Lut sa kortati atiiv-akag* l|uda«va. Dalav-
ci mo »prftvlltni do vsaga kar produclrtto
T hi» ptp«r I« àovotmil to tha Intafoata of tha working «Is m. Work. mrm aro antitlad to oil what iKov o rodu c
Katar*« M mws4 «Iim «n»li«r. D*«. t, IW, «t IM fomi <wrw*	aau.. jnai m «1 tU Ck.*... lil
»t Chicago III. unu.r lb. Aet of Co«tr.M «f M »r« n »4, iis BlflMÎ 4U0I V. JI. Itf., V«IM||, III.
t'DeUvci vseh dežela, združite se!

PAZITE'
no ttavllko v okUpaiu. ki m nahaja poUg v»« ¿•g» naslova, prllaplfo* naga «podal ali
na ovitku. Ako (419)
to «tavilka . . toda) vam a prihodnto it*vitko naioga liata po-ta£a naročnina. Proti« mof ponovlto |o takoj.
ŠTEV. (NO.) 448.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
t-
CHICAGO, ILL., DNE 11. APRILA, (APRIL) 1916.
LETO (VOL.) XI
Volitve v Chicagi.
Mestu** volitve v Chicagi so končane. Našega ljubeznivega župana Thoinpsoua ni rezultat nič kaj razveselil, in človek mu ne inore niti zameriti, da se jezi. Kno samo leto njegove administracije je zadostovalo, da so uiu volilei, ki so lani z navdušenjem glasovali zanj, obrnili hrbet. Mnogo mestnih uprav se je v Chicagi že zamenjalo, ali nobena še ni tako hitro bankrotirala kakor Thoni-psonova. In nihče še ni v tako kratkem času v svoji lastni stranki odbil toliko pristašev kakor veliki Bili.
Včasi s«* zgode take reči po krivem in se odigravajo kakor pretresljiva, ali ob občinstva ne-razninevana tragedija. Prizor pred Pilatom, ki ga pripoveduje evangelij, se v resničnem življenju pogostoma primeri. Oznanjevalci velikih idej, veliki duhovi, katerim segajo pogledi dalje v bodočnost kakor množici, vzpodbujevalci, ki nastopajo proti tromi konservativnosti navade, nalete često na odpor, ki ga povzroča nerazumevanje, in padajo kot žrtve svojega globokega prepričanja in svoje velike dobre volje.
Thompsonova županska drama ue spada v to vrsto. Kratko leto je zadostovalo, da se je raz-bliuinila vsa slava, ki je pred volitvami odevala njegovo iiue; v kratkem letu se je pokazalo, da je bila vsa ta slava umetno napravljena iu da ni na njem uiti kuj majhnega, kar bi bilo originalno, individualno.
Mr. Thompson je politik, kakršnih je v Ameriki na stotine. Vsa njegova taktika se ravna po starodavnem receptu: Porabi politično moč, ki so ti jo izročili volilei, da napraviš čim več ljudi odvisnih od sebe; ustvari si na ta način politično mašino in z njo utrdi svoj politični obstanek. Ker je župan glavar občine, se izraža njegov vpliv seveda predvsem pri nastavljanju občinskih u-službeneev. Omenjeno načelo zaihteva, da se ne vpraša, kdo je v prvi vrsti sposoben, ampak kdo je najbolj pripravljen služiti gospodarju — ne
mestu, ki je pravi gospodar, temveč županu in njegovim osebnim interesom.
Kdor si je izbral tako taktiko iu jc začel hoditi po tej poti, mora dosledno ostati na njej. Tako jc morala tudi Thomposouova kliku korakati od postaje do postaje in vse globje stopati v politično blato. Da sc dobi prostora za svoje pristaše, je bilo treba odpuščati sposobne ljudi, ki se niso dali porabiti za politično orodje proti svojemu prepričanju. Da se dobi denar za volitvene in podobne stroške, je bilo treba uslužbencem na-lagati dače od njihove plače, in da se more od ii j i ti Zahtevati tak tribut za politično mašino, so se jim morale na račun davkoplačevalcev odmeriti višje plače, nego bi jim šle z oziroin na njihovo delo.
To je bila glavna črta, ki je označevala Thompsonovo administracijo v prvem letu.
S tem je pa tudi že skoraj povedano, du je hotel republičanaki župan vpeljati despoeijo, ki spominja popolnoma na razmere v absolutističnih državah. Najprej je to pokazal, ko je hotel s pomočjo avojfti kreatur uničiti učiteljsko organizaciji». V svoji ošabnosti. ki se jc že približevala cezarski raegttloinaniji, je izrekel grožnjo vsem organizacijam mestnih uslužbencev, in če se mu ne bi bilo takoj v slučaju učiteljstva stopilo na kurje oči, bi bil nedvomno poizkusil izvršiti svojo grožnjo.
Popolnoma se s tem vjema dejstvo, da je bil Thompson v sporih med delom in kapitalom vedno na strani kapitalistov. V prvi dobi so uiu triki, katerih se jc poslužil ob času tramvajske stavke, pomagali, da je s podporo kapitalističnega časo pisja zagrinjal svoje nasprotstvo zoper organizirano delavstvo. Ali da ni tista stavka potekla kakor večina velikih štrajkov s prelivanjem krvi, z mlatenjem policijskih gorjač, z importom ske-bov in profesionclnih pretcpačev, morda tudi z mobilizacijo milice, je bila zasluga dveh sociali-
stov v mestnem svetu, ue pa župauovu. Thompson je bil takoj pripravljen dati policijskemu načelniku Ilealev tisoč posebnih policistov in arze-ualsko zalogo revolvcrskih nabojev. Njegovo posredovanje v stuvki ni bilo posebno prostovoljno, ampak pospešila ga jc najbolj socialistična resolucija proti stavkokazom; iu kot razsodnik se nikakor ui izkazal resničnega prijatelja uslužbencev, kajti kar jim je prisodil, je bilo tako malenkostno, da se je koiuaj moglo imenovati uspeh.
Svojo pravo barvo je pokazal Thoinpsoii kma-Ui potem v časi» krojaške stavke, ko je kljub vneuj očitnim dokazom pripisoval vso krivdo delavcem. na drugi struni se je pa delal slepega in gluhega za vse, kar so počenjali kapitalistični iz-livači in pretepači. Kakor najbolj zagriženi izkoriščevalci se je tudi on (»(»stavil na kapitalistično-absolutistično stališče, da ne morajo najprej de-lavci vdati, poteiu šele bo morda blagovolil govoriti z njimi.
Velikanskemu številu Chicazanov se je Thompson zameril tudi z nedeljskim zapiranjem salonov, pri čemer ni niti njegov prohibicioni-stični ukaz sam na sebi tako značilen, kakor dejstvi». da je prelomil besedo. Pred volitvijo je s svojim podpisom obljubil, da ne ho izsiljeval ta-kozvanih modrih zakono\ ; po volit vi se mu je zdelo koristno, če se prikupi mukerjeui, pa je kra-tkomalo prelomil obljubo.
Na drugi strani pa ni pokazal župan ves čas niti kakšne ideje, ki bi bila v prid mestu, iu kar je delal, bi bil lahko opravil vsak občan, ki ima nekoliko jezika in zna pravilno obleči frak iti pripeti kravato.
V enem letu se je nagrmadilo toliko proti-thompsonovukih razlogov, da bi se bil njegov poraz pri volitvah lahko prerokoval. Nedvomno pa je še v zadnji uri samomor dr. Sachsa še mogočno povečal nevoljo volilcev.
" 'Phompsonova stranka je bila v torek res pora/ena. Izvoljeni so bili večinoma demokratje in
nekoliko protithompsouovakih republikancev. Izmed socialističnih kandidatov jc bil sodrug Rod-riguez zopet izvoljen, in sicer z veliko večino.
Število socialističnih glasov je zelo naraslo. Lam so dobili naši kamiidatje 24,452 glasov, letos pa 4.">,77i*. torej za 21,.'172 več, kar pomeni 85 odstotkov prirastka.
Napredek je gotovo velik. Kdor se ne vdaja iluzijam, tudi ni mogel več pričakovati. Lahko bi se bilo zgodilo, da bi *e bil prirastek drugače razdelil na posamezne warde iu da bi «bili socialisti tedaj še v kakšnem okraju dobili mestnega sveto-, valca : ali uspeli je vendar tako velik, da je število socialističnih glasov tisto, kar Thompsona najbolj jezi pri vseh volitvah.
Kljub temu m* ne more prezreti, da dajejo tudi te volitve masi chicaških volilcev slabo izpričevalo. Tudi s to volitvijo si je podpisala izkaz nezrelosti iu politične tromosti. Vse izkušnje desetletij se še odbijajo o dte nezavednosti in lenobe, ki povzroča, da se vrtimo v kolobarju, namesto da hi napredovali.
Lani je imelo prebivalstvo demokratično administracijo pred očmi in se je spominjalo nekaterih njenih, grehov. Zato je nastopilo proti demokratom, jih porazilo in izvolilo republikance. Letos je čutilo, da so republikanci prevarili. njegove nade. Videlo«je grehe Thoinpsonove klike, ali grehi demokratov so bili že pozabljeni. V enem. samem letu je bilo mogoče pozabiti vse!
Novega se pa ta masa ni naučila nič. Niti od daleč še ni spoznala, da tiče vzrokj vsega, kar jo ozlovolja vsako leti», v sistemu, ne pa v osebah in da torej ni dovolj voliti druge osebe, pa pustiti sistem pri miru, ampak da bi bilo treba zapustiti stari tir, pogledati na dno in izpremeniti ve» si steni.
Za socialistično stranko jc to seveda le potrdilo, da je treba še mnogo tlela, mnogo organizacije in mnogo agitacije. Kakor v Chicagi, tako seveda tudi drugod.
"v Milwaukee
Mesto Milwaukee ima zopet socialističnega župana. Nonpartisanstvo je doživelo poraz, o katerem jc upati, da ostaue trajeu in da se še poveča. Pri volitvah dne 4. aprila je bil socialistični kandidat sodrug Daniel W. Hoan izvoljen za župana; kandidat meščanske mešanice (ierhard Hading jc zaostal za njim za okroglo dvatisoč glasov.
Milwaukee je že imelo socialistično upravo ob času, ko je bil sodrug Scidel župan. Ničesar niso mogli očitati tej adiuinistraciji, priznavati so morali, da je bila j>oštena,dobra in tla je mestu koristila; vse iz trte izvite obtožbe, s katerimi *o plašili prebivalstvo, so se razblinile v prazen nič. Ali administracija je bila socialistična, in da bi vladala v mestni hiši stranka delavstva, je bilo kapitalističnim srcem tako neznosno, da so trepetala od jeze in bolesti.
Tedaj so spoznali voditelji kapitalistične politike, da jc pravzaprav ločitev v stranke nepotrebna in da jo je vpričo socialistične nevarnosti treba smatrati za Itiksus. Naj se imenuje eden republikanca in drugi demokrata; interesi so vendar enaki in na domače razprtije sc mora pozabiti. kadar grozi obema polom. •
Porodilo se je slavno nonpartisanstvo, vse, kar so si meščanske stranke prej desetletja grdega iu hudega vzajemno očitalo, je bilo pozabljena
in pokopano, in sklenila se je breznaoelna iu brrz-prograinna zveza z edinim namenom, da se vržejo socialisti ob tla.
Izpolnili» se jc to, kar so praktični socialistični političarji pogostoma naglašali: Kadar se socializmi tako okrepča, tla postane kapitalističnim strankam resno nevaren, tedaj se združi proti njemu vsa reakcija in izgine vse, kar loči posamezne stranke in strairčice.
Saj ni bilo tako samo v Milwaukee, ne samo v Ameriki. Ta proces je tako logičen, da bi bilo nenaravno, če se ne bi izvršil.
V Milwaukee je ta združitev nekaj časa pomagala. Moči so bile združene, mešanici so bili tudi nekatere okolščine ugodne, dobila jc mestno upravo v svoje roke in svojega župana. Strah pred socializmom jc pa ostal tako velik, da je vztrajala reakcionarna zveza tudi še tedaj, ko je bil njen cilj navidezno dosežen.
Naravuo je, da so tudi med kapitalističnimi strankami samimi nekatere razlike, sicer sploh ne bi bilo več strank. Zlasti igrajo v kapitalistični politiki osebnosti veliko vlogo. In ko so nonpar-
tisan') sedeli na konju, so pogostoma prodirala ! njihova nasprotja na dan. Parkrat so bila že ta-
ttUM-UM, da *u*i-kaUdi posilrbrat je res že odpo- ' vedati ljubezen. Ali vsakokrat je pokazal strah
pred socializmom svojo moč; dvignjene gorjače, ! ki so lule že pripravljene, da lopnejo po glavah, ! si» padle in sovražne roke so se zopet prijateljsko j stisnile.
Tudi /.a letošnje volitve so šli kapitalisti» združeni v 'boj in združeni so vodili obrekovalno kampanjo proti socialistom. Kajti obrekovanje in "blatenje nayprotnika igra važno vlogo v poli- I treni borbi kapitalističnih strank. Kdor je čital zadnjih par mesecev meščansko časopisje iz Mil-waukec in ni sam poznal razmer, je lahko mislil, da je sestavljena socialistična stranka iz samih tolovajev in norcev.
Zaželjetiega uspeha pa vsa ta umazana kampanja ni dosegla. Socialist je izvoljen za župana, iu sicer socialist, ki napolnjuje kapitalistično dušo prav posebno z jezo in z besom.
Sodrug Hoan si je moral v svoji mladosti služiti svoj zelo borni vsakdanji kruh z delom svojih rok. Iz gmotnih razlogov jc moral s štirinajstim letom zapustiti šolo in robotati. da se je preživel. Po restavracijah je pomival posodo, polagoma je
napredoval do natakarja. Od svojega malega zaslužka. ki mu ni dovolil uiti najmanjšega luksusa, si je vendar še toliko utrgal, da si je kupoval knjige in študiral. Natakar, ki ni imel nikjer opore, je posečal dve pravni fakulteti in naposled je, hvala svoji železni volji in svojemu nenavadnemu naporu proinoviral.
Zdaj je ta mož župan velikega mesta.
Njegova naloga bo pač težka. Izmed petindvajsetih izvoljenih mestnih svetovalcev jc le deset socialistov, za mestnega blagajnika in kontrolorja sta izvoljena uonpartisana Drew in Ko-teeki. Novi župan nima v zbornici večine, na katero bi se mogel zanesljivo opirati in nasprotniki mu bodo delali toliko težav, kolikor bodo le mogli.
Kljub temu smo prepričani, da jih bo premagal. četudi ne bo mogel delati čudežev.
(»lavno pa je vendar to. da je led nonparti-sanstva prebit in da je delavstvo spoznalo, da se lahko zmaga. Okrepitev organizacije, za katero bo skrbela stranka, bo pomagala, da bo uspeh prihodnjič večji in da postane Milwaukee zopet pravo socialistično mesto.
Hoj in zmaga sodrugov v Milwaukee pa bodi vocialistom po vsej deželi zgled iu spodbuja.
V kapitalistični družbi se neprenehoma ponavljajo in m nože boji med delom in kapitalom. Nekateri fantasti sanjarijo, kako bi napravili tem neprijetnim dogodkom kraj in dosegli harmonijo med delom in kapitalom. Drugi, manj mehki značaji, se ne bavijo s takimi utopijami, ampak enostavno naglašajo, da so svega krivi preobjestni delavci; te je treba ugnati v kozji rog, pa bo vse dobro.
Socialisti ne marajo fantazirati, pa zaradi tega tudi ne filozofirajo o nemogoči harmoniji med delom in kapitalom. Prav tako pa tudi ne priznavajo krivde delavcev, temveč upirajo prst v razmere v kapitalistični družbi iu te dolže vsega "socialnega nepokoja".
Da se kapitalisti in njih oprode ne strinjajo s socializmom, jc popolnoma naravno; vsak hudodelec gleda, da odrine krivdo in odgovornost od sebe. Bolj žalostno pa je, da m» na tem svetu armade delavcev, ki ne spoznajo resnice in verjamejo trobilom svojih nasprotnikov tudi tedaj, če gre za njih tovariše, za njih razred.
Tiipatam pa pogleda v razmere tudi kdo, ki sicer ni delavec, pa ima vendar jasne oči in noče biti hlapec kapitalizma, pa pride tedaj po nepristranskem razmotrivanju do enakih zaključkov kakor socialisti. Ravnoknf se je zgodilo zopet naikaj takega, in delavcem, ki nočejo verjeti svojim tovarišem in včasi niti sami sebi ne, bi bilo toplo priporočati, da z jasno mislijo preeitajo to poročilo.
Uradniki vladnega odbora za industrijske razmere so preiskavali zadnjo stavko pri Coni
Products Company v Argo, 111., ter so objavili svoje poročilo. Ta stavka spada med one. pri katerih so se vršili nemiri, izgredi s streljanjem iu podobne pri ameriških stavkah ne več nenavadne
reči.
Javnost je že davno poučena, da povzročajo take nerednosti vedno delavci, in zato jc človek skoraj presenečen, da prihaja poročilo tudi tukaj do drugačnega zaključka. "Tudi tukaj'' moramo reči zaradi tega, ker je pred kratkim že neki državni pravdnik spoznal, da tudi krivda za resnično velike izgrede v Kast Youngstownu, Ohio, ne pada na delavstvo, ampak da so jih povzročile velike korporacije. Proti tem in proti Garvju na čelu je bila vložena tudi tožba zaradi tega. Nič pa nismo začudeni, da je že pokopana, ker jo jc sodnik spoznal za neutemeljeno.
Posamezen funkcionar se že lahko najde, ki iiita toliko poguma, da označi prave krivce, tudi če spadajo med največje finančne magnate; ampak tako daleč pač šc nismo v Ameriki, da bi sires izvršil proces proti United States Steel Corporation in njenim tovarišicam zaradi požiga in uboja. Ce se že nikakor ne more zvaliti krivda na delavce, tedaj ni nihče kriv, kakor tudi v slučaju potopa ladje Kastland v chieaški reki ni nobenega krivca — razun onih, ki so utonili, ker so šli na ladjo.
