVESTI, ROMANI IN NOVELE.
-S
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA
BARVASTE C RERUN J £ -
BITKA PRI V1SU BOG IN ZMAGAT . BOJ S PRIRODO "BOY", Louis Coloma, CERKVICA NA SKAIJ, aU plačilo sveta
.46
.31
CAR IN TESAR ---
CESAR MAKS IN MEHIKA
CAS «JE ZLATO -
ČETRTEK, pov«
CVET IN SAD, trdo ves. DOKTOR ZOBER, trdo
DON KISOT is la Manhe -
DVE SLIKI, Ksaver Meiko DANTE, povest
ai
.TI
JI M M M
.TI .71 1.00
.60 M .20 JU .41 JI
.75 .40 ji
.TI .SI M
•S®
ao
M M
Junakinja , iz Štajra .......... 1.50
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA _ LM
JURIJ, novela. E. De Amicis - .71
KAJ SE JE MAKSU SANJALO _ JO
KOBZAR . . - 1.M
KOREJSKA BRATA _ JO
KRALJICA MUCENICA _ .71
KRESALO DUHOV, spisal P. A. Sheehan . . - 1.00
EDIP NA KOLONU -
RRA7.F.M PREDJAMSKI _
FARIJOLA. povest is rimskih čaaov FRANC ERJAVCA »brani spisi L sv.
Furij, De Amicis novela......
Genovefa...................
GROF RADECKI
IGRALEC, spisal Dostojevski IKONLJA.
IZIDOR, poboini kmet -
Izlet G. Broučka ............
Iz življenja za življenje, povesti JAGODE
JERUZALEMSKI ROMAR
KRIŠTOF KOLUMB KRIT:KM SVETA
LJUDSKA KNJIŽNICA:
1.	zv. Znamenje štirih
2.	zv. Darova . . -
3.	zv. Jernač Zmagovač
4.	sv. Malo iivljenje - .
V. zv. Zadnja kmečka vojska..
6. sv. Gozdarjev sin -—
.60
JO
.71 .50 .35 .66
•75
JO
KOLEDAR Ave Maria. 1921. _
KOLEDAR L 1922. v platno vesan _ Koledar Ave Maria xgao. ...7"
IGRE 1
ANDREJ HOFER, ljudska igra v |
dejanjih . . _———
DOLINA SOLZ, kratke igre __
DOMEN, mešane vloge, igra s petjem
v fi. dejanjih.
GOSLARiCA naše ljube Gospe	_
KACUANER, tragedija v 5. dejanj_
KR1VOPRISE2NIK, mešane vloge, na-
rodn« igra s petjem _
LO V SK.1 TAT .	'
MARTA, opera___
MAKTIN KRPAN, dramska pripoved-
km v 6. dejanjih _______
M.AT1. dramska slika v 3. dejanjih _ MATI SV. VESELJA, skrivnost vstajenja v 5. slikah . _ _
MOŽ BESEDA, v 6. dejanjih __
NASA KRI, mešane vloge ___
NA SMRT OBSOJENL mešane 3 dejanja.
-a •st
3
a
J
nedeljske ure na društvenih
OOKiJd. 4 kratke igre: sa šenske olo-ge: Nevesta s Libana. Ženin a Nazar*. ta, Seljaki anglej in D v« prerokinji _ k mamici, igra sa otaok« __
Orlici in drugi tiči, igra za dečke , . ......................
METODA.
sv. Donna
S
2 M
9
PROSLAVA CIRILA IN deklamacije in prizori
SLOVENSKA TALIJA. L Diana
TRUBADUR, opera VOLKASIN
SLOVENSKI ODER L sv. igre aa m» šane vloge;Slovenaki oder Pri kapeHol in "Čarovnica"	_
SLOVENSKI ODER III. sv. V boju aa poklic, molke vloge. Palčki.
vloge . . ___
ZBIRKA LJUDSKIH IGER: 2. Občinski tepček
ZBIRKA, 12. snopi«: Isgubljcni moške vloge; Pastirci In kralji* vloge: Planšarica prizor sa vloge.