Tudi družbi v Argo se ni treba bati, da se ji bo kaj zgodilo. Obtožbe, ki jih izrekajo preiskovalni agentje proti njej, so sicer take, da kri-čc po ječi. Zgodilo se odgovorni gospodi vendar
ne bo nič. In tudi ostalim, ki jih dolži poročilo, i ne bo nič hudega.
Preiskava je po poročilu dognala, da pada odgovornost za dogodke v Argo v prvi vrsti na pomožne šerife, na policijo iu na nekega poljske- : ga duhovnika. Pomožnemu šerifu d. Piotfki se očita, da je tekom štrajka, ko je skoraj absolutni» vladal v Argu. odredil aretacije stavkujočih de- i lavcev in v ta namen napihoval obdolžit ve proti njim. Poizkusi, da bi sc bili delavci s pomočjo A. K. of L. organizirali, so sc ovirali, ker je imela družba policijo in sodišča popolnoma pod svojo kontrolo.
Preiskovalni odbor se je prepričal, da je predsednik družbe Kdward T. Bedford obenem tudi ravnatelj Standard Oil Company in da je ravnal po njenih željah. Standard Oil Company i je pa Rockefeller jeva družba, in že vsled tega postane marsikaj razumljivo.
Dasi g nafti v neorganiziranih obrat i-h v chi-caškem distriktu»plača po 20 in 22 centov na uro, plačuje Corn Producta Company, ki je kot mono- , pol pml obtožbo, komaj 17 in pol centa na uro in zahteva dvanajst urno delo na dan.
Ko so šli delavci za zboljšanje plače v stavki», je najel superintendent po ukazih, ki jih je dobil iz New Yorka, dvesto oboroženih čuvajev, ki so s pomočjo poslužnih šerifov in policije aretirali voditelje, ter jih kaznovali z visokimi kaznimi, o čimer so terorizirali delavce, skrušili njih odpor iu. jih pognali nazaj na delo. Ko so dosegli ta uspeh, so se prej diktirane kazni spregledale.
Družbo jc podpiral neki duhovnik, ki je porabil ves svoj vpliv, da pregovori delavce, naj se vrnejo na delo, ne da bi bili dobili od družbe najmanjšo obljubo. Nekateri aretirani štrajkarji so bili izpuščeni na parolo in — postavljeni pod popovo nadzorstvo, da bi sc delavcem prav očividno pokazalo, kako velika je njegova uioč in kako dobro ga je ubogati.
Aretirane stavkarje so z avtomobili odpeljali v sosednji Summit, ter jih tam postavili pred ubogljivega sodnika, nekatere so pa odvlekli še v oddaljenejša mesta, kjer so bili popolnoma ločeni od svojih prijateljev in so sc mogli zavedati le svoje zapuščenosti.
Družba ui v nobenem ozinu skrbela za blaginjo delavcev, ki so večinoma Poljaki in Rusi. Izkoriščajo jili trgovci, zdravniki in duhovniki, edini prostor, kjer prihajajo v dotiko z ameriškimi institucijami, je pa salon. Izgubili so vero v Ameriko in so ogorčeni nad Amerikanci, ki jih le izkoriščajo.
Poročilo zaključuje naslednje: Položaj v Argu jc nov dokaz,, dn ne moremo imeti nobenega zaupanja v naše bogate industrijske organizacije in finančnike, kar se tiče socialne odgovornosti in blaginje naroda. Tu imaino pred sabo tvrdko, katere korenino, segajo na štev. 2tf Broadway, New York kj^r ima Standard Oil Company svoj sedež — in ki1 se manj ozira na blaginjo republike kakor najhuijfbbftejši tuji agent in ki je bolj ne-vama in vsled ^činkov njenega prostopanja bolj izdajalska in nemtriotična kakor omenjeni r.genti.
UTRINKI.
Angleške trgovske zbornice ho imelo pred kratkim skupno zborovanje, na katerem se je razpravljalo o gospodarskem položaju Anglije. Na
tej seji je državni zakladnik McKenna izjavil, da najde Anglija lahko fte večje svote, če jih bo potrebovala. Dežela bo obresti za vojna posojila lahko plačevala iz dohodkov in celo nekaj glavnice bo lahko vrnila. Za Anglijo pa je najvažnejše, da v glavnem vzdrii svojo trgovino, kajti o njej zavisita zmaga in gospodarstvo. Če propade nuša trgovina, — je dejal McKenna — ne bomo * mogli več dajati posojil zaveznikom in kolonijam. Anglija mora ali po svojih trgovcih ali z državno pomočjo poskrbeti, da ne bo več odvisna od Nemčije, kakor je bila pred vojno v raznih vrstah blaga. Vlada bo interesente podpirala, da ne bodo sedanji konkurent je svetovnega trga obvladovali v dosedanji meri.
Trgovske zbornice so nato sprejele resolucijo za podpiranje trgovine med Anglijo in zavezniki; trgovino s sovražniki bodo omejili s carino ;podpi-ra naj se domača industrija. Pa še tekom sedanje vojne se mora nastopiti proti trgovini s sovražniki. Nadzornik oddelka za zunanjo trgovino je 8!>oročil ,da je vlada pod kaznijo prepovedala trgovino z gotovimi tvrdkami v tujini. Uradni list prinaša listo takih tvrdk. Listo bodo sproti k zpopolnjevali.
Glavne poteze nove vojne, gospodarske vojne po krvavi vojni se že kažejo. Tak je vrtinec kapitalizma: Gospodarski boj povzroča krvavo vojno, ta povzroča nov trgovski boj, ki povzroča zopet
vojno — in tako pojde to brez konca in kraja, dokler ue pude kapitalizem.
V	Nemčiji so vsled vojne že marsikaj regulirali: Moko, incao, kruh, krompir; sedaj bodo tudi čas regulirali.. Solnce j« izgubilo svojo ve-ljavo;. ono ne določa več časa. Poldan ne bo, kadar stoji solnce v zenitu, kajti na višji ukaz se pomaknejo s prvim majem vse ure za eno uro naprej, tako da bo Ob petih šest in ob enajstih poldne. Ta naredim ima namen, da se regulirs poraba plina, elektrike in petroleja. Začelo se bo delati eno uro prej kot bi bilo prav, zato se ho tudi eno uro prej nehalo in ne bo treba po pisarnah in delavnicah toliko razsvetljave.
V	Berlimi so prepričani, da bo Avstrija posnemala ta zgled. In zakaj ne bi bili prepričani! Če oponaša Avstrija Nemčijo v vsem, zakaj je ne bi tudi v tem?
in drugih mestih spomenice turškemu princu V a-hidu Eddinu ter so ga prosili, naj se obrne do sultana s prošnjo, da sklene mir kolikor mogoče hi-tro.
Francoski listi poročajo, da je nameraval nedavno predavati d'Annunzio v Neapolju o vojni.. Preden je pa odpotoval, je dobil mnogo grozilnih pisem, ki so mu kratko in krepko naznanili, da če se pokaže v Neapolju, ga tak.o temeljito prete-pejo, da si ne bo več želel priti. Rajši je opustil nato svoj Obisk Neapelja. Kakor znano, je pesnik (1'Annunzio hujskal Italijo na vojno.
Neko poročilo iz Aten na Grškem na Reuter-jev urad pravi, da so prišla na Grško pisma iz Ca: rigrada, v katerih se namigava, da je poslalo prebivalstvo v maloazijskih mestih Brussa, Kolniec
Po poročilih londonske "Morning Post" imajo v Avstriji notranjo krizo. Ogrski ministrski
predsednik &tepan Tis/a in minister za zunanje zadeve (baron Buriau stojita baje pred deinisijo. Vzrok rewignaeijc je iskati v odporu, ki se kaže v Avstriji iii Turčiji proti nemškemu načrtu, po katerem naj bi se ined njima in Nemčijo ustanovila carinska zveza in gospodarska federacija...
Nemčija, Avstrija in Turčija vodijo vojno s četverozvezo; ta vojna je očitna. Nemčija, Avstrija in Turčija vodijo vojno tudi med seboj; ta ni tako očitna, ali za Avstrijo in Turčijo je enako usodepolna kakor ona prva vojna. Nemčija hoče rešiti Avstrijo in Turčijo, pa ji prepričuje, da bosta najbolj varni, če — ji požre. Kriza Tisze in Buriana je znamenje, da je prišla stvar že v povsem resen stadij.
čakalo na razrešitev vseh teškoč. Vlada je le ukrenila vse potrebno, da ne l»o presenečena od Nemčije.
Londonska "Morning Post" ima iz Amster-dama nekoliko resnejše poročilo od svojega dopisnika, ki se glasi:
"Zvedel sem, da so se splošne razmere zelo poostrile in da je Holandska pripravljena za vse slučaje, da pa ni nobene neposredne nevarnosti. Poleg tega je pripravljenost Holandske tudi v zvezi z dejstvom, da je Nemčija pomnožila število svojih čet ob holandski meji."
Iz Haga poročajo: "Na Holandskem se vrše obširne vojne priprave, nihče pa ne ve, kaj to ironični. Časopisje je splošno zelo razburjeno zaradi nemških napadov na nevtralne, med temi tudi na holandske ladje.
Iz baje poučenega vira poročajo, da ni vojne nevarnosti z nobeno državo, da pa je Holandska na vse pripravljena .in da ima vse čete mobilizirane. List "Vaterland" upa, da bo ljudstvo mirno
Senator Nelson je predložil v Washingtonu spomenico, v kateri našteva, da so bili potopljeni od začetka vojne pa do 25. marca 203 norveški,
danski, švedski in nizozemski parniki. Od teh je bilo 07 norveških, 50 švedskih, 28 danskih in 28 nizozemskih.
Podmorski čolni so jih potopili 136, 66 jih je zadelo ob mine in enega je potopila križarka. Odkar se je začela vojna — nadaljuje spomenica — je zadržala Nemčija 226 švedskih parnikov, do-čirn je Angleška zadržala ali zaplenila 136 parnikov.
Norveški storthing (državni zbor) jc sprejel z 01 glasovi proti 14 dodatek k osnovnim zakonom, po katerem se lahko imenujejo žene za člane državnega sveta. V "napredni" Ameriki imamo celo vrsto držav, v katerih nimajo ženske sploh nobene volilne pravice.
Mohamedanski derviši.
Beseda "derviš" izvira iz perzijskega jezika in poiuenja ubožca. Derviši so bili izprva in so še dandanes mohamedanski menihi, in sicer ubožni, ki se žive ali bi morali živeti ob miloščini drugih vernikov, kakor katoliški takozvani beraški redo.-vi. Vendar je dandanes pomen besede nekoliko širši, in na zapadu imenujemo vsakega islamskega verskega fanatika derviša.
Brez dvoma so mohamedanci sprejeli redov« ništvo in posebej meništvo od kristjanov, kakor so ga kristjani sprejeli z vzhoda od starejših, zlasti indijskih ver. Pa ne samo da so posnemali kristjane, tudi njih vera sama jih je nagibala, da so ustanavljali razne redovne družbe, bodisi ,za pokoro in zatajevanje, bodisi za molitev, bodisi za nenavadna verska opravila. V vseh teli redovih se kaže ta značaj, da teže po čudnih, pretiranih, nenavadnih in tudi nenaravnih stvareh, kakor bi bile take Bogu posebno všeč. Tako n. pr. si jc kmalu po Mohamedovi smrti neki redovni ustanovitelj. Ovais, izbil zobe v spomin, da jc Mohamed v neki bitki izgubil zob, pa je zahteval, da so si vsi njegovi učenci izbili zobe. Nastali so polagoma med mohamedanci mnogi redovi, katerih začetniki in predniki so se imenovali šejhe (ali šc-he), učenci pa dervise. Dandanes so derviši povsod med mohamedanci, bodisi v Arabiji, v Kgip-tu, v Perziji, zlasti na Turškem. Tujec jih utegne spoznavati najbolj ob posebnih prilikah, zlasti ob njihovi molitvi, tako zvanem zikru, to je ob spominu na Alaha. Nenavadnosti in nenaravnosti so označevale tudi krščanske menihe.
Dolžnosti dervišev so razne, med njimi je najvažnejša molitev. Poleg tega se morajo ob določenih dnevih postiti, včasi po noči bdeti, drugoč se trpinčiti, vedno pa morajo natanko slušati svoje-, ga prednika. V pokorščini ravnajo lepo in ne po-
znajo nobenih ozirov. Nekateri žive samski, nekateri pa so oženjeni; nekateri so v skupnih samostanih, drugi pa raztreseni in pridejo le ob določenih dnevih v samostane; nekateri so nekaki duhovniki. drugi pa posvetnjaki kakor katoliški ter-eijali; nekateri prosijo miloščine, drugi žive od samostanov.
V vedenju je derviš skrajno brezobziren; ne pozna pravil ne glede na sebe, ne na drugega. Ker jih pravi mohamedanci jako spoštujejo, zato so za mohamedanski svet znameniti in so bili večkrat tudi v državnih razmerah vplivni. Celo državni prevrati so se zgodili po derviših, in iz najnovejšega časa je znano, da je v Sudanu Mahdi zbral okoli sebe derviše in ustanovil novo vlado v sred-nje-afriških deželah. Njegovi vojaki so se sploh imenovali derviše, četudi niso bili vsi pravi der-
• v •	a
visi.	'
Poleg teh splošnih stvari o derviših utegnejo bralca zanimati nekatere posebnosti, katerih pa pri njih ni malo, bodisi pri molitvi, bodisi pri drugih opravilih ali verskih i vajah. Z ozirom na njih vedenje pri molitvi ali zikru jih imenujejo ali tuleče ali plešoče derviše, kar pa ni povsem primerno. V ta namen naj opišem, kar sem videl v Kairi.
Nekega petka popoldne sem šel v mali družbi v džamijo, katere ime sem pozabil. Ko sem prišel tja, sem videl sredi džamije v krogu kakih 2"> dervišev, deloma pokritih, deloma gologlavih. Bilo je zbranih precej tujcev, ki so gledali prizor, kakršen mi je bil znan iz slik*in potopisov. Nekdo je delal takt z bobenčkom in drugim zvenečim o-rodjem, derviši so se pa priklanjali in se z glavo in s hrbtom zopet dvigali ob udarcih orodja. Pri klanjali in dvigali so se razni različne: ta se je sklonil jako globoko in se potem zasukal s hrbtom
KRIZ NA GORI.
LJUBEZENSKA ZGODBA.
SPISAL IVAN CANKAR.
111.
Mate je položil kozarec na mizo in je poslušal.
•	u "Nikoli se nisem slišal vetra v globeli... Ali .. ni pravkar zastokalo zunaj, da jo potegnila sapa
•	skozi lino in je zaškripal zvon!"
Učitelj je slonel na mizi z obema komolcema .. in je gledal topo predse; oči so mu bile rdeče in " zatekle.
"Sanja se ti, ker imaš težko srce ... Jaz vem, zakaj imaš težko srce ..."
Resnično je bilo zaškripalo zunaj, zastokalo; > Mateju se je zdelo, kakor da je zaihtelo pod ok-
.«« uom ...
V soboto je bilo; za mizo ob peči je sedel krč-"•mnr in se razgovarjal s kmeti. Nihče se ni zme-- it i nil za Mateja in učitelja in če se je kdo ozrl na-nja, je bil pogled hladen in skoro sovražen.
"Nocoj sem bil na hribu, Mate. razgovarjal
sem se s Ilaneo ..."
Mate ga je pogledal postrani. "Zakaj mi to pripoveduješ T Tudi jaz sem sc
razgovarjal z njo!"
Učitelj se je nasmehnil in je pomcžiknil, ka-«tkor da bi se mu bilo zableščalo pred očmi.
"Kaj bi tako skipell Če bi bil hotel , . . imel sem časa dve leti... in tudi priložnosti dovolj ... Lepo dekle je; Čudno, da je zrasla na tem pokopališču ____Tudi drugi se že ozirajo za njo...
Mate je zardel, sklonil se jc in jc stresel učitelja za ramo.	f	^ "Besede več o njej, če ti je kaj do glave!' Z lenim in topim j>ogledom se mu je ozrl učitelj v obraz.
"Glej, glej. In vendar ti ni do nje!... Kaj
ne^rajsi rahlo dekletce tam v mestu... v svetli
obleki, bel slamnik na glavi.....kakor solnčen prah
...krilce metuljevo... vesel, gorak pogled, sladak smehljaj t... Jaz vem, da bi rajši... tudi jaz 'mislim časih na take reči..."
i
i «
t
t •»
i\
i
4
t *
«
I «
« » f
Narahlo se je streslo okno in Mate se jc zdrznil. Nemirno mu je bilo srce, ležalo je na njem kakor greh.
Učitelj je uprl glavo v dlani, strmel je v steno in je govoril z neokretnim jezikom.
"Kaj bi znjoT ITanca... to je angelj varuh, ni ženska ... Položi ji breme na hrbet, da se skloni do tal, pa te še prime za roko in te vodi po varni poti... Ni ženska, ki bi jo človek veselo ljubil... Videl sem jo na hribu, ko je čakala ... tako bi čakala do konea dni in ne bi rekla Žale besede... Iz globeli je porojena!"
(irobot se jc oglasil od sosednje rryze. "Zares!" je pritrdil krč mar. "Komaj je pogledal malo preko plota, pa se že oblači po gosposko in ne ve. kako bi nosil glavo pokonci! Zraven je pa kruha lačen in ko bi mu vrgel krajcar pred noge, bi ga pobral..."
"Škrie je škric!" je pripomnil suh kmet z dolgim zaspanim obrazom in črno kučmo na glavi.
"Ali si poslušal? Tako je, Mate — zdaj že ne skrivajo več sovraštva, posebno kadar so vinski! V nedeljo zvečer se nV» prikaži na cesto, tudi v krčmo ne, lahko bi se ti kaj pripetilo... Drugače še pozdravljajo človeka odkrivajo se ponižno, toda poglej na oči, ali pa se ozri čez par korakov, da boš videl, kdo se ozira za teboj ... Zdaj sem že tudi jaz proklet in obsojen ... Bog vedi, kako se je zgodilo..."
"Prej so te imeli radi!"
"Da, prej! Ampak prišlo je nadme nekaj posebnega. čisto novega; zdi se mi, da je ljubezen. Od tedaj je vse pri krasil. Dokler živi človek v globeli, je dobro; ali kadar ugleda globel in se do-misli, da je onkraj hriba tudi še svet in celo druga-če n — potem Bog z njimi Blagor je tebi, ki nnaš
peroti, jaz pa sem uklenjenl"
Mate se je tamislil; kar je govoril učitelj, se jiu je zdelo, da je že slišal nekoč, da je slutil sam
daleč nazaj: oni pa je le zložno in po malem delal svoje poklone. Kadar so se priklonili, so zagnali nekako tak glas, kakor tisti, ki jako krepko s sekiro udari: izrekali so pač "Alah!" Čudno votlo in tudi neprijazno se je glasilo to klicanje. Eden izmed dervišev me je posebno bodel v oči. Bil je še mlad, pa lep človek; dolgi in obilni lasje so se mu usipali čez tilnik, kadar je vzravnal glavo, ali pa so padli kakor velik šop proti tlom, kadar 8e je priklonil. In vse njegovo gibanje sc mi je zdelo kakor razkazovanje lepe postave in lepih las. Da sem prav sodil, to je pričal tudi s tem, da se je samozavestno oziral na desno in na levo po ogledo-valcih. Ta mladenič ni bil v zbrani molitvi pri Alahu.
Udarci bobna in zvenečega orodja so bili čim dalje hitrejši, čim dalje bolj urno in divje so se priklanjali derviši, čim dalje bolj so hropeli. Naposled se je ta komedija ustavila, ne da bi bili derviši ali tulili ali bili penasti okoli ust ali popadali na tla.
Zares, v tem slučaju je bila vsa stvar prazna komedija. V drugih slučajih se pa bolj izmučijo in razdražijo, da so sami iz sebe, da se jim pene usta in da popadajo kakor brez zavesti po tleh. To se jim zdi vrhunec navdušenja, ali najvišja ekstaza, v istini pa je umetno pa smešno draženje živcev. Nekatere vrste dervišev namreč glasno vpijejo pri tem pripogibanju, drugi pa plešejo z razprostrtimi rokami naokrog toliko časa, dokler se jim ne zvrti v glavi in ne popadajo kakor pijani na tla. Zopet drugi sede na tleh s podkri/animi nogami in se zibljejo naprej in nazaj, na levo in desno. Sploh ima to gibanje z zgornjim životom pri mohamedancih jako važno vlogo.
Toda take stvari niso nič izrednega, da bi se moral ogledovalec čuditi. Derviši proizvajajo še
vse drugačne stvari, da utegne biti groza nevajenega človeka.
Na praznik Mohamedovega rojstva se vleže na ravne m prostoru v Kairi na tesno skupaj dolga vrsta dep^šev na tla vpričo mnogoštevilnega občinstva. Njih poglavar ali še j h zasede težkega konja in jaše po derviših. Da konjsko kopito marsikaterega dobro potlači ali celo pohabi, je u-inevno samo ob sebi. Dervišem je to v čast in v veselje. Ta vsekakor čudni in nečloveški obred sc imenuje "dose". "Drugikrat sem fldel," pripoveduje Kayser, "kako so fanatizirani derviši grizli bodeče liste agav in kaktusov, katere so jim nudil, ali pa hodili po žarečem oglju, da je bil ves prostor napolnjen s smradom po ožganem mesu." O drugih pripovedujejo popotniki, da si zabadajo ostre nože ali bodala v lice, v roko ali celo v trebuh, ne da bi se jim zgodilo kaj hudega s tem mučenjem. In naposled, da je tudi kaj posebnega za želodec, hrustajo in jedo škorpione, črve in drugo golazen.
Za take umetnosti se morajo seveda prav raz-vneti in omamiti, potem so kakor besni in zmožni za vsako trpinčenje.
Nekateri popotniki pripovedujejo take stvari, da skoro ne moremo razlagati poienjanja dervišev in njih umetnosti. Neka potovalka, kneginja Belgioioso, pripoveduje o derviiu, ki si je prebo-del lice, da je kri tekla na obeh straneh rane, a eden njegovih tovarišev ga je takoj umil s svojo slino in tako popolnoma ozdravil,
Drug derviš se je ranil na roki, tretji si je prerezal trebuh — a brez škode. Zopet drugi pripoveduje o dcryisih. ki si denejo ognja v usta, potem o takih, ki si zabodejo meč v prsi ali tudi v trebuh tako, da primejo in pokažejo svoja čreva.
Bodi dovolj o tem, zakaj tu je težko določiti, kaj je istina, kaj pa izmišljotina potovalcev.
in si ni upal razumeti. Ko je slišal jasne in razumljive besede, pa je občutil v srcu kakor žalost; začutil je nenadoma plaho in skrito ljubezen do teh tihih senc, ki so polnile rako do roba ... pil je; misli so bile zmerom mehkejše in čistejše.
"Kaj bi ne bilo mogoče, da bi kdaj tudi tušem zasijalo solnce? Vsaj do klanca da bi prodrlo, razgnalo najgostejše sence, potisnilo jih globlje dol?... "
Učitelj se je zasmejal s hripavim glasom.
"Nikoli, prijatelj, nikoli! Tudi jaz sem mislil sanjal veliko . . . Pred tremi leti, ko sem prišel... o, kak mladenič, kak idealen fant! O nalogah sem sanjal, le pomisli, o delovanju za narod in tako dalje... Kako lepa in poželenja vredna je naloga učitelja! Le preberi, kar smo pisali o preizkušnji, pa boš videl! Jaz sem verjel... Toda glej. komaj sem začutil te prijazne, hladne sence, že sem sc čisto ponevedoma izluščil iz tiste idealne skorje! Ne dotakni se teh senc, prijatelj, ne poizkusi se jih dotikati! Ne pokaži ljudem, da si drugačen od njih, ne povej jim nikdar, da je zunaj. daleč za hribom, drugačen in svetlejši svet! Komaj bodo spoznali, da nisi iz njih testa, pa te bodo kamenjali... Verjemi, daai sem pijan!"
Kmetje so govorili glasneje, časih je udaril kdo ob mizo in kozarci so zažvenketali.
"Če ni naš, če nismo zanj, naj gre, kamor ga žene! Ne maramo nikogar, da bi nas gledal od strani — odprta mu je pot!"
Tudi Mateju»so se zalile oči; truden je lnl od dolge poti in vina, zato. so bile misli slabotne in sočutne.
"Drugače s<\ me sprejeli «daj; mnogo sem videl prijaznih obrazov ... In če se kdaj zgodi, da dosežem svoje sanje, ustvarim svoje velike mi-sli — kaj bi me ne bili veseli, umetnika?"
"Ne bili tri te veseli! Lepo bi te pozdravljali ob belem dnevu in zdelo bi se ti morda, zaupljivemu otroku, do so ponosni nate. V srcu pa bi bilo sovraštvo in bi skipelo v odkritosrčni pijanosti... O, ne vdajaj se mehkemu upanju! Odkar f.r drugačne tvoje misli, si njih sovražnik! Odkar si si bil prvikrat po svoje zavezal pentljo pod vratom, ai njih aovražpik 1... Poglej one obraze tam — kaj ai jim storil? Ne Žale besede, ne zbadljive-
ga pogleda — in vendar te sovražijo!... Zapazil sem natanko: tisti dan, ko sem se zaljubil, ko geni malo pomislil ter spoznal, da mi je dolgčas v tej samoti, so se odmeknili od mene, kakor sem se bil tudi jaz odmeknil od njih . . . Če bi mi zdajle prišlo na misel, da bi se zares spravil na tisto delovanje, ki sem včasih po otročje sanjal o njem, bi me ubili!.... O, prijatelj, težko je človeku samemu ... "
"Kdo te je priklenil?"
"Tudi sam sera že mislil, da bi sel ;pobral šila in kopita ter zapustil šolmaštrovanje. Sel bi k železnici; tam bi me preganjali od kraja do kraja; ne imel bi toliko časa, da bi mislil in se naposled klavrno zamislil... Morda pojdem!... Skoro vsak večer, vselej kadar sem pijan, mislim, da pojdem ... Toda nikar ne verjemi, ne zgodi sc nikoli! Naposled se še navadim tega kraja, pozabim popolnoma, da sem mislil kdaj drugače in da je tudi zunaj svet ... O, da bi že prišel tisti čas!"	"
Ko je govoril, bolj zase nego za Mateja, so se mu oči zbistrile, resnična žalost sc je prikazala v njih.
"Ali ti je llanea kaj pravila o meni?"
Mate se je začudil.
"Zato sem prašal, ker sem zaljubljen vanjo."
Nelep nasmeh mu je raztegnil ustnico in sočutje, ki je bilo obšlo Mateja, se jc izpremenilo polagoma v stud. Kn sam trenotek — toda Mate je zapazil skrito potezo v njegovem obrazu. Zgenilo se je bilo nekaj živalskega in je takoj iz ginilo.
"Zakaj mi vse to pripoveduješ? Kaj sem te prašal in kaj me zanimat Zdi se mi, da nameravaš vse nekaj drugega in da je vse zlagano... Čemu si me sploh pozdravil tako nenadoma, ko te ni se in klical? Nekaj bi rad od mene?"
"Od tebe? Siromaki"
Iz glasu je že izginila vsa pijanost, jasen jc bil in trd.
"In da sem lagal? Vse, kar sem ti pravil, si čutil sam. Povej, če nisi čutil!... Zakaj si pome-žiknil, prijatelj? Luč dremlje... No, ne raspriva se nocoj, ne bilo bi lepo — zdaj, ko sva si poveda la toliko zanimivega..." (Dalje prihodnjič.)
ADVHRTI8KMHNT
Avstr. Sloveirsko
rUtM U Juavvk
1«!
Bol. Pod. Društvo
Uk«rjMr<nMl|.(«knivt • 1M v éHbvl luai
Sedež: Frontenac, Kans.
r* 1	GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Podpreda. : JOHN GORéEK,Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNH, Box 4, Breezy Hill, Malbarry, Blagajnik : FRANK 8TARČJlC,Box 245., Mulbsrry, Ksns Capisaikar : LOUIS BRBZN1KAR, L. Box iS, Froat«M«,
NADZORNIKI: PONGRAC JURSE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenae, Kam. ANTON KOTZMAN, Frontssac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kana.
Pomožni odbor: WILLIAM IIROMEK, Box 65, Frontenae, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovslijs pošiljati, fL tajnik«. ▼m denarne poèiljatvs pa gL blagajnika.
IZ URADA GL. TAJNIKA A.S.B.P.D. Spramamb« pri krajevnih društvih v meiKU marcu 1916.
PrUtopili članit
K dr. št. 17. Tom. Rajkovič, cr. 2071.
K dr. št. 20. John Svetek, cr. 2070.
Zopat sprejeti:
K dr. št. 1. Josn in Mary Kru.sich.
K dr. št. 3. Mihael in Marjeta Stel.
K dr. št. 9. Nikolaj Beber.
K dr. št. 11. Mary Albertiny.
K dr. St. 18. J. k en ig, F. Vidergar, A. Strukel in J. zlbavnik.
K dr. št. 17. V. Pirnat.
K dr. št. 19. John Burkelca.
Suspendirani člani(ice):
Pri dr. št. 1. Aug. in Mary Degas-peri, Fr. in I. Buhman.
Pri dr. št. 6. Jos. in Rozalija Knes, in J os. Lipovsek.
Pri dr. št. 8. Fr. in Ana Glade».
Pri dr. št.'9.'Jos. Jerovc, J. Kranc in Fr. Rugel.
Pri dr. št. 10. M. Paucnik, J. Pra-potnik, Rozalija Mohar in Liza Koleno. Drugi mesec; J. Povhe, B. in Mary Pečavar, Frančiška Paučnik.
Pri dr. št. 11. Ant. in Josefa Kolar, And. Jama, Jos. Vehovc, John in Ursula Pečnik, Lud. in Josefa Cesek in Mary Skusek.
Pri dr. št 13. A. Benedičič. Drugi mesec; Albin Vidergar, Jos. Križaj in Aug. Vidergar.
Pri dr. št. 14. Jernej Stucin.
Pri dr. št. 16. J. Bratkovič, A. Si-mončič, J. in Ana Pance.
Pri dr. št. 20. Ant. Hudobivnjk.
Pri dr. št. 21. Fr. in Mary Prohaska. i
Izobčeni člani(ice):
Od dr. št. 6. Gašper in Mary Šetina, j Leo Brgant in Helena Grosel.
Od dr. št. 8. John Mohar.
Od dr. št. 9. R. Firensus, John in Mary Goršek.
Od dr. št. 20. odstopil Louis Zupančič.
Umrl ¿lan:
Pri dr. št. 2. Chicopee, Kans.; Frank Germajsek. Umrl 25. marca 1.1.
Joh n Čeme, gl. taj.
znake za svojo stroko. Tako se i-menujejo razbijalci vrat in lomilci zidov " fric-frac", mojstri ponarejenih ključev po svojem orodju "earoublem", vlomilci skozi okna "vantemiers". Tatvina pri menjavanju denarja, tatvina na pijancih, poizvedbe po telefonu, vlom v kase, so oblike specializacije tatvine. Navadna žepna tatvina je manj ''nobel", ker doseže v tej špecialiteti marsikdo velik 11-speh. Naravno je, da sc napredek obrti razteza tudi na orodje. "Ve t rhi" in ponarejeni ključi, ki so se nekoč rabili, vzbujajo pri modernih le smeh iu preziranje. Oni so sc morali umakniti specialnemu orodju, ki se prilagodi posebni "o brtni veji" in se naroča na teme 1 ju podatkov internacionalnih tatov iz določenih izdelovalnic. To orodje je krasno ponikljeno in se udobno nosi v žepu. Občudovanja vredni so posebno svedri, katerih ostrine se lahko skrajšajo ali podaljšajo in so obloženi s štanijo-lom, da ne vzbujajo šutua. Posebna vrsta kovine, iz katere so vliti, jim podaja osobito ostrost in lahkost.
Pravzaprav se temn ni preveč čuditi. Kapitalizem ustvarja zločin. kapitalistična tehnika mu mora dajati tudi sredstva. Zločinci, ki varajo in kradejo "po zakonu", se poslužujejo vedno novih metod, torej se jih morajo tudi zločinci proti zakonu.
ZA PRVI IVIAJNIK
Petnajst milj ono v na leto pokradenih.
Žalostno bilanco daje oficielna statistika pariške policijske pre-fekture o tatvinah, ki se dogajajo v tem velikanskem mestu. Vsak dan se prijavi policiji okoli 200 tatvin in dnevna škoda znaša poprečno 4,000 frankov. To znaša na leto okoli 15 miljonov frankov, ki jih Parižani na ta način izgube. Policija ne more uspešno delovati proti tem "strokovnjakom", ki se vedno bolj izpopolnjujejo v raznih metodah. Napredki v tehniki in nova odkritja v znanosti se nikjer ne upotreblja-vajo bolj skrbno, kakor v tem policijsko preganjanem "poklicu"; tudi moderna razdelitev tlela sc tukaj sponaša. Ti "tiči" si prizadevajo, da se izobrazijo v specicl-nih strokah in iznajdejo sami o-
Lepa žlahta!
Kajzer Viljem je obiskal na jugovzhodnem bojišču vojni lazaret in po svoji navadi izpraševal ranjence, kje in kako so bili ranjeni. Nazadnje jim je pripovedoval o najnovejših vojaških uspehih, in pa o angleških prostaštvih. Neki Bavarec, ki je zvelikim zanimanjem poslušal kajzcrja.se je sedaj vzdignil na postelji in rekel cesarju :
— Veličanstvo, tako je! Lepo žlahto ima Vaše Veličanstvo!
Vsi so se zdrznili ob teh besedah preprostega Bavarca; toda cesar Viljem se mu je nasmejal, šel k njegovi postelji, ga prija-1 teljsko potrepljal po rami in mu v slovo podal roko.
Sc non č vero, e ben trovato.
Kodrugi!
BUža se praznik zavednega delavskega ljudstva, svetovni praznik proletariata, prvi majnik. Ni ga praznika v koledarju, ki bi iinel za delavstvo tako globok pomen kakor ta. Že sam na sebi je revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo delavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi koledar s svojimi delavniki, a svojimi cerkvenimi in državnimi prazniki sedanji družabni red, tako simbolizira praznovanje prvega inajnika upor proti kapitalističnemu koladarju, in H tem upor proti kapitalističnemu "redu" samemu.
Praznik prvega inajnika je določila tudi socialistična Intemacionala, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana in onesnažena v prahu. Kami sebe varajo nazadnjaki, vladajoči mogotci in njih oprode, ki so tako kratkovidni, tla jim branijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese pretori-anskih klik in za interese določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni družbi in vsemu življenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo. A'i raiie, ki jih jo vsekala Internacio-nali, dasi so skeleče in boleče, nido smrtne, kajti Intemacionala je neumrjoča, dokler bo živelo človeštvo na zemlji.
Prvi majnik je pa praznik te lntornacionale, in čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo spravili v grob, tem važnejša je naša naloga, da izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno neumrjoč-nost.
Praznik prvega maja je pomenljiv, kadar so časi normalni; še pomenljivejši ju v <Jobi krize, v dobi najokrutnejšili bojev, v dAl zgodovinske izkušnje.
Evropski mogotci so mislili, da uniči klanje narodov socializem. Ameriški mogotci Špekulirajo kakor njih tovariši onkraj morja in računajo, da je opešan; i evropskega proletariata tudi oslabitev ameriškega. Kapitalizem v tej deželi, ki ni bil nikdar rahločuten in mehke vtsti, je postal od izbruha evropske vojne še prevzetnejši in etrovo-cira, kakor še nikdar prej. Tudi v Ameriki se razredni boji ne blaže, temveč postajajo ostrejši od leta do leta, od dne do dne.