ZBIRKA. 11. anopiči Vestalka. Marije Device; Marijin otrok. šenske vloge.
ZBIRKA, 14. snopič: Junaška Materin blagoslov, ienske vloge; Boštjan, m. nI.
ZBIRKA. 15. snopič: Fabiola in Neša. šenske vloge; Turki pred DnnsJ—i. moš. nloge.	,
ZBIRKA. 20. snopič: Sv. Just, na. vlo-
ge; Ljubezen Marijinega otroka. L oL
V TISKU IMAMO:
Abecednik, Rev. K. Zakrajšek, U.
izdaja*
Slovensko-angleški katekizem« 11» izdaja.
Molitvenik za ameriške Slovencc«
Naročila za te knjige se ie sedaj sprejemajo.
"M A L E N K O S T I
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.


Kapelica je bila dragocena dvorana v slogu 17. stoletja, visoko obokana, na surov zid poslikana in s finim okusom ter bogato okrašena. Stene je pokrival rdeč damast, ki je pa sedaj že tu pa tam v raztrganih cunjah visel k tlom. S sten so gledali iz sprhnelih okvirov porumeneli pergamenti, govorili so o bogatih milostih in odpustkih, ki so jih razni papeži podarili nekdaj pobožni rodbini Villamelonov. Oltarna miza je bila strta, taberna-kelj polomljen in pobledeli svetniki, polni prahu, so, plašno in kakor v smrtnem strahu gledali s svojih podstavkov. Dva lepa angel j a sta ob straneh tabernakljna svojčas držala srebrne svečnike, sedaj sta molela le še svoje prazne, skrčene roke, kakor bi oznanjevala jezo božjo . . . Na polomljeni spovednici in po praznih klečalnikah je ležalo polno stare obleke, nerabno staro pohištvo je slonelo naokoli.
Na levi strani oltarja je stala omarica s steklenimi vratci; vdelana je bila v steno. Sem se je obrnila Currita in German je moral vratca odpreti. V spodnjem predalu so bile shranjene svete posode, v kotu pa je ležal zmečkan mašni plašč iz črne svile.
Ko ga je Currita zagledala, se je hipoma spomnila zadnje sv. maše v tej sedaj tako zapuščeni kapelici; pred petnajstimi leti je bilo. tistikrat, ko je ležalo prav tukajle truplo stare markize de Villamelon, Fernanditove matere. Še so stali tam-le med starim pohištvom deli mrtvaškega odra, na katerem je počivala krsta ...
Zazeblo je Currito po hrbtu in nehote je pogledala na kraj, kjer je stara markiza tolikokrat preklečala. pri sveti maši: na njen klečalnik, prevlečen z žametom, sedaj že čisto polomljen in razdrt. Blazinice so še kazale sledove njenih kolen in komolcev.
Naglo se je obrnila, kakor bi se bala, da zagleda bledo in jezno senco stare plemkinje . . .
Gornji del omarice je bil prevlečen z rdečim žametom; ondi so, bili shranjeni ostanki mučenikov in svetnikov v dragocenih posodicah. V kotu je slonel velik predmet; zavit je bil .v rdeče usnje, že čisto oglodano od miši.
Currita ga je pograbila z obema rokama in je odhitela iz kapelice, plašna, kakor bi bila kradla na svetem mestu .
V slikarski delavnici je odprla oglodani zavoj.
Začudila se je: pred njo je ležala starina, umetnina neprecenljive vrednosti, okvir iz čistega, kovanega srebra, dragoceno delo 16. stoletja. Vendar pa je dragi okvir obdajal naVidez čisto preprosto in navadno stvar: pod brušenim steklom je ležal na belem atlasu navaden košček sukna.
Na zadnji strani je bil okvir zadelan s srebrno ploščo, pritrjeno z drobnimi vijaki. Currita jih je z velikim trudom odvila.