Zato je potrebno, da so tudi tukaj delavstvo
tesneje strne in poveča svyjo moč.
Prvi majnik je dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima, takozvano spomladim parado. Brigadni general pride inspicirat, pregleduje posamezne oddelke in njih vaje, naposled "defilirajo" eete pred njim.
Dne prvega'majnika pregleduje zavedni pro-letariat sam svojo vojsko, tla pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so še mlačni, svojo življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi majnik je"agitatoričen dan delavske Intcrnacionale; s praznovanjem tega dne vabimo v svoj zbor tovariše, k5 spadajo vanj, pa so še izven njega.
Prvi majnik se torej popolnoma razlikuje od vseh drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje, opravlja s tem veliko delo, pomaga jačati prole-tarsko armado in pripravlja tla socialistični zmagi, soc alistični bodočiiosti človeštva.
V tem zmisbi bo tudi "Proletarec" ta dan po stari navadi izpolnil svojo dolžnost. Kakor druga leta izide tudi letos za prvi majnik
slavnostna izdaja
našega lista, in sicer bo to zadnja predmajska številka, ki bo izšla dne 27. aprilu, zato da jo imajo odjemalci do 1. maja lahko že povsod v rokah.
Naši stari čitatelji vedo, da sta uredništvo in upravništvo vedno skrbela, tla ustreže majska številka v čim večji mCri čitateljem. Tudi letošnja izdaja — to lahko obljubimo — ne zaostane za prejšnjimi; kar bo v naših močeh, se potrudimo, da še bolj zadovoljimo čitatelje s čtivoin in z ilustracijami in z vso uredbo.
Velikost izdaje je odvisna od naročil, ki jih dobimo. Na vsak način bo majska številka obilnejša in bogatejša od navadnih, če dobimo pravočasno zadostna naročila, bo
tiskana na 16 straneh.
C'esar pa ne moreta storiti upravništvo in u-redniitvo sama, je agitacija za razpečavanje te s^vnostne izdaje. To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši sodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrže čim temeljiteje. Komur je boj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, da se čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in probuji našega delavstva."
Upravništvo računa, da izide slavnostne številke proletariata
najmanje 16,000 iztisov.
To se lahko doseže, ako sc vsi sodrugi lotijo agitacije. In če se doseže, ho tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatelji veseli.
"Proletarec" bo prinesel izbrano čtivo in bo bogato ilustrovan. Čtivo bo skozinskoz agita-torično in ]ahko umljivo.
Odbo:- je za majniško izdajo določil znižane cene:
Posamezen iztis stane 5c
10 iztisov ......* .45 200 iztisov '.____$5.50
25 " ...... 1.00 300 " ...,. 8.00
50 " ...... 1.85 400 " .....10.00
75 " ...... 2.50 500 " .....11.50
100 " ...... 3.25 1000 " .....19.00
Sod.ugi! Imejte pred očmi, tla je prvi niaj-nik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na delo in gotovo doseže-te uspeh.
Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite!
Sodnik Lin«.
Iz isabel, Okla. poročajo: Prebivalstvo mesta Bismarck je dne 2. aprila linčalo v sodnijskem poslopju črnca Oačara Martina, ki je bil pred enim tednom posilil neko trinajstletno deklico.
Eksploiija.
Iz Buffalo, N. Y., poročajo: V I livarni Otis Elevator Co.f je eksplodirala velika posoda za plin. Eksplozija je bila tako silna, da je vrgla streho poslopja visoko v zrak. Petindvajset delavcev je bilo ranjenih. Kaj je povzročilo eksplozijo, se še ni dalo dognati. Škoda je precejšnja.
_ * * * ^ V] *
Papir in les v Ameriki.
Malo komu prihaja na misel, da jo časopisje nevarno — gozdovom. V Ameriki se je včasi s šu-inami ravnalo povsem po divjaško. Dežela je hila slabo obljudena iu zdelo se je, da je za tisto prebivalstvo dovolj lesa za vso večnost. Sekalo se je in požigalo I brez obzira in brez vsake skrbi za | porastek in bodočnost. Ali kjer ' *e samo uničuje pa nič ne ustvarja, mora sčasoma priti konec Tudi Amerika polagoma spoznava, da so njene šume v nevarnosti. In nevarnost jim prihaja tudi od papirja, od časopisja. Revija 'Prometheus', računa, da porabi list, ki izhaja v nakladi 100,000 iztisov na 20 straneh, toliko papirja, da je zanj potrebno dva in pol hektarja gozda na dan; večji časopisi | lahko porabijo 4000 hektarjev go-1 zda na leto. Zato se boljinbolj kaže stremljenje, da se izdelava papir iz drugih snovi, zlasti iz slame. Tak slamnat papir izdeluje državna papirnica v Warsau v Wiseonsinu. V Ameriki bi bilo v ta namen lahko vsako leto po 150 miljonov ton koruzne slame, 10 miljonov ton bombažnih stebel in okrog 5 miljonov ton drugih vrst slame na razpolago.
Upravništvu "PROLETARCA"
4008 W. 3ist St., Chicago, III.
Pošiljam........dol.........cent. za
..............iztisov majske številke
"Proletarca".
Pošljite na naslov:
Žrtve dela.
Iz Pittsburgha, Pa., poročajo: V tovarni Alitjuippa, ki je last Jones and Laughlin Steel Company v Woodlawnu, se je v soboto prevrnil '25tonski konverter, napolnjen z raztopljenim jeklom, ki je grozno ožgalo dvanajst delavcev. Med njimi so trije smrtno nevarno poškodovani.
i t. ••
■
Imj.. Ulica
Mati z otroci zgorela.
Mesto in država......................
Ej, ono tužno Kosovo polje.
Za prodali
imamo se 75 "Ameriških Družinskih Koledar |a". Cena za komad 40c.
Lahko se pošlje v poštnih znamkah na
Proletarec— 4008 W. 31st St. Chicago, III.
Toženi bolgarski poslanci.
"Taegl. Rundschau" poroča iz Sofije: Z največjo napetostjo pričakujejo sklepa parlamentarne komisije, ki naj odloči, ali naj sc izroči 13 poslancev Genadijeve skupine in agrarne stranke sodišču. Dol že jih, da so pod pretvezo žitnih kupčij dobili od cutente velike svote denarja za agitacijo v korist entente. Ce jih zbornica izroči, jih bo sodilo vojaško sodišče radi veloizdajo. Med obdolženci je tudi vodja stranke stambuli-stov.	»
Podraienje piva na Češkem.
Vsi cd vladnega dovoljenja se je po vsej f'eški podražilo pivo za 5 K pri hI., v drobni prodaji pa navadno pivo za H vinarjev pri litru.
Novo zdravilo.
Ravnatelj Pasteurovcga zavo-J da, tir. Pierre Roux, je izjavil vi Akademiji znanosti, da j*1 iznašel nov serum proti tifusu. S tem sc rumom je dozdaj ozdravil že 10 oseb.
Med reko Iber in Sar-planino, Črno Goro in Bolgarsko Moravo se nahajate dve kotlini, razdeljeni v dva okraja Kosovo polje in Metohija ali Metoja. Kosovo polje objema dolino reke Sitiiico, pritok I bera, kateri teče proti severu; dolgo je okoli 70 km a ši-, roko 35 km.
Metohija sc razprostira ob reki Beli Drin, kateri teče proti jugu. kjer sc združuje s Črnim Drinom; izlivata se združeno v Jadransko morje. Te dve kotlini tleli neznatna kotlinska veriga. Na Ko-sovem polju so nahajala v starih časih mesta Novo Brdo in Lip-ljan. a sedaj Priština, Mitrovlea in Ferizovie. V Metohiji so sledeča mesta: Ipek, Djakovo in Pri-zren.	<
Kosovo polje jc tako imenovana "zgodovinska grobnica". Pogled na zemljevid nam pokaže, da je tam jako važno križišče in se v slučaju vojne na Balkanu sro-čavajo tam armade od sevoro-za-lioda, Srbije in Bosne * onimi od vzhoda. Zgodovinska dokazuje, se jc tam prelivala kri.
Leta 1073. se je vodil tam velika bizantinska vojna; 1. 1170.. ko jc osnovatclj srbske države Ncmanja nadvil svojega brata; 1. 1380.. ko je srbska država padla Turkom v roke; leta 1403., ko je sin kneza Lazara. Štefan, na i-stem mestu premagal sultana Mu-sa, no brez političnega rezultata.
Dalje se je leta 1448. ogrski vojskovodja llunijad tri dni junaško boril s 50,000 možmi proti 150.000 Turkom, a jc končno pretrpel strašni poraz; leta 1680., jc bil avstrijski vojskovodja Pikolo-mini na Kosovem polju razbit od Turkov; leta 1831. so bili bosan-
ski janjičari, ki so se vojevali za stari mohamedanski režim, poraženi od sultana Mehmuda; leta 190!». so Turki zadušili na Kosovem arnavtsko vstajo.
Na tem zgodovinskem mestu so sc legendarni srbski junaki za-klinjali, kakor se je izrazil njih vodja knez Lazar:
— Kad bi nebo padnulo na ju-načku crnu zemlju, oni bi ga pri-mili na svoja bojna kopija!
Ko so dospeli Srbi na balkanski polotok, so bili naseljeni daleč od Kosovega polja in Metohije. Tc kotih*© narodopisno nikdar nista bili v pravcin smislu srbski; kriva je misel, tla je tain zibelka stare Srbije. Naseljeno je bilo tam ono slovansko pleme — Slo-veni, od katerega se jc pozneje obrazoval bolgarski narod.
Za časa prvega bolgarskega carstva, zapadnega carstva pod Samuilom in drugega Trnovskega carstva poti Asenovci, je to slovensko plenic bilo v vodnem stiku z bolgarskim earstvom, bili so tudi z Bolgari cerkveno zedinjeni (cerkveno in versko edinstvo.) Šole koncem 12. stoletja so so začelo krepiti župe Rasa — Novi-pazar (kjer so bili nastanjeni Srbi) in so zavladalo obširnejšo o-blasti do prihoda Turkov. A še lota 1669. imenuje neki potnik Kosovo polje — "Bolgarija".
Koneoni 17. in v začetku 18. sto lotja za časa avstrijsko-turške vojsko so jo večina prebivalstva od teh dveh žup presolila v Avstrijo pod vodstvom srbskega pa trijarba Arzcnija Ornojcviča. A manjši dol od teh so je naselil v Moravski dolini. Vsa pralna mosta so potem zasedli Albanci. Na Kosovo polje in Metohijo so pri-
šla šo razna plemena iz bližnjih krajev.
Danes jo večji dol teh dveh o krajev naseljen z Albanci, le neznaten dol s Sroi. Albanci so iz Miriditakega in Malisorskega plemena. Kar jo še ohranjenega starega prebivalstva na Kosovem in Metohiji. so imenuje — "Starin-ci". Ti imajo svojo župo Sred-sko v Prizrenskem. Po narodnosti so razdeljeni na dva dela: — "Razprsnati" posamezno stanujoči — Srbi: "/grupirani" blizu skupaj živeči — Bolgari. Zgru-piranc vasi se razprostirajo od Vranskega »okraja do Kosovega polja, a Razprsnate vasi so nahajajo na severnem delu Kosovega in v Novopazarskem okraju.
Iz Detroita, Mich., poročajo: V soboto zjutraj je nastal ogenj v hiši Homera Diebla, ki je zgorela do tal. V požaru je poginila dvaindvajsetletna gospa Dieblova in njeni hčerki, štiriletna Irma in dveletna Evelyn. Žena Williama Diebla si je rešila življenje s skokom z drugega nadstropja, pri Čemer se je pa težko poškodovala.
Črnovojniška usoda.
Iz Merana na Tirolskem poročajo: Dne 20. jan. jo prišel domovini dopust vojak Jožef Eggor. Na potu s kolodvora jo srečal na Habsburški cesti svojo male štiri otroke, krs« šli ravno od materinega pogreba . . . Črnovojnik (Jas-ser, ki je po težki bolezni prišel domov — v Obcrmais — na dopust, je našel svoje stanovanje u-radno zaklenjeno; žena in otrok sta pred kratkim umrla.
Za unijsko delavnico.
Organizirani izdelovalci aparatov in strojniki v Bridgeportu so pričeli boj za "zaprto," to se pravi za unijsko delavnico in mogočo jo, da pride tam zopet do raznih stavk kakor lani. Unija strojnikov jo pozvala dvajset lastnikov manjših delavnic, naj podpišejo pogodbo, s katero priznavajo linijsko delavnico. Sklicujejo ae veliki delavski shodi, tla se sklene, kaj naj so stori, da se doseže priznanje zahteve. Društvo tovarnarjev je izdalo razglas, v katerem zagovarja "odprto delavnico," češ da se ta bolje vjema z interesi delavcev in podjetnikov. Tovarnarji so zavezujejo, da vzdr-žo načelo odprte delavnico. Vsi tovarniki v Bridgeportu, izvzem-ši Romington Arms Ciiion Metalie Cartridgo Comp. pripadajo društvu tovarnarjev.
Petdeset nun, ki jih jo mehiška vlada izgnala, se jo pripeljalo na parniku "Mannuel Calvo" v New York in potujejo v Španijo. Pravzaprav ima Španija že sama dosti takega blaga.
Kdor no ve v sedanjem času ničesar o socializmu, se prav take lahko smatra za nevedneža, kakor tisti, ki še ne ve, tla se zemlja suče okrog sol lica.
Posebej tiskaaih
imamo 4000 Spomenic, katero jo odposlal gl. odbor J. S. Z. ameriškemu kongresu v Wash ington, I). C. Cene so sledeče:
Za	1000	...............$2.50
Za	500	............... 1.W
Za	250	............... 1.00
Za	100	...............0.75
Pri tem je poštnina že všteta.
PROLETAREC -
4008 West 31st Street
Clilca«*, III
PROLETAREC
LIST ZA 1NTISK3K DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSJ KI TOM.K.
—- L&tluik ui iidajaitlji ——
Jufosiovanska dtlss ki tiskovin d«užba
v -aicigi, Illinois_
Naročnina: Za Air. >riko $2.00 za celo letu, |l.00 za |K>I letu. Za Evropo K 6u za c» lo i. to, $1 26 «a pol leta.
Oglasi fo dogovoru. /Vi spremembi bwa/ift'a je poleg novega /tasnaniti __	/i#«// i/«;»/ naslov.
GImJIo iIovmiIi« «riuliMik Ju«o«l. — MkUIuIUi« !»•*• v Am«ribi,' —
V ne pritožbe «lede nerednega pošiljanja lista In drugih nerodnosti, j« poiiljati
predntdniku «lrulbo Ivan Molcku, 4008 Wa«t 31. Siraat, Chicago, III.
PROLETARIAN
0«Md »ml puL 'i*h«d *v«ry Tu radar bjr
South Slavic Wari man's Pubisking Csmpiny
CHifiijo, Minns.
Subscription ra es: United States and Canada. $2.00 a year. $1.00 for half
{ear. Foreign countries $2.(0 a year, 1.26 for half year. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC"
«•OS W. SI. STREET. CHICAGO ILLINOIS
KDO JIM JE DAL PRAVICO?
Kdo je dal vladarjem in njih sebičnim trabantom pravico, da se igrajo z usodo narodov in obsojajo na tisoče in slotisoee nedolžnih na smrt. druge na dosmrtno po-habljeiiost f Kdo jih je pooblastil, da nas po svoji volji tlele v prijatelje i|| sovražniki*? Kdo je ukazal, da naj narodi s svojo krvjo plačujejo njihove račune?
Frac Jožef in Peter Karagor-g je Vič imata nekakšen spor; ideje grofa llerehtolda se ne vjemajo s Paši«Vvimi. Viljem Ilohenzollern še na eni strani ne more pobotati z NikolajemHolIstein-tJottorp-Ko-mauovom in na drugi strani s svojim sorodnikom (leorgein v Londonu.
Kaj nas to briga? Naj si poiščejo sodnika, kakor si ga morata poiskati Miha Molednik in Janez Prepirčck, če se skregata in se ne znata sama poravnati. Ali pa naj s»-„ ker so žlahtni gospodje in po znajo viteška pravila, pozovejo vzajemno na dvoboj in naj se po-sabljajo, da bodo imeli kirurgi kaj opraviti z njihovimi pleinenitnimi telesi.
Kaj nas brigajo njihovi prepi ri ? . . . Laž je, če pravijo, da ima Avstrija spor s Srbijo in z Rusijo in s Francijo in z Anglijo in z Japonsko. Kdo je Avstrija!
Narodi, ki prebivajo ob Donavi pod Karpati in Krkonoši, v Al pah, ob Jadranskem morju, nima jo nobenih sporov s temi država mi in njih prebivalstvom, ker nimajo niti prilike, da bi se prepi rali /. njimi. Zunanja' politika j« torišče male peščice modrokrvnih doinišljaveev in narodi nimajo na njo toliko vpliva kolikor posante/ liik na izbero svoje večerje.
Nikdar niso bili avstrijski naro di poklicani, da bi določili, kako naj se uravna njih razmerje dc drugih narodov in držav. Včasi si slišali, «la je "Avstrija" sklenila zvezo z Nemčijo in Italijo; taki m» to slišali, kakor da gre za pogodbe med Kcaki in Lotoiagi. Včasi so cita.i, da j*« imel (iolu chowski sest* ne k z Oiersom ali pa Achreuthal z di San (»iulianom in da so razpravljali o "važnih vprašanjih zunanje politike."
Narodi so bili kakor gledalci v gledališču; drugi pišejo dramo, drugi jo igrajo, ljudstvo sme le plačati vstopnino, gledati in odo bravati. ('e bi žvižgalo, bi policija'napravila " red '
Le ena razlika je; včasi [»okličejo narode, da pridejo na oder kot statisti — s puško. z bajonetom, s kanonom. Ker se je drama mogotcev tako zapletla, da je ne znajo rešiti.