Dva papirja sta padla vun ; zavita sta bila v nekdaj belo, sedaj že čisto orumenelo voščeno platno. Popisana sta bila z lepimi, pravilnimi črkami iz 16. stoletja in bilo je na enem čita-tir Košček redovniške obleke častljivega služabnika božjega, brata Alfonza de Lujan, ki. je umrl v veliki svetosti v svojem samostanu Talayera de la Reina dne 23. januarja 1590. & Currita še je začudila! '^lAt n n
"Ah! To je torej od njega . . * ^ . j tasLi.^.-
Njen pogled je poiskal med nebrojnimi dragotinami in umetninami, ki so polnile delavnico, prelepo doprsno sliko kapucina. Jasen mir mu je počival na licu, mir, ki ga vtisne izvoljenim na čelo sveta smrt. To je bil častljivi brat Alfonso de Lujan, daljen Sorodnik iz Villamelonove rodovine. Pred leti so bili prenesli sliko iz hišne kapelice v delavnico, ne zaradi poboŽnosti. ampak zaradi umetniške vrednosti, zakaj bila je zares lepa slika.
SO. CHICAGO
Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo)
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obiski
•SVOJI K SVOJIM r
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — K wing Avenue.
» X	"EDINOST"
1
Na drugem papirju pa je čitala prepis oporoke done Leonore Manrique de la Gerda, v kateri je delila svojim sorodnikom koščke redovniške obleke častitljivega brata.
Currita je čitala ta imena in se je čudila. Neverjetno se ji je zdelo, da bi si bili vsi ti predniki — in mnogi izmed njih so bili slavni v zgodovini Španije — delil in v spomin zapuščali haljo revnega meniha kot dragocene bisere ...	*
"Kako se izpreminjajo časi!" je pomislila. "Dobra dona Ca-talina je izdala ogromno svoto za okvir tejle meniški halji, pa ni slutila, da jo je shranila za . .
Krepko je stresla okvir in sukno je padlo iz njega. Bala se ga je in si upala, se ga dotekniti. Mesto sukna je vložila svojo sliko.
Podajala se je izborno. Le nekoliko jo je bilo treba porezati, pa je bilo, kakor nalašč, narejeno za njo. Zadovoljna je ogledovala sliko, jo približevala očem, pa zopet oddaljevala, in nehote se je doteknila sukna, ki je obležalo na robu mize.
Prestrašila se je in je odmeknila roko, kakor bi jo bil spekel živ ogelj. S plašno grozo je pogledala gori na umetniškoizdelani obraz umrlega meniha, s katerega je sijal zmagoslavni in jasni mir smrti.
Da se ne bi doteknila častitljivega ostanka, je prijela sukno s papirji, ki jih je našla v okvirju, in je vrgla vse vkup v košarica za papirne odpadke . . .
Pa hitro se je skesala . . . Prišlo ji je na misel, da se ne sme metati svetih reči med smeti, ampak se morajo sežgati. Zopet je previdno prijela sukno in ga s papirji vred vrgla v zakurjeno peč v kotu delavnice. In ni se mogla ubraniti — pogled ji je zopet potoval gori k bledemu obrazu mrtvega meniha . . .
Močan m bodeč duh' po sežganem suknu se je razširil po sobi . . .
Villamelon je prišel domov. Vesel je bil in zadovoljen. Vračal se je s svojega posestva v Chamartinu; poskušal je bil ondi z dobrim uspehom, kako bi se dalo umetno valiti piščeta iz kokošjih ajjec . .
" Jezus, dušica, kako smrdi!" je vzkliknil in se je ustavil pri vratih. "Kaj pa žgeš? Smrdi kakor v peklu!"
Currita se je zresnila, vznevoljila in je nekoliko pobledela.
"Cilj. Fernandito! Ne govori neumnosti. Meni ne ugajajo šale z onim svetorrr!"	/
In nepremagljiva sila ji je obrnila oči gori k sliki fratra Alfonza.
"Ali. Currita, veš, naj odpro tukaj-le okna! Smrdi kakor bi se nekaj smodilo. Kakor bi žga-li kosti
"Nič ni hudega! Star čopič sem vrgla v peč. Govoriva rajši o čem drugem! Si videl Lilito?"