Kdo jim je dal tako pravico? 17 kakšnega posebnega testa so zme-seni, na kateri posebni zvezdi so se splodili. da smejo kakor bogovi goniti narode v smrt iu pogubo ter brez kazni prelivati kri nedolžnih in solze vdifv in sirot? Toliko božanske moči nimajo, da bi jih osušili, ampak vire uničevanja in groze znajo odpirati. Po kakšni pra vie i ?
Meso tiranov je povsem enako kakor beračevo; če se Franc Jožef prehladi, dobi nahod, če se Viljem preobje, ga popade driska, če poči kaj v bližini ruskega Miklavža, se ustraši in nervozno stres«». Petei ima mačka, ako popije preveč ko njaka, in king (leorge je kakoi goba, če je predolgo krokal.
Dognano je, da je kri v vladar
škili žilah rdeča iu ne modra. Na- j tančno tako ho spočeti in rojlni kakor vsak človek in umreti morajo brez izjeme. Marsikdo med; njimi zblazni iu se vede kakor drugi umobolni.
Kateri vladarski um je prekosil duha Aristotelovega, (ialilejeve-ga, Voltairejevega, Shakespearovega, ( Joethcovcga, Ibsenovega a li Tolstojevega?
Pa vendar smejo, navadni, od hrane, podnebja, temperature, ha« cilov odvisni ljudje, napajati dežele s človeško krvjo iu s potezo peresa razglašati strah in trepet narodom! Na tisoče boljših smejo gnati na morišče; sto iu sto jih pada, izmed katerih je vsak |»osa-ruezni več vreden kakor oni vsi skupaj.
Vse to smejo. Kajti večina ljud i stva je slepa In se ne zaveda svoje vrednosti in veljave. Tirani smejo! , vse, dokler so narodi prostovoljni! .sužnji. Vsa pravica je njihova, dokler jim dajejo hlapci moč, da s« opirajo nanjo. Palico jim izročajo ponižne množice, in s tem jim dajejo pravico, da jih tepo — do krvi in tudi do smrti.
Nikjer ni zakona, da mora bitjj tako. Zakon, ki ga pozna priroda, je pravica močnejšega. Volk smel raztrgati ovco, ker ne more ovea njega. Medved mora plesati, kakor hoče cigan, ker ima v nosu o-j broč, cigan pa verigo v roki .
Kdaj prešine ljudi, ki vzdržujejo svet z delom svojega razuma in svojih rok, zavest, da niso manje vredni od zatiralcev? Kdaj jim zavre v srcih sram, da igrajo ža-l lor.tnejšo vlogo kakor plešoči me 1 dved?	!
1'rav.iea močnejšega velja. Nisi; I ii množice ustvarjajočega ljud- j stva vseh narodov močnejše, ka-j kor peščica tiranov in izkoriščevalcev? Ne morejo li združiti svo-j jih raztresenih moči v edinstvu, v! organizaciji, iu v njej doseči ino j či, ki premaga vsako krivično si lo?
V potokih prelita kri brata A-' belna na neštetih bojiščih vpije v j nebesa.
Proletarei, poslušajte njen glas!
Zavetišče za gobave
Odsek za javno zdravstvo je se-' natu v VVashingtonu priporočil zakonski načrt, po katerem naj se zgradi narodno zavetišče za go bavce. Sodi se po podatkih izvedencev, da živi v Zdr. državah na
i
prostem kakih 25(X) gobavcev po vseli državah, in zdi se, da njih j število hitro narašča, tako da po-j staja bolezen epidemično nevar-i lia.
Schwab kupuje tovarno.
Charles M. Schwab, predsednik ravnateljskega odbora Bethle-hein Steel Company, je kupil naprave' Baltimore Sheet and Tin Plate Company za $3.000.000 Po naku-i ! pu bodo naprave te tovarne po-1 t roji I i.
Reakcija na jugu.
Amerika je demokratična dežela. Pogostoma smo že slišali, da je najbolj demokratična dežela tia svetu. Sliftali in eitali smo to. Nasa napaka je bila le ta, da nismo prav verjeli.
V	ameriških krajih je bilo nekdaj precej demokracije. To je bilo takrat, ko so se morali A-meričani še boriti za svojo neodvisnost. Ko so jo dosegli, so se začeli razvijati domači boji med vladajočimi in podrejenimi, in demokracija se je krhala holjinholj. Sedaj, ko postajajo razredni boji zavcdnejfti in valed tega ostrejši, se krha pa še bolj.
Prvi pogoj politične demokracije je splošna, enaka volilna pravica. Niti te še ni povsod v /e-ilinjenih državah. A kdo bi verjel, da se morejo v 4 najnaprednejši deželi sveta" še danes vršiti atentati celo' na tiste obrezane politične pravice, ki so veljale doslej? Komu bi se zdelo verjetno, da se volilna pravica, namesto da bi se bolj razvijala, še bolj kruši?
In vendar je tako.
V	državi Florida vlada stranka, ki ima celo celo svoje ime po demokraciji. In v legisbitnri te države so deinokratje sklenili nov zakon, ki bije vsem demokratičnim načelom s pestjo v o-braz.
Novi zakon je reakcionaren in ima očitno kapitalističen značaj. To potrjuje predvsem določba, da mora vsak kandidat položiti vstopnino, ki znaša tri odstotke letne plače dotičuegn urada, za katerega kandidira.
Zdaj torej ne gre za to, če si sposoben za tirad, ampak za to, če imaš denarja. Tistim, ki ga nimajo, torej v prvi vrsti delavcem se hoče one-mogočih kandidatura. Včasi so dejali, da dobi vsak Amerikanee « svojim rojstvom možnost, da postane predsednik Zedinjenih držav, zdaj kmalu ne bo mogel postati uiti občinski policist, če nima evenka.
S to plutokratično določbo je jasno pol.aza-uo, da je zakon v prvi vrsti naperjen proti delavstvu, proti socialistični stranki Zahtevan«- vpisnine za kandidature pomenijo toliko, da bi morala socialistična stranka za svojo glasovnico vložiti 43,000 dolarjev, kar je malenkost /a kapitalistične stranke, kar pa gotovo ni malenkost za prole-tarsko stranko.
Zakon ima še druge reakcionarne določbe, ki ne omejujejo le pravice kandidiranja, ampak volilno pravico samo. Da se more kdo udeležiti primarnih volitev, mora ustrezati sledečim pogojem: 1. Mora biti bele kože; drugič mora dokazati, da je plačal volitveui davek za zadnji dve leti;.tretjič ne sme »biti član nobene tajne organizacije, ki skuša na kakršenkoli način dobiti vpliv na politiko države in ki bi ga mogla pripraviti do tega, da bi iz verskih razlogov glasoval za kakšnega kandidata ali pa proti njenim •
Predvsem torej uničuje zakon enakopravnost črncev. Da je bila v Ameriki nekoč vojna za e-inaneipaeijo zamorcev, že ni več resnica. Saj je bilo to že davno, tako davno, da živi le šc malo bojevnikov iz tistega časa. In da je Lincoln nekdaj veljal za največjega izmed ameriških 'predsednikov. ne pomeni nič. V državi Florida ne bi mogel danes nemara niti kandidirati v legislaturo. Zamorci imajo enakopravnimi nekje na papirju; s tem naj bodo zadovoljni, pa naj je ne priča kujejo tudi v resnici, vsaj v Floridi ne.
Določba o plačanem^ volitvenein davku bi pripravila okrog štirideset odstotkov vseh volil-eev ob volilno pravico. Kdor pozna razmere, ne bo niti trenotek dvomil, da bodo domokratje stro--* go pazili, da se izvrši ia določba —■ izvzemši če je tisti, ki dolguje davek, pristaš demokratične stranke. Jasno je, da'je tudi ta določba naperjena proti siromašnejšim slojem.
Zadnja točka o tajnih organizacijah jemlje na piko (Juardiaos of Liberty, organizacijo neka-toličanov, ki so edinozveličavni materi cerkvi trn v peti. Ce so (¡uardiaiis of Liberty tajna organizacija, tedaj seveda tudi katoliški Knights of Columbus niso nič druzega. Ali zanje ta določba gotovo ne bo veljala, ker je bila sprejeta ravno pod njihovim vplivom in pritiskom. Iu nihče še ni izdelaval zakonov proti s<4hi.
V Floridi je socialistično grba nje precej močno. in poročila kažejo, da se je še utrdilo. O se to ve, tedaj je tudi zakon lože razumljiv. Porodil ga je strah pred napredujočim socializmom. To nas vnovič uči, da se.lotijo vladajoči razredi vsakega sredstva, kadar prihaja njihovo gospodstvo v nevarnost. Tega ne sme pozabiti delavstvo. Iu organizirati se mora tako. da.ga ne bo moglo premagali nobeno sredstvo.
SOCIALISTIČNI OLASOVI V CHICAOI.
Zavezniški načrti.
Zavezniki bodo imeli dne 23. aprila v Parizu skupno konferenco pod predsednikom francoskega predsednika Poincarčja; trajala bo najbrže štiri dni. Cdeležil se je bo tudi avstralski ministrski predsednik' llugh, ki bo baje nasvetoval enoten carinski sistem, po katerem bi se za zaveznike olajšala trgovina s kolonijami, za druge dežele pa otežčala. Razpravljala bo konferenca glavno baje o sledečih točkah: Pravila o trgovskih razmerah med vojskujočimi; ukrepi proti temu. da hi po vojni nemško blago preplavilo zavezniške
T
dežele; odstranitev škode, ki jo povzroči vojna; znižanje poštnih, brzojavnih iu telefonskih pristojbin v prometu med zavezniškimi deželami;
Ustanovitev patentnega urada in drugih institucij v prid zaveznikom.
(¡ospodarska vprašanja, gospodarski intere-i si. Zakaj so nam pravili — da se v ml i vojna? Za osvoboditev potljarmljcnih narodov. Svoboda teh narodov je še enaka obljubi, da pride nekoč Mesija. Na obzorju pa vidimo carinske zveze, f trgovske pogodbe, otežčavanje nasprotnikove tr-i govine — same materialistične reči. Iu sicer sam»* take reči, ki ne izravnajo dosedanjih sporov, temuč jih poostri* in ustvarijo še nove. Same take reči, ki naneso nove snovi nemira, tekme, ljubosumnosti na kup in povečajo vzroke novih vojn.
Sanjači pripovedujejo, da je sedanja vojna zadnja.
Zopet anarhisti.
Roparji na vlaku.
Zakrinkani roparji so stopili 30. marca o polnoči na vlak Texas & Pacific železnice, ko je zapuščal postajo Shreveport, La. Prijeli iu zvezali so vse uradnike in sprevodnike ter ukradli dva svežnja registrirane pošte. Dve milji da-j I je so skočili z vlaka na nekem 1 križišču. Policija je začela pVeis-kavati ter je baje na sledu dvema možema, ki so ju potem opisali ( sprevodniki in poštni uradniki, kr ; so se oprostili. Vrednost ukrade-j ne pošte še ni znana.
Železniška nesreča.
Dne 30. marca popoldne je bil ubit strojevodja Rac Robinson i> VVashingtona, Indiana, ko se jf ponesrečil njegov vlak eno miljo od Flore, lil. Kurjač VVillis Mul-len pa je bil resno poškodovan. Nekateri potniki so dobili lažje poškodbe.
Proti smrtni kazni.
(Juverner McCall države Massachusetts je poslal državni zakonodaji spomenico za odpravo smrtne kazni. V spomenici pravi, da smrtna kazen ni zmanjšala števila zločincev.
Ogenj v nebotičniku.
V New York je J. apr. popoldne nastal ogenj v dolnjem mestu, ki je z.e ob dveh upepelil dve petnadstropni hiši ob Beekman streetu in se razširil na 20nadstrnpni ne-hotičnik oh Nassau in Bcekman streetu. Stanovalci visoke najetu : ne hiše, ki se nrthaja v njej tudi tiskarna dnevnika "New York Sun", so se spravili na varno.
Državni pravilnik v Chicagi Mr. llovne se razvija in postaja velik mož. Njegovi konknrenti bodo morali popokati od zavisti. Policija je odkrila— morda se še kdo na to spominja — zaroto, katere člani so hoteli zastrupiti in na druge načine preseliti v nebesa vse cerkvene funkcionarje od rimskega papeža do zadnjega nu*/narja — brez razlike na veroizpovedanje in sekto. Pričetek je bil storjen v Chicagi, kjer je legendarni Crones zastrupil juho na banketu v čast nadškofu Mun-deleinu.
To je bila velika reč in policija >i je spletla debel vence slave s tem odkritjem. Le Cronesa ni vjela, dasi je detektivski načelnik limit izjavil, da je lov na ljudi najbolj razvita umetnost našega ča-a. i ¿o v je bil zelo obširen, organiziran je bil po vsej Ameriki, oatal je pa kljub vsem policijskim veleuraom zelo bre-zuspešen. In ves roman o zastrupljeni juhi je inalodanc pozabljen.
Naposled nesreča ni tako velika. Polagoma prihaja namreč na dan, da Crones vendar ni bil tako strašno nevartu» osi-ba, kakor so nam izprva pripovedovali. Je že res, da je hotel zastrupiti cel katoliftki banket: ali -daj se kaže. da je le bolj sovražnik vere kakor pa morilec kronanih in finančnih vladarjev. Dognali so celo to, da ni niti vedel, da je na banketu tudi nekoliko gospodar skih mogotcev; kdove, morda bi jim bil prizane-sel, če bi bil to vedel.
Zdi se vsaj. da mislijo oblasti tako. Ali pa ga
opravičujejo zato, da bi opravičili sami sebe, ker jim ui zašel v nobeno izmed tistih pasti, ki so mu jih nastavljali?
Naj že bo. kakor hoče. Tista zarota, ki jo je odkrila policija, postaja malenkostna. Zato je pa llovne razkril nekaj velikanskega, nekaj resnično strašnega. Po vsem civiliziranem svetli je raz-I redena anarhistična zarota, ki ne namerava nič več in nič manj kakor pomoriti vse kronane vladarje in Pierpont Morgana poleg njih. Kakšna čast zanj! Ce je sladko umreti za domovino, mora biti še stokrat slajše umreti kot nekronan član kronane družbe samih kraljev in cesarjev. O Morgan, kdaj bi se bilo sanjalo tebi. ki nisi ne grof ne baron, niti navaden vou ne, da boš nekoč stal. ali pa vsaj ležal — četudi mrtev — v eni vrsti / Nikolajem, Francjožefom, Viljemom, Meh-medom, (Jeorgem ?
Zarota je razširjena po vseh velikih mestih Amerike. Anarhisti imajo tajne seje, za izvedbo načrta se nabira denar, in vse to ve naš državni pravilnik Maelav llovne. Zdaj smo lahko poto-laženi. Zakaj llovne tudi ve, kdo j«' bil izvoljen, da izvrši krvavo delo. katero zdaj on gotovo prepreči. ako ne bo imel enako smolo kakor policija s Cronesom.
Na svetu je mnogo blaznih ljudi in marsikak-sna neumnost se je že zgodila. Ali državni pravilnik Hoyne smatra vendar ljudi za preotročje. če misli, da bodo res verjeli njegovo bajko.
Rumunska poslanska zbornica je dovolila vladi, da sme najeti 40 miljonov frankov posojila.
Vprašal bi človek i ('emu? Ker ni povedan namen, je tem bolj sumljiv.
Angleški kralj Jurij je daroval za vojne namene stotisoč dolarjev. Marsikateri državljan, ki je daroval pet dolarjev, je dal razmeroma več kakor "njegovo veličanstvo".
V Rim so baje došla poročila, da so se dogodili pred kratkim veliki draginjski nemiri v avstrijskih mestih na Dunaju, Pragi. Trstu in Zagrebu. Cele množice žena so navalile na vladne urade, kjer so zahtevale živil ter konca vojne. Poklicane so bile vojaške čete, ki so streljale na ženske ter jih mnogo ubile.
Je že mogoče. Saj bi bilo celo čudno, če ne bi beda izzvala odpor. Pa tudi ni čudno, da dobe demonstranti namesto zahtevanega kruha krogle v telo.
Iz Rima poročajo, da so prišli zavezniki na ! otoku Krfu na sled veliki zaroti. Zarotniki so i-meli natančne načrte, potoni katerih bi obveščali Avstrijo in Nemčijo o delovanju zavezniških podmorskih čolnov. .
1/ Aten poročajo preko Pariza: "Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je prebivalstvo napadlo in oropalo poslopje srbskega poslaništva v Sofiji na bolgarskem. Bolgarske oblasti so aretirale edinega moža. ki je ostal v poslopju ter varoval poslopje.
"Ameriški poslanik v Sofiji je protestiral pri bolgarskem ministrskem predsedniku Rado-i slavovu, ki je opravičil postopanje svoje vlade s tem, da je Srbija prenehala eksistirati kot država in da poftane potemtakem poslanisko poslopje lastnina Bolgarije."
Cc je to res, je izgovor pač piškav, kajti šele pri sklepanju miru se bo pokazalo, če je Srbija ( še država ali ne.