Villamelon se je udaril po čelu.
4< Ej, pozabil sem !"
jezno.
Ali ti nisem rekla, da pojdi in jo obišči!" je kričala Curra

Trgovina z železnino in pohištvom
Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha.
Za vse slučaje se obrnite na:
JOSEPH SLOGAR
Trgovec z železnino in pohištvom* ELY, MINN.
S®®®®®00®®®®®®®®®®®®®©®0®®®®(^ Novi 1923 model Oliver pisalni stroj
NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN!
UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj.
POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz to-yarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite ča« in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA .	POI SKUŠNJA.
NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela:
OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55. Ako ga plačate takoj v gotovini:
$49.5o.
OLIVER ŠTEV. 11. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75. Ako ga plačate v gotovini: $67-50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE SE DANES po brezplačni cenik, ki Vam " opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. 11. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY ' Oliver Typewriter Building	Chicago. I1L
; Žalostna tragedija na Španskem.
V neki španski vasi Capdesas-so se je pred kratkim dogodila pretresljiva tragedija. Dva brata Sebastian in Paul Adenizza se nista mogla zediniti glede dedščine. Določila sta potem, da naj odloči dedščino boj. Sklenila sta se bojevati v temni sobi z revolverji. Začelo je pokati, toda v temi ni lahko zadeti in boj je trajal več časa. 68-letna žena pride po stopnicah pogledat kaj da je. Komaj stopi čez prag, že se zgrudi na tla. Potem pride še niki sosed, tudi ta mrtvo zadet pade. Boj se je pa še vedno nadaljeval, dokler ni eden po 20 streljajih podlegel.
-o-
Tisti, ki mnogo ne ve, a se zaveda tega in molči, ve mnogo več, kot tišji, ki misli da veliko
ve, in vsled tega vedno klepeta. * * *
Če bi človek si vse k srcu vzel, kar ljudje govore, bi moral nazadnje še s kože skočiti. In kdo si želi kaj takega?!
71 notarska dela.
Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd. se obrnite na: JOHNA JERICH Javni notar 1849 W. 22nd St. Chicago, III
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, HI
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboljše delo. najnižie cene.
Prevzamem barvanie hiš zunai
in znotrai. pokladam stenski naoir.
PRODAJO SE TRI HIŠE.
Ena tri nadstropna zidana in d\'e 2 nadstropne lesene. Hiše
prinašajo skupaj $17.00 renta na mesec.
Vprašajte za pojasnila pri:
MRS. C. GANCARZ, 2231 So. Wood St. Chicago, in
SLOVENCI! Naprodaj jtf
mesnica, ki obstoja že dolgo časa. Je na dobrem prostoru. Najemnina ne bo velika.
261 W. 25th Place.
FRANK GIMPEL,
Slovenski zidar in kontraktor se prav toplo priporoča bratom Slovencem in Hrvatom v Dulu-thu in okolici.	4
Delo dobro in garantirano. ?3*5 —101 Ave. W. New Duluth
DOLARSKI CEKI
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči * Jugoslaviji po dnevnem kurzu v ■Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jib rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $i.to. — Od $15.00 do $30.00 po S1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3^cen. od dolarja. H te. i pristojbinam je se pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnmo.
BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. „
EMIL KISS, BANKIR
133 SECOND AVE., NEW YORK, CITY
EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET ODPRTA. DO JUNIJA MESECA 1924.
* 6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO.
Ako nameravate vašo ženo, otroke ali sorodnike dobiti sem, pišite takoj men in jaz vam vredim vse potrebno.
Pošiljam denar v domovino! Hranim vloge! POTNIŠKI ODDELEK!
E%1 I L KISS, BANKIR
133 SECOND AVE., NEW YORK, CITY
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro t vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati ▼ listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat Posloven ske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
Je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna t Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vtem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se naj topleje priporočamo, da se »pomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar dragega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vase tiskovine mi! .
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ah veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago, HL
Plume: Canal 000C.
_