Pri volitvah dne 4.	aprila za
ehicaški mestni svet so	dobili socialistični kandidati v posameznih wardah sledeče število glasov:
Moš-	Žen- Sk likih	skill paj
1	R. Wasbrough 412	67 4711
2	A. K. Ilalm____2011	59 268
3	R. shelton ____369	223 51)2
4	J. McNulty____ 472	.">7 529
'»F. (i. Well man 272	69 341
li K. DeFaust, Jr. 170	44 214
7 Chas. II. Foster 414	205 639
HT. J. Vino____ 685	2*1 986
¡»Chas. Johnson 2899	966 3865
10	A. Schimmlig . 626	198 824
11	Joseph Sorna.. 305	93 398
12	Louis Ccjka .. 999	2!>7 12W 1.1(1. Franklin ... 406	110 516
14	H W. Harris.. (i:i7	207 844
15	W. Rodriguez 6130	19.17 8067
16	Moses Sahud.. 42J	81 504
18	A. II. Wittman 476	1J6 612
19	K. tl. Starr____ 616	207 82J
îlChas. Anderson M47	72 419
22	Carl P. Pardeck 641	155 796
23	Hoy t Raymond 651	144 795
24	L. W. Hardy.. 958	191 1149
25	J. I. Hund berg 42J	102 525
26	V. C. Koehlcr 949	210 1159
27	Emil Kühne.. 4621	1J52 597J
28	F. Schiflersmith 722	206 978
29	C. L. Brooks .. 338	260 798 .10 Aaron Henry . . 221	48 269
• Il A. ( 'a ni ut z____ 471	172 A4«
T2. P.L. Anderson 2730	117 3907
33	W. K. Dunn.. 1266	343 1609
34	Josef Novak.. 2794	743 3537
35	Fred K bel ing 1143	297 1440
Ce primerjamo rezultate z lanskimi volitvami, dobimo sledečo sliko :
Lani .	Letos
	1......... 293	479
	2......... 422	268
	3......... 500	592
	4......... 253	529
	5......... 263	341
	6......... 79.7	214
	7.......... 890	639
	8......... 540	968
il.........1,264	3,865
1	0......... 603	824
1	1......... 390	398
1	2......... 745	1,296
1	3......... 604	516
1	4......... 483	844
1	5.........1.703	8,067
Ki......... 268	504
17......... 221
18.	......... 712	612
19.	________ 273	823
20......... 261
2	1......... 640	419
2	2......... 635	796
2	3......... 791	795
2	4......... 720	1,149
2	5......... 732	525
2	6......... 947	1,159
2	7.........2.133	5.973
2	8......... 919	978
2	9....... 612	798
3	0......... 251	269
3	1......... 505 - 646
3	2......... 724	3.907
3	3.........1.166	1.609
34. ........1,280	3.537
35......... 995	1,440
Skupaj........24,452 45,779
IZVOLJENI ALDERMANI V CHICAOI.
Kandidati, ki so bili izvoljeni v mestni svet v Chicagi, so dobili v jsvojih wardah sledeee vceine:
1	John J. CoughHn, I). ..	4,982
2	Hugh Norris, R..............1,655
3	Clysses S. Schwarts. D. .	2,793
4	John Richert, 1)..............4,926
5	Thomas A. Doyle. D____4.370
6	Willis <>. Nance, R ...	6.972
7	John N. Kimball, R____7,403
8	Ernest M. Cross. R..........931
9	Eugene 11. Block, D________901
10	James McNiehols. D . .. .	1.527
11	Herman Krumdick, D..	658
12	Joseph 1. Novak, I)____3.454
13	John O. Home, I)............4,191
14	Joseph 11. Smith, 1)____2,513
15	W. E. Rodriguez, Soc________3.999
16	John Sz mkowski, l>. .	3.565
17	Stanley Walkowiak. D. .	1.672
18	William J. Healv, R________871
19	Jomes B. Bowler, R____3,954
20	Matt Franz, 1)................2,606
21	Karl J. Walker, I)............820
22	John II. Bauler, D............352
23	John Kjellander, R____6.102
24	John 1 laderlein, I)..........2.769
25	Frank J. Link, R____i..	7.770
26	(Jeorge Pretzel, R............2.943
27	Oliver L. Watson. R________1.137
28	Max Adamkowski, D. .	368
29	Thomas F. Byrne. I)____2.660
30	William R. (VToole, D..	2,410
31	Robert R. Pegram. R. ..	1,062
32	James Rea, R ......;. .	6.009
33	M. A. Michaelann, R ...	910
34	John Toman, D................5,952
35	Thomas J. Lynch, I)________4,84<>
Socializem, pacilizem In sorodno
Etbin Kristan
DRŽAVA IN KAPITALIZEM
Organiaaeija sedanje družbe je država. Iznašel je seveda ni kapitalizem, ki jo je podedoval od prejšnjih dol», toda dal ji je njeno karakteri-stično obliko. Popolnega uspehu pač še ni dosegel povsod, ker se sam še ni razvil do vrhunca in deloma šc ni mogel, deloma pa tudi ni hotel odpraviti vseh ostankov preteklosti.
( V Evropi ii. pr. prevladava monarhija. Razno Francije, Švice in Portugalske imajo vse dežele motiarhično vlado. Nikakor se pa ne more reči, da je monarhija specifična oblika kapitalistične družabne organizacije. Ravno nasprotno je res. Monarhija je bila izraz fevdalnega razrednega gospodstva. in ko je buržvazija, ovirana v svojem gospodarskem razvoju, vstala proti privilegirani aristokraciji, jc bila republika njena zahteva. lin rž vazi ja je nastopala demokratično in liberalno; seveda je imela njena demokratičnost meje tam, kjer se je pričel nižji razred, katerega je sama hotela izkoriščati, in njen liberalizem je pomenil svobodo zanjo. Ali republika je bila oblika, v kateri je mogla pričakovati vse to, kar je sama želela.
KOMPROMISI KAPITALIZMA.
Ko se je pokazalo, da je starina vsaj v nekaterih postojankah močnejša, nego je mislila nova, šele vstajajoča družba in ko je ta povrh spoznala. da bi si v republiki poleg "tretjega stanu" tudi delavstvo lože osvojilo nekaj pravic, kakor v monarhiji, je bila buržvazija kmalu pripravljalni na koncesije iu kompromise. Klic po republiki je nadomestil k I i«* po konstituciji ; to je razprostrlo široko polje za barantanje med starim novim. Monarhija se je nekoliko prilagodila kapitalistični huržvaziji, ta se je pa sama večali-manj poarntokratila — celo v republikah, v katerih je plemstvo formalno odpravljeno — in tako je nastala nova država, pijlna notranjih protislovij, kot plod zveze med ostanki starega in začetki novega.
Posledica teh protislovij so notranji politi«" ni boji, katerih pravi v zrn ki so se tuiutam sčnso-niii zabrisali. Toda boji sami so /chisten » I • > k ; i v .* «la so vzroki in «In učinkujejo.
RAZLIKE.
Kakor tehnični iu gospodarski napredek, tako pa tudi politični razvoj in enak po vsem svetu. (I Severni Ameriki iu o večjem dolu Evrope lahko brez prnlužka pravim«», da j«* to kapitalističen svet, kapitalističen v popolnem pomenu besede, ii«' I«* podvržen kapitalizmu kakor razne kolonije, ampak dom lastnega, domačega kapitalizma.
Kljub temu se ne bi vjemelo z resnico, če bi dejali, «la je ves ta svet enak. (>«1 Rusije preko centralne Evrope «lo Atlantičnega obrežja in britanskih otokov pa preko ameriškega pacifičncgn obr«*žja, od Skandinavije pa do sredozemskega morja so neštete razlike. Anglija in Nemčija, kapitalistično g«»tovo najbolj razviti deželi v Evropi, s«' no moreta nikakor nabiti na «'?>«» kopito. Av-stro-Ogrskn je skupna monarhija, in vendar se razlikujejo razmere v obeh državah kakor noč in dan; v Avstriji sami so posamezne «ležele oddaljene «Iruga o«i druge, kakor «la s«» oceani me«l njimi. Galicija in Češka, Dalmacija iu Nižjeavstrij-sko - t«» si» razlike, katerih ne more slep«»«* pr«*-zreti.
KAJ HOČEMO?
Po tem pisanem svetu pa vstaja prolétariat.
Na javnem siuo glede na to, da je delavski razred zgodovinski pionir nove družbe, ki mora poraziti in nadomestiti kapitalizem. Ali «la pri«le prolétariat «lo cilja, mora tinli poznati pot in sredstva, bojišče iu orožje, taktiko in strategijo.
Iu vprašanje zopet ni: "Kaj hočemo?" ampak: "Kaj moramo?" Kajti čim vzamemo -amo voljo v poštev, smo zopet v utopiji kakor pred Marxom. Volja velja le tedaj, če se vjema z nuj-ii ostjo. Kakor je bila napaka, «la s«» utopit i konstruirali eilje v glavi in potem apelirali na ljudstvo, naj jih uresniči, tak«» je zgrešeno izmišljati pota brez obzira na realne razmere in potem pozivati mase, naj hodijo po njih. Napačno je suge-rirati delavstvu metode, ki ne izhajajo iz razmer; take sug«'stij«' lahko zavajajo, odvajajo delavstvo od prave poti, zadržujejo njegovo zmago, in so t«»r«\j lahko ravno tako, oziroma še bolj škodljive, kakor kapitalistične metode.
Prva naloga socializma j«1 vedno pravo spoznavanje razmer. Le tedaj jc mogoče spoznati tudi pota in sredstva za dosego cilja in med raznimi možnimi sredstvi izbrati tista, ki najbolje služijo nauuMiu. Naša naloga ni, «la presojamo, če je to ali ono sredstvo lepo, etično in kdovč kakšno: presoditi j«' tr»»hn le, če j«- smotrenn iu potrebno. Kadar smo se prepričali, da je cilj «h»-segljiv, tedaj gre edino za t«», kak«» vr» dosežemo. To j«' prvo in glavno, to je absolutno: vse drugo je postransko in prvemu podrejeno. .
BOJI0ČE PROLETARIAT A
Vsak«» sre«lstv<», ki je potrebno, se mora porabiti. Vsako sredstvo, ki more postati potrebno, mora priti v oblast delavskega razreda. Kdor <b>-poveduje delavstvu, «la naj zavrže t«» ali ono sred-stvo. «lasi bo nemara za zmago in za utrditev zmagi' neizogibno, vara delavstvo in j«' njegov sovražnik — pa naj je vedotna, ali pa ponevedoma.
K j«* mor«4 delavstvo voditi svoj boj!
Že komunistični manifest j«' dejal, da mora biti tu boj v prvi vrsti nacionalen, "četudi ne v /mislil buržvazije." <>«1 šestdesetih let preteklega stídetja so e razni pojmi ž«« diferencirali in bolje precizirali, tak«» «la hi danes lahko rekli: Ta boj mora biti nacionalen, četudi ne nacionalističen. To se pravi: Delavstvo se mora predvsem boriti tam, kj«*r je, v svoji državi, v svoji deželi.
Delavska organizacija ima v s^bi nagon. «In postane internacionalna; to se pravi, ne le «la se združujejo delavci v eni deželi.brez obzira na j«*-
zik, ampak da iščejo zveze tmli prek«» državnih meja ir« snujejo organizacijo, ki naj obsega ves
svet.
Do n«'k<' meje se j«» to že izvršilo. Htrokovne organizacije imajo (»onckod mednarodne stike. Politične stranke imajo vez v mednarodnih koii-gresih in v internacionalnem socialističnem l»iroju. (]otOVO je, da se b«t doseglo še tesnejše zbliza-njc; ali priznati se mora, da ima tudi to gotove meje, ki se ne dajo meni nič tebi nič porušiti.
POGOJI STROKOVNE ORGANIZACIJE
Krasno bi bilo, če bi se dala ustanoviti enotna, ves svet obs«'gaj«»ča strokovna organizacija, eno edino društvi» s podružnicami ali lokalnimi unijami po vseh deželah, mestih in sploh p«» vseh krajih, kjer žive delavci. Ililo hi tudi prav lep«», če hi se mogla odpraviti zima, potresi, vulkanski izbruhi. Nič slabega ue bi bilo, če bi znali vsi Iju-«Ije po vsem svetu «mi jezi k. Še mnog«» lepih reči s«* lahko izmisli, posebno če ima človek nekoliko fantazije.
Toda vprašati je tudi treba, kaj se more. Tista industrijalna organizacija, ki ne «lela sploh nobene razlike med strokami iu ki naj se razteza k«»t popolna enota preko vseh meja, je pa v sedanjih dejanskih razmerah kratkomalo nemogoča.
V deželah, v katerih jc strokovna organizacija resna mi živi v njej pravi delavski «luh, po-i vzroča vprašanje, katera oblika j«1 najboljša, še vedno dosti preglavic. Ameriška djhlika j«' goto« vo slal a : ali na vprašanje, katera j«* najboljša, more odgovarjati' !«• izkušnja, nikakor pa ne svojevoljna konstrukcija. Praksa kaže, «la imajo razne stroke razne posebnosti, ki se ne morejo prezirati; na «Irugi strani pa kaže zopet praksa, «la j«' vsak boj siluo otežčan, vei;~,i celo p«»poln«»uui onc-m« gočen, nk«> Ima v veliki tovarni vsaka stroka svojo posebno organizacijo in pripa«la vsaka «Irugi centrali, ne da bi bila med njimi tesna zveza, ki bi v slučaju boja omogočila skupen nastop brez zadržkov.
Kako .omogočiti vsaki stroki neodvisni» delo t tam. kjer gr«' le za njene interese, pri katerih niso «Irugi nič prizadeti? Kako zagotoviti \>ak čas in .za vsak slučaj skupen nastop. br«'z katerega ni nolMMieinu delu zmaga zagotovljena
To so problemi, s katerimi se izkušeni strokovnjaki močno ukvarjajo, qc .«la bi bili doslej našli absolutno veljavno rešitev. In najbrž«» s«' sploh ne bo našlo nič absolutnega, ker s«> razmere menjajo, z razmerami s«' morajo pa menjati tmli oblike iu taktika.
MEJE IMAJO MOČ.
Faktično enotna organizacija po vsem svetu j«* sploh nemogoča iz zelo enostavnih razlogov. Sv«*t je razdeljen v države m «Iržave imajo :>voj«' zakone. Društvena pravica j«' v mnogih d«v/clah strogo regulirana. K«lo naj ustanovi v Avstriji ali v Nemčiji podružnico internacionalnega društva. ki ima centralo v Dctr.oit, Michigan? Vsako društveno ustanovitev je tam treba naznaniti «»-blasti, ki lahko prepove ustanovitev, že ustanovljeno «Iruštvo pa razpusti. Avstrijsko strokovno društvo ne more imeti po«lružniee niti v Zagrebu: Hrvaška tvori Z\, Ogrsko en«» državo, pa vendar m«»rajo biti «iruštva ločena. Kako tor»*j ustanovi-• ti vsesvetovno «Iruštvo?
Ne gle«l«' na to so društva gl«*«!«' na svoje poslovanj«' podvržena zakonom, ki se v raznih drža-vah razlikujejo. Niti ne govorim o tem, kakšna bi morala biti atlministracija v taki organizaciji, v kateri bi se govorilo par sto jezikov in bi morala e«»ntrala korespondirati ravno v tidikih jezikih, da bi se mogla ohraniti zveza.
Strokovne organizacije v posameznih deželah so naravno nastale in naravno so s«* razvile. In še nadalje se razvijajo in zboljšujejo. Amerika j»* res zaostala. Kdor pa pravi, da favorizira Socialistična stranka American Federation ot La-bor. govori neresnico.
Toda na svetu imamo dežele, v katerih j«' i strok«»vna organizacija delavstva š«> bolj zaostala : tudi take imamo, v katerih je sploh ni.
S«»cializein zaradi tega gotovo lle )»«» obupal. Kamor pride kapitalizem, tam nastane nujno prej-alislcj tudi delavska organizacija, iu strokovna navadno najprej. Ali o«l delavstva bolj razvitih «ležel se zaradi tega ne more zahtevati, da naj s { svojim delom in s svojimi boji čaka, dokler ne bo pr«detariat po vsem svetu v «mi uniji. Tam. kjer je delavstvo našlo pogoj«' za boj, sc bojuje, s>> mora bojevati.
Nn strokovnem polju j«' torej boj delavstvoa predvsem nacionalen. Se b«»lj velja to za politični boj.
I
POLITIČNA IN STROKOVNA ORGANI ZACIJA.
Zopet hi bilo l«'po. č«' ne bi bilo delavstvu treba dveh organizacij, ampak bi mogla njegova i strokovna organizacija voditi tmli njegovo politiko. Ali kar ne gre, ne gre.
Strokovna organizacija mora jemati obzir na str«»k«' in njih posebnosti. Z ozirom na t«» mora biti osnovana in urejena.
Politika ni vprašanje nobene posamezne stroke, ampak zadeva vsega delavskega razre«la; od «|«'lki strokovne organizacije se morajo «leliti p<» podjetjih; po tovarnah, rudniških revirjih itd.; ( idilična stranka mora biti organizirana za politične posle, skupno za državno fe«l«'raeijo z o«ldel ki v drža * ah, okrožjih, mestih, mestnih okrajih itd. V strokovni organizaciji se vpraša: Kje delni? v politični pa: Kje živiš? Kje voliš!
Enotna politično-st rok ovna organizacija j«' t«»r« j iz notranjih razlogov, ne glede na zakone mnogih «ležel. ki je sploh ne dovoljujejo, mnmHMV ca. Ako ima delavstvo politične naloge, mora i meti zanje posebno politično organizacijo; t«» j« socialistično stranko.
Da so tesni stiki med obema potrebni, «» t«'iii
ni dvoma. <V je ena organizacija «»d druge po-polnoma neodvisna, lahko vleče vsaka na svojo stran in .namesto da bi m* boj pospešil, se ovira iu ustavlja. N«'v«'sel zgled imamo ravm» v Ameriki, kjer nastopa A. F. of L. naravnost pr«»ti Sociali« stični stranki izvzemši' posamezne kraje, v katerih imajo socialisti že dovolj vpliva. Tukaj tmli lahko spoznavamo, kakšne sadove rodi poli-tika, katero v«»«li strokovna organizacija brez politične stranke, ki bi bila izrecno «bdavska.
OBA MEČA!
%
Strokovna «»rganizacija jc potrebna, ker s«» neizogibni neposredni boji med delavci in po<lj«d-niki. njihovimi gospodarji. Poglavitna naloga strokovne organizacije leži v sedanji «Iružhi. V njenem okviru se bojuje za zboljšanje delavskih razmer,; večje nicz«le, krajši delovni čas. Ugodnejši «lelovui pogoji sploh, varnost v delavnicah, jamah, na železnicah itd. so iij«*ni glavni, naravni nameni, Kcv<»lucionama preosnova cele družbe leži izven njenega okvira in izven njene moči; pa«* pa lahko pomaga in sodeluje pri tem delu.
Socialistična stranka j«' potrebna, «la pribori delavstvu tisto moč, s kater«» se more izvršiti družabni preobrat, to j«* politično moč. Oblika kapitalistične družbe je dr/ava. in sicer država «levet-najstega in dvajsetega stoletja. V t«*j «Iržavi, iz le države se mora izvršiti preobrat v socializem.
Država je politična tvorba; nj«'ne funkcije so politične. Ako ji hoče delavstvo priti do živega, kar mora, «'•♦• ae hoče rešiti kapitalistične nadvlade in o«lpraviti razrede, se mora politično bojevati in os\ ojit i državo. Le če jo ima v svoji oblasti, more storiti z njo, kar j«' potrebno v njegovem interesu. ( e jo j«» treba odpraviti — Iti kot razredno organizacijo jo je na vsak način trčim odpraviti — jo mora v ta namen «lobiti v sv«» je roke.
MEDNARODNOST — NE KONFUZNOST.
Cilj socializma je internacionalen.
Ta beseda, ki j«* alisolutno resnična, se j«* tisočkrat krivo tolmačila, in nj«'iio napačno razlaganj«' tlela i z socializma strašilo, pre«l katerim se popolnoma po iicpotrcimem zgražajo nepoučeni ljudje. Lažni promki pripovedujejo, da ho-čejo socialisti vzeti ljudstvu narodnost in napraviti iz \s<'u nai*(»«l«»v nekakšno nedoločeno mešanico, nekakšen vsesvetoven narod, ki bi govoril volapik ali esperanto ali kakšen podoben izumetničen j«'zik.
Na po<llagi tak«» krive pre«lpostavke je .seveda prav brhko dokazovati, «la j«' socializem "nemo«/«»«"'." Odpraviti jezike, ki s<» s«' prirodno razvili. uničiti razliko temperamentov, pobarvati vse kože «'iiako, j«* res nemogoče. V d«»gle«liiem času, > katerim računa socializem, je celo nemogoč«' pripraviti v m* ljudi na svetu «1«» t«'ga. «la bi se poleg svojega materinskega jezika naučili š«' en — bodisi živ. ali mrtev — jezik za internacionalno občevanje. Kaj prinese poznejša bo«ločnost, j«' drugo vprašanje. Praktično spoznanje privede morda ljudstvi» «lo tega....da se v mirnem sporazumu dogovori o rabi kakšnega svetovnega občeval nega jezika. Mogoče je. da se sčasoma razni „ sorodni jeziki stope; mogoče je pa tudi, da se raz-i v i jejo se nekatera narečja v samostojne jezike.
Kdor ima dovolj časa za take špekulacije, so mu svobodne; ali nihče ne sme reči. «la j«' to socializem. Njegova intcrnaeionalnost pomeni v prvi vrsti to, «la potrebuje s«»cializein za uresničenje svojih «• i I j«* n ves svet, ali pa vsaj ves civilizirani svet za podlago. Sedanje kapitalistično gospodarstvo je svetovno; njegova trgovina je internacionalna; za svoje uspevanje potrebuje mednarodno življenje, mednarodne pogodbe, mednarodne zveze. Socialistično gospoiiarstvo je mogoče I«' tedaj, če odpravi kapitalizem povsod. V kapitalistični «Iružhi si» posamezni socialistični otoki nemogoči.
MEDNARODEN CILJ — MEDNARODEN BOJ.
Ker je «-il.j socializma internacionalen, mora biti tudi metoda njegovega hoja internacionalna in iz tega sledi, da mora organizirati za svoj boj tudi internacionalno armado.
Nihče ne zahteva od delavcev, «la zavržejo svojo narodnost. To bi bila zahteva, ki bi bila zaradi svoje nemogočnosti smešna in bi se s tem sama ubijala. Kar uči socializem, je mednarodna združitev delavstva. liodi German, Roman, Slovan. Mongol, Semit ali kar si sploh; toda kot d«'lavee s«« združi z delavc«'in za boj zoper kapitalizem, ki se sam mednarodno združuje iu se pri izkoriščanju in zatiranju nič ne ozira na eno ali drugo naro«lnost!
Podlaga, nn kateri se zgradi socializem, je ve s človeški svet; pota «lo cilja morajo prepresti v«'s civilizirani svet; graditelji nove zgradbe morajo biti po vsem svetu, a «la morejo graditi z u-spehom, morajo imeti skupen načrt in morajo delati v vzajemnem sporazumu.
To j«' internacionalno del«». In pr«»letnrint ga mora pospeševati čim najbolj je mogoče. Agitacija ga mora propagirati, in zanj se mora snovati organizacija, internacionala, to se pravi: Ne breznarodna ali protinaro<iua, temveč mednarodna, vsenarodua organizacija. Proletariat mora gledati, dn dobi čim tesnejše stike in zveze preko vs«'!i meja, po vsem svetu.
BOJ NA DANEM BOJIfiČU
Sledeč temu stremljenju, vendar ne sme proletariat prezreti, kaj je sploh mogoče in kaj ni. kaj je v gotovem času, kaj je v gotovih razmerah mogoče iu kaj ni. 1'važevanje resničnega položaja nas dovaja do sklepa, da mora biti politični boj proletariat»! kakor pravi komunistični manifest \ prvi vrsti nacionalen. To se pravi, da iz a mora proletariat vsake dežele voditi predvsem v svoji «leželi.
Idealno internacionalen bi bil l»oj delavskega razreda lahko, č«' bi bil ves civilizirani svet orga-
niziran v eni enotni državi z enotnimi zakoni in ustanovami. Ali politična oblika kapitalizma je država z mejami.
Pretenda je ta oblika tudi njemu. K«*r mu ne zadostuje profit, ki ga izvleče iz |4>samcznc «ležele, skuša veduo razširjati svoje meje. Kupčija išče m»ve trg«», kapitalistična država išče nove kolonij«*. Čimbolj je pa "divji" svet razdeljen, tem manje zemlje ostala kapitalizmu za "kul-tiviranje '; kadar se ne more osvajati nič več, kar je "brez gospodarja", postajajo konflikti med kapitalističnimi državami \sc ostrejši in bi-, jejo se boji za uničenje tuje konkurence. Kakor tekmuje trust s trustom. tekmuje tudi država z državo. Prvi boji se odigravajo na borzah, drugi pa v «liplomatičnih tajnih kabinetih in na — krvavih bojiščih.
KAPITALISTIČNE MEJE.
Vsč gospodarske, diplomatične in militaristi-čne vojne pa še niso ustvarile ene enotne države po vsem svetu, in je tudi ne bodo. M eje se izpre-minjajo, krone padajo, tupatam izgine kakšna država. t upat »m nastane nova, ali v eno samo državo se ne združijo. Ljudje s Konstantinskimi ali Napoleonskimi sanjami, ki bi hoteli pod svojim žezlom ustanoviti svetoven imperij, se.že še dobe; ali njih želje so prav tako brezmočne kakor vsaka fantazija, ki nima realne podlage in ne vpošte-va dejanskih sil.
Doki »r obstajajo različne države z različnimi ustanovami, z različnimi zakoni in uredbami, mora Proletariat računati s to činjenico. Rojevati se mora tam, kjer je. ker mu je le tam boj omogočen; svoja bojna sredstva pa mora prilagoditi razmeraunker more le tedaj doseči uspeh.
Tako je boj delavskega razreda internacionalen in nacionalen. Mednaroden je po svojem cilju, po tem, da so načela socializmu mednarodna in p«» tem, da iščejo socialistične stranke vsega sveta čini mogoče testmjše zveze. Večina praktičnega dela je pa nacionalna po tem, dn gn mora Proletariat' po sili realnih razmer opravljati tam, kjer živi.
BOJ ZA MOGOČE — NE SANJARSTVO.
Naravna posledica t«'ga fakta j«* obstoj posebne socialistične stranke v vsaki deželi. Za vsako so obvezna temeljna načela socializma in sklepi Internacional«*. Vsaka pa mora svoje praktično delo prilagoditi razmeram svoje dežele iu v tem zmislu voditi nacionalno politiko.
C H j socialistične politike je osvojitev državi». Kadar s«* dose/e ta cilj v vseh deželah, se o«l-pravi država v njeni tipični obliki in ustanovi svetovna zadruga narodov, katero imenujejo eni socialistično republiko, drugi internacionalno demokracijo, tretji zopet drugače, na čemer pa nič ni ležeče, ker ne gre za ime. temveč za stvar.
Ce bi se mogla stvar urediti tako, dn bi doseglo delavstvo po vsem svetu, v vseh «leželah v enem dnevu in ob eni uri absolutno odločujočo moč in bi zmagalo na vseh kontinentih in otokih sočasno nad kapitalizmom in njegovimi zastopniki, bi bilo to zelo lepo. 7. enim skokom takorc-. koč bi tedaj v«'s zemeljski svet predel i/, kapitalizma v socializem. Ali «la bi bilo to mogoče, bi se moral razvoj s svojimi zakoni umakniti čudežu. Socialist dvajs«'tega stoletja pa ne more verjeti v miraklc.
Socializem, ki miiui ni pl«»«l sanj, nam prepoveduje sanjarstvo, zahteva pa o«l nas, dn spoznavamo pogoje razvoja, pogoje svojega boja.
BOJ ZA VSAK MOGOČI USPEH
Instrument so«1allzina je socialistična stranka. ki je politična in ki mora poglavitno delati v svoji «lež«'li. Čimprej more v svoji državi osvojiti politično moč, tem bolje jc. Hila bi pač blaznost. če bi k«b» o«! socialistične stranke v eni «le-želi zahteval, da naj zadrži svoj naprc«lek in o-pusti svojo zmago, ker še ni socializem v drugih deželah tnk«» razvit, «hi bi tudi ž«* lahko storil t«».
Ako so delavci ene tovarne tolik«» organizirani, da si tu iu lahko pribore osemurni delavnik namesto deseturnega, ne more nihče zahtevati, dn naj rajši še nadalje delajo po deset ur. dokler ne bo tudi drugod organizacija «lovolj močna, «la skrajša <l«'l<» na «mnk način.
Socializem ni le "godba bodočnosti"; vse. kar more delavstvo dnnes priboriti, .j«' prav, n«* le zato, ker privošči so«'ializem tudi v sedanji družbi delavstvu vsako zboljšanje, ampak ker pospešujejo take pridobitve tmli poho«l socializma in olajša vajo boj delavstva za končno zmago.
REFORME
Socialistična stranka sama se bojuje za zholj. šanje delavskega položaja. Ce jo v tem zmislu imenujejo reforinatorično, je to le pa glavah s pretesnim obzorjem očitanje. Cim več reform se doseže v sedanji družbi, tem boljše bodo priprn-ve in tem utrjenejša bo podlaga zn bodočo družbo. Pri tem seveda vemo, da ni vse reforma v socialističnem zmislu, kar imenujejo meščanski po litienrji, idealisti iu usmiljeni bratje reformo.
Koristen j«1 že boj delavstva za reforme sam Tin sebi. Vse tnke bitke so orožne vaje, ki jih potrebuje delavstvo, ker se tudi tukaj nič ne doseže brezprakse. Socializem pričakuje zmag«» «><l de-lnvcev, toila n«* «»d delavskih rekrutov. temveč od delavcev, ki so izurjeni in utrjeni v boju.in imajo dovolj izkušnje, dn poznajo vse kapitalistične metode in zvijače.
Dober j«- hoj za reforme zaradi tega, k«'r krepča organizacijo in jo povečava. Prvotno krščanstvo je imeli zelo lepe nauke; ali velike niso postale krščanske cerkve s samim oznanjevanjem evangelija in .s pridigami o ljubezni do bližnjega, temveč z zelo realnimi, materialističnimi metodami, z vpoštevanjem razmer in s porabo vsake faktične sile, katero so mogle doseči. Tmli socializem ne spravi vsega delavstva v organizacijo (Dalje nn 0. strani.)

ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
uiumvijtm dn« m. »»fhiu
vm.
PODPORNA ZVEZA
iak»rporinu tt «prlU 1«N v dr*»»« Pena
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FKANK PAVLOyClC, 4« Maia St., Conemaugh, P». Podpredsednik: J081P ZORKO, R. F. D. 2, box 50, West Newton, P». Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK. 4« Main St., Conemaugh. Pa. pomočni tajnik: IVAN PROSTOR, 101)8 Norwood Rd., Cleveland, O. Blagajniki JOSIP ZELE, 6108 St. Clair Ave., Clevelaud, Ohio. Pomožni blagajtik: JOSIP MARINČlC, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRICH, 170 Franklin Maiu St., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VIIJEM SITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽlC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., boi 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib St., Numrejr Hill, N. S. Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORdEK, L porotnik, Box 195, Radlejr, Kanta». JAKOB KOCJAN, 2. porotuik} 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KARLINOER, 3. porotnik, (Jirard, Kansas, R. F. D. 4, Box 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK: • F. J. KERN, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Clevelaud, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:	p
GLAVNI URAI> v hiši »t. 46 Main St., Conemaugh, Pa. 6PENDAL IVAN, Conemaugb, Pa., Box 781. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GABRENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. D. 5, Box 111, Johnstown, Pa. 8UHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Box 514, Couemaugh, Pa.
Socializem, pacifizem in sorodno.
Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st 8t., Chicago, 111.
Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljaidno prošeni, pošiljati vse dopise in denar naravnost ntt glavnega tajnika in nikogar drugega. Tenar naj se pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih, Expresnih, ali Lian-uih denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da s« v prihodnje popravi.
IMENIK PRIGLAŠENIH DELE pripelje v Pittgh., naj poroča približni OATOV	čas in po kateri železnici se pripelje, - I da bo lože se ravnati sobratu Povšetu
za 4 redno konvencijo S. D. P. Z in članom Piu*b«r*kih društev.
Za društvo Stv. 1: Frank Škufca,
Couemaugh, Pa. Za4 društvo št v. 2: Louis Bavdek. ¿'je po višina Couemaugh, Pa. (zastopnik.) kritje stroškov kon Pavel
NAZNANILO.
V glasilu Zveze Proletarec, stev. I 455. z dne 21. marca 191C sem poro-mesečnina v pokritje stroškov konvencije za mesec Za društvo štv. 5: Pavel Les aprji ¡n maj po 5oc na člana in čla-Kalphton. Pa.	nico. Ker pa je nekoliko preveč na
Za društvo štv. 11: Frank Bav enkrat in je tudi po pravilih ne več dek I)unlo. Pa.	kakor 25c povišati mesečnino, naj se
Za društvo štv. 35: Franc Justin, vzame na znanje, da ni naklade po Lorain, Ohio.	50c za mesec aPril in maj» Pač Pa i® I
Za društvo štv. 37: Franc Mrzli-
kar, Barherton, Ohio. Za društvo štv. 40: Josip Zorko.
West Newton, Pa. (zastopnik). Za društvo štv. 41: Franc Koko-
tec, Clevelaud, Ohio. Za društvo štv. 55: Louis Bavdek, Concmaugh, Pa. (zastopnik).
ruzdeljena v štiri mesece po 25c in sicer v mesecih april, maj, junij in julij 1916.
S sobratskim pozdravom
Louis Bavdek, tajnik S. D. P. Z.
(Nadaljevanje s 5. strani.) ■ ■ ,» hk,
s samim opi#avanjem lepote, ki zavlada v socialistični družbi. Organizacija mora masi takoj pokazati, da jc koristna; večina delavstva ho šele tedaj popolnoma razumela zadnje cilje socializma, kadar ho v organizaciji dohila priliko, da jih temeljito spozna. U- iiidifcrentnega delavca ne postane socialist, dokler je zunaj; najprej ga je 'treba privabiti v organizacijo, iu še tam je treba včusi mnogo časa, prede« razume, kaj je socializem v resnici iir 4j«kaj je v njegovem interesu, da jc socialist.
REFORME AGITIRAJO.
/
Reforme so veliki večini bližje kakor zadnji cilji. Jutrišnji boljši kos kruha je človeku bolj razumljiv kakor popolna svoboda v bodočnosti. 0* jo mogoče delavstvu izgladiti pot v organizacijo z reformami, so torej reforme izvrstno agitatorično sredstvo v interesu socializma, iu socialistična stra iku hi delala sama proti sebi, če hi jih zanikala ali zanemarjala.
Vse, kar obsegajo takozvani minimalni programi, so reforme. Vse te reforme skupaj še ne pomenijo socializma; potrebne so pa, ker ustvarjajo pogoje za njegov napredek in za njegovo končno zmago.
Reforme, za katere se bojuje socialistična stranka, imajo namen zboljšati položaj delavstva v sedanji družbi. IVaV to j»* vzrok, da jih nekateri posebni socialisti naravuftst fanatično odklanjajo, češ delavstvo si na ta način ustvari mnenje, da bi se inu tudi v kapitalistični družbi lahko dobro godilo iu da zaradi tega ni treba revolucije. Čim večja je delavska beda, tam revolu-cionarnejše bo; kapitalistični bič je najboljši a-gitator.	^ j
STRADANJE NI 80CIALISTIČNA PROPAGANDA.
Ta teorija jc enaka iluziji. Največja beda ne ustvarja revolucionarjev, temveč klečeplazce in pbupnike. Človek, ki jc z materijalno skrbjo dneva tako napolnjcu. da ni poleg nje prostora za drugi mitili, ne postale socialist, kajti socializem ui plod obupa, temveč plod jasnega spoznanja. Ako bi bilo zboljšanje delavskega položaja nevarno socializmu in socialni revoluciji, bi bil socializem spoh brsznadejna dogma. Tisti, ki dosežejo zboljšanje, bi ga zavrgli, ker bi se jim zdel — po naukih absolutnih antireformistov -»— nepotreben; tisti, ki- jih pahne kapitalizem v popolno bedo, ga pa ne bi razumeli in bi bili nesposobni za socialno revolucijo.
V resnici pa ni tako. Vse tisto zboljšanje, ki ga jc mogoče «doseči v kapitalistični družbi, ne odpravi delavčeve odvisnosti, ne izravna velikanske in vedno naraščajoče razlike med proletar-skim iu kapitalističnim življenjem, ne izgladi razrednega nasprotja in vsled tega ne odstrani razrednega boja. Reforme, ki nekoliko olajšajo
V spanju spregovoril.
V Strobelnu na Saškem se je na-Za društvo štv. 58: Nikolaj Po- hajal v vojaškem lazaretu neki 1-vše, Pittsburg, Pa. (zastopnik), van Števcu, pešec, ki jc bil na ru-Za društvo štv. 62: Frančiška skem bojišču pred več meseci za Trbežnik, Clevelaud,^ Ohio. sut z zčmljo od granate in živ po-Za društvo štv. 64: Ivan Kaker kopan. Najden od sanitetne pa-
Mihvaukee, Wis.
Louis Bavdek, tajnik S. I). P. Z.
trulje.je izgubil dar govora od silnega strahu, ki ga je preživel. Neke noči naenkrat zavpije na vso moč, tovariši v lazaretu prilete k njemu, nakar jim prične pripove-
IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. Z.
Delegatom in delegatinjam četrte dovati strašile sailjc konvencije S. D. P. Z. #	_
Delegati-nje in glavni odborniki za četrto konvencijo, kateri nimajo svojih znancev in že naročenih stanovanj za časa konvencije, naj se pismeno takoj obrnejo na Nikolaja Povšeta, glavnega nadzornika S. D. P. Z.
Naslov: Nick Povše, 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Pittsburgh, Pa.
Mačka raztrgala otroka.
Kmetica Katarina Volkar v Sinartnu je pustila svoja dva majhna otroka, 3 leta starega Franca in 4 mesece staro hčerko Marijo, za kratko časa brez nad zorstva v sobi. Deček se je igral i Sobrat Nick Povše je pooblaščen od domačo mačko, ki je hipoma pla glavnega in pomožnega odbora, da „¡|a po dt-čkll, mu izpraskala oči vse potrebno preskrbi za sprejem in ¡„ v08 0j)raz t,.r gH }nKJ0 razmesa
najem stanovanj delegatom, delega-tinjam in gl. odbornikom. Prejel sem poročilo od sobrata N. Povšeta, da je .	,
vse potrebno preskrbel pri pittsbur- to *«la»mil, dekletce pa pozneje.
ških društvih, ki so dragovoljno šla na	-
rila. Tudi deklico je mačka hudo poškodovala. Deček je kmalu na-
roko v vseh slučajih. Člani pittsbur-ških društev S. D. P. Z. bodo čakali
• - 44Balkanska Pošta" poroča, da je rumunski minister za zunanje zadeve v nekem privatnem razgovoru dejal o stališču Rumunije z ozirotn na vojno: Rumunija doslej ne misli izpremeniti svojega stališča v tedanji vojni. Vlada stoji pod pritiskom obeli vojnih skupin, toda bodoče postopanje Rumunije se bo odločilo šele v nadaljneni poteku vojne. Nazadnje se h») Rumunija pridružila oni skupini, ki bo stavila najbolj sprejemljive predloge.
To j«*, "praktično" stališče. Zdelo se nam je pa ves čas kaj takega, posebno z ozirom na zadnji» balkansko vojno, v kateri je Rumunija tudi igrala zelo lepo vlogo. Tudi ^patriotično" je tako stališče. Saj hoče "povečati domovino" in rešiti neodrešene Rumune izpod tujega jarma. Minister Polubaru le še ne ve, kje naj išče te ne-od rese no brate, v Avstriji ali v Rusiji. Rumunija je.mobilizirala; rada bi sc torej vojskovala. Preglavice ji dela le to, koga naj smatra za sovražnika. Odvisno je to od kupčije. Ampak če bodo rumunski polki marširali, izda gospod kralj gotovo oklic, da brani vojska čast domovine in najvišje ideale človeštva.
Ustavljena tovarna.
Ker niso hoteli delavci odnelia-
dclesratc, delegatinje in gl. odbornike	,• , .	. ,	_ , .
* , , ,. . * .. .	ti od svojih zahtev, je morala to-na Pennsvlvania Union postaji in po- , , .	„ ,,
staji Baltimore & Ohio in Lake Ene 1	™TU\™ h™uh"' v^cnecca halis.
postaji. Na omenjenih postajah bodo	kl Je ,ast dni*»»«1 Waterloo in ima
člani društva Skala štev. 56., Balkan	velikanska naročila za italijansko
štev. 69., oba društva iz Pittsburgha,	armado, ustaviti obrat.
čakali v nedeljo popoldne dne 30.	-
aprila in v pondeljek toliko časa, da	y ¿loVcško kožo vezana knjiga.
se vsi delegati-nje in gl. odborniki pri-	,.	. ,
peljejo V Pittsburgh, Pa.	X ,*rImu ^ n^avno vršila1
..	. • »-i •	pravda radi knjige, ki jc bila ve-
Ako kateri delegnt-inja ah glavni	'	; m ' , .
odbornik pride na postajo, da ni niko-	/'rt,,H v l,rnvo «'lovesko kozo. Nckli gar. ki bi ku povedel na pravo mesto,	«metm knjigovez je neko drugače naj vpraša za cesto P«nn Avenu«? pri-	čisto malovredno knjigo opremil Aedši na Penn Ave. vzemite ulično že-	na ta posebni način in jo izročil leznico z imenom Sharptburgh, ali pa	neki knjigarni, da jo razstavi. Ko *Negly-Penn Ave. Obe te dve železnici	j,, bil knjigovez kasneje na potone dobita na Penn Ave., in peljeta po	vtnjllf S(> jp 7M knjigo oglasil ku-
Butler Street. Po Butler St. se peljite do 57. ceste.
Konvencija se vrši v dvorani K. S. Doma na 57ti cesti pričenši dne 2. maja 1916 od 8 zjutraj.
To je natančno navodilo, kako se
pee in jo dobil za 75 mark. Knjigovez je pa potem od knjigarnarja zahteval 450 mark odškodnine, češ, da je bila knjiga toliko vredna. Začela se je pravda. Kot
ravnati v Pittsburghu, katero mi je strokovnjak poklicani knjigovez poslal sobrat Povše. Ako kateri dele- j«, pred sodiščem izjavil, da je na gatov, delegatinj ali glavnih odborni- SV(,t„ |e ma|w v človeško kožo ve i kov želi še kako pojasnilo, naj takoj /Hni|j i^jj^. njoniu jr znanih le I piše nli na glavni urad ali Pa na Nick ^ Vrednost'knjige ceni na 450 Povzeta. Dalje naj takoj vs, delegat,-	Knjigovez Durbon
nje in gl. odborniki pišejo na sobrata	' J *	..
Povšeta in mu sporne čas prihrnla in v r»nz« »hleva za enako knjigo| kakšno stanovanje žele imeti. Ako že 6(X> frankov. Koih rio so se. po ne ve kateri natanko za čas, kdaj »e ravnali za 175 mark.
breme delavskega življenja, omogočajo prolfta riatu, da posveča več brige svojim razrednim vprašanjem. Ne delajo ga bolj zadovoljnega, temveč pospečujejo njegovo nezadovoljnost, Se stradanec ne misli na ui2 druzega kakor nn fkor jo kruha, ki bi jo rad dobil, in če dobi proti pričakovanju še jabolko povrh, je že zadovoljen. Delavce, ki zasluži toliko, da se lahko čedno obleče, da lahko kupi kakšno knjigo in se naroči na kakšen časopis in ima toliko prostega Časa, da se lahko malo ozre po velikem mestu, sliši kakšno, zanimivo predavanje, pogleda v kakšno gledališče, spozna šele, koliko lepega in dobrega bi človek lahko užival u.i svetil. Tedaj šele se zbudi njegovo veliko hrepenenje. Tedaj se mu odpre razumevanje, kaj vso ustvarja delavstvo in kakšne ogromne vrtni nos t i so mu ukradene. Tedaj mu sicer ni t roba obupavati, pač pa lahko jasneje misli, in to j»* pogoj, da se more poglobiti\ socializem iu da poslane zaveden revolucionar.
REVOLUCIONARNE REFORME.
Socialistična stranka mora torej zaradi samega socializma 'skrbeti za zboljšanje delavskega položaja v sedanji družbi, to se pravi za reforme. To njeno delo je politično in opravlja ga v občini, okraju, državi, v celi deželi, povsod, kamor doseže njena moč. To delo postaja tem intenzivnejše, reforme se tembolj m nože iu postajajo tembolj bivstveno protikapitalistične, torej revolucionarne, čimbolj se množi moč stranke.
Zakon, ki določa maksimalni osetnurni delavnik, je n. pr. zelo revolucionarnega značaja iu pomeni košček ekspropriacije kapitalizma. Individualistično kapitalistični nazor je ta, da je podjetnik gospodar v svojem podjetju. Nihče se nima vmešavati v njegove posle, nihče se ne sme postavljati med njega in "njegove"delavce". Zakon, ki predpisuje maksimalni delovni čas tudi v njegovi tovarni, je odkrhnil dober kos od njegove individualne "pravice" in je uveljavil košček socialnega načela.
Mislečemu delavcu pa odpirajo take pridobitve oči, da spozna, kaj bi* lahko dosegel, če ne bi bila politična moč v rokah kapitalistov, ampak če bi jo izvrševal delavski razred sam. Tako praktično delo krepča socialistično stranko bolj kakor vsa teoretična propaganda, ki pa dobi veliko vrednost kot pomočnica in spremljevalka prakse. Tako postane socialistična stranke s pomočjo re-fonnatortencfi dela apotoboa, da-izvrši naposled tudi revolucijo, to se pravi, tisto radikalno reformo. ki popolnoma preobrazi družbo in jo postavi na popolnoma nove temelje.
Treba je pa še vedeti, kakšna sredstva ima v socialistični stranki organizirani proletariat za to delo in za ta hoj, in kakšna nasprotna sredstva ima kapitalizem. Od orožja, s katerim razpolaga nasprotnik, je odvisno, kakšno orožje si mora zagotoviti delavski razred, «la more zmagati.
(Dalje prihodnjič.)
Iz "Pariza -por<#njof 4a so izgubili Nemci od prvega januarja 1916 pa doslej najmanj 300,000 mož. K temu se seveda prištevajo mrtvi, ranjeni in ujeti, -r- Največje izgube so imeli prod Ver-dunom. *Rczefvc nemške ariffade štejejo 700,000 mož. Ob avstrijski strani se bojuje 175,000 Nemcev, ob turški 15,000, ob bolgarski pa 10,000.
Vpraša se, če vedo v Parizu res tako natančno, koliko je izgubil sovražnik. Da morajo biti nemške izgube pred Verdunooi zelo velik«', j«* gotovo res. In naravno jc, je to za Francoze veliko veselje. Tisti, ki se vesel«', m> pa najbrž«' v navadnem življenju povsem dobri Ijmlje in marsikateremu izmed njih hi s«> še pisce smililo, kadar ga kuharica zakolje. Takn uiinkuje vojna.
Nemčija j«' sporočila potom svojega poslanika švicarski vladi, «la a«do ufhžaluje, ker sta dva nemška letalca ponoči pomotoma obstreljevala vas Ponterev, misleča, da se nahajata nad francosko trdnjavo Belfort, Obljubila jc, <la bo letalca strogo kaznovala in povrnila Vso škodo. Nadalje je Nemčija predlagala, da bi bilo najbolje, če bi bila švicarska meja ponoči razsvetljena z električnimi žarnicami. — Baje je švicarska vlada zadovoljna s to opravičim. Torej ne b«i vojne med Švico in Nemčijo;
Iz Berlina poročajo: Prrsl kratkim so hoteli neznanci uprizoriti napad na ruskega carja. A-
tentat j«' preprečil železniški uslužlbenec Orlov, ki j«- še pravočasno opazil, da je železniška proga, po kateri «e je imel pripeljati cesarjev vlak, poškodovana. Orlov j«' baje dobil zato veliko nagrado. Ta vest je povzročila v ruskih krogih zelo velik«> razburjenje. Ljudstvo je prepričano, da so uprizorili atentat revolucionarji, ki že dalj časa strežejo carju po življenju. Dosedanji generalni governer mesta Irkutsk v Sibiriji, De-lecki, j«1 izstopil iz službe in začel po časopisju javno dol/iti bivšega notranjega ministra Hvo-stova, češ, da je on osnoval zaroto, katere naloga j«' bila uprizoriti napad. Hvostov s«* bo moral zagovarjati prenl sodiščem še zaradi drugih pr«'-greškov. Ko je bil namreč se v službi, se je dal baje od vsakega podkupiti in je bil pripravljen storiti za denar vse.
Presenetljivo ni ne ono ne «Irugo. Ce je car mislil, da se bodo revolucionarji zaradi vojne zaljubili vanj, se je pač zelo motil. Z ozirom na njegovo slaboumnost bi fulo pa že tudi tako mišljenje mogoče. Kar s«' tiče Ilvostova, tudi ta mož ne bi bil prvi minister, ki se je «lal podkupiti. Da je ravno on zasnoval zaroto, j«* sic«'r malo teže verjeti, in revolucionarji tudi navadno ne jemljejo takih ljudi v svoje kroge, ampak tisti drugi pregreški, zaradi katerih se bo moral zagovarjati, so tem verjetnejši.
Nemški državni kancelar Berhmann Hollvveg je izjavil v parlamentu, da Nemčiji lic bo do pri-hoduje letine zmanjkalo krompirja. Nemčija je tudi z drugimi živili zadostno preskrbljena. — To pravi Bethmatin Ilolhveg; kako misli ljudstvo o t« j "zadostni" preskrbi, j«' «Irugo vprašanje.
Iz Amsterdama prihaja vest. da je slavni ruski pisatelj Maksim Gorkij v Moskvi nevarno obolel za pluetiieo. (lorkij j« že dolgo na prsih bolan in njegovo stanja povzroča zdravnikom strah.
Ogrski ministrski predsednik grof dtefan Tisza je rekel poročevalcu nekega časopisa, da s«« Avstrija n«' bori zato, «la bi osvojila kaj ozemlja, pač pa samo zato, da p«unaga Nemčiji ter «la bosta skupaj dosegli pravičen in zadovoljiv uspeh. To j«' vs<« in ničesar drugega — je r«'kel na koncu.
Ne tajim, da smo siti vojne. Saj so je siti vsi, ki so se vmešali vanjo.
Lepe besede. Ampak če noče Avstrija osvajali. jc nemara grozdj«» kislo. Bili so časi — in ni še «lavno — ko so v Avstriji pisali, da inora Srbija izginiti, baje zaradi bodočega miru. In v ( rni (»ori jc Avstrija postopala kakor v osvojeni deželi. Morda bo Tisza š<* drugače govoril.
Od 1. januarja 1016 jc dovolil Board of Superintendents v New Vorku 13im učiteljicam dveletni dopust za materinstvo. V celoti je !IS učite-Ijie odvezanili v isti namen za dve leti iolsk«*ga pouka.
.........................
i Stran fa
........................
Tajnikom J. S. Z. na znanje.
V klubih, kjer so oinožene že-r.e, ki opravljajo hišno delo, dobe tajniki na zahtevo od gl. tajništva zveze takozvane "dualne znamke", t. j. dve znamki v eni, od katere dobi polovico (eno) mož, «Irugo pa žena. Na ta način si prihranita polovico na izdatkih za mesečne prispevke. Tixla kakor rečeno, velja ta popust le za oinožene žene, ki opravljajo hišni posel in ne delajo v tovarni.
Tajništvo J. S. Z.
Ohicago, 111.
Jugoslovanski socialistični klub št. 1. naznanja, da priredi SLAVNOST na predvečer 1. maja
v nedeljo, 30. aprila ob 2. popoldne v Iloerberjevi dvorani, 2135 lilue Island Ave., med 21. in 22.
ulieo.
Na programu so med drugim sledeče točke:
Etbin Kristan: Kresovi gorč; deklamira Joe Zavrtnik mlajši.
Prelistava: Kato Vrankovič, drama v treh dejanjih, spisal Etbin Kristan, založila "Matica Slo-"enska", prvič uprizorjeno v slovenskem deželnem gledališču v jubljani leta 1909.
Oton Zupančič: Moje barke; deklamira M rs. Mae Molek.
Nagovor o pomenu prvega maja.
Glasbene točke.
Potem sledi prosta zabava s plesom.
Priprave za to slavnost so v polnem tiru in dajejo jamstvo, da se bo v vsakem oziru izvršila na popolno zadivoljnost gostov. Zato vabi klub slovensko in jugoslovansko občinstvo iz Chicaga in o-kolice, naj se udeleži slavnost i, kjer ga pričakuje nevsakdanji u-žitek, v čim večjem čtevilu.
Vstopnina znaša za prve sedele 50c., za druge sedeže ~35c., za tretje sedeže 25c. za osebo. Za točno in dobro postrežbo v vsakem oziru bo skrbel
ODBOR.
Chicago, 111.
Člani soc. kluba št. 1. J. S. Z. se tem potom poživljajo, da se zagotovo in vsi udeleže prihodnje klubove seje, ki W vrši dne 21. aprila v petek zvečer v navadnem prostoru. Razpravljati imamo važne stvari radi veselice in zato, je absolutno potrebno, «la se vsi «lo zadnjega udeležite tc važne seje. Na svidenje pri seji
Filip Godina, tajnik.
Herminie, Pa.
Cenjeni Proletarec!
Naznanjam vam, «la je naš Soc. klub št. 69. Jug. Soc. Zveze zopet oživel, in mislimo, da ne bo prenehal s poslovanjem nikdar več, a-koravno so že nekateri mislili, da je naš klub zaspal za vedno. Torej vsa stvar je sedaj že v pravem tiru. Paziti pa moramo na a-gitacijo, «la bomo delovali skupno in za obstoj Jug. Slov. Soc..Zveze in kluba št. 69. Malomarnost naj izgine iz naše srede. Vsak član naj bo aktiven in naj vrši agitacijo za pridobivanje novih članov. Dne 26. marca smo imeli sejo v sporazumu s klubom št. 63 llermi-nie N. 2., kjer smo imeli na programu. kako bomo praznovali prvi Maj kot nas pravi delavski praznik, ki ga praznujejo vsi organizirani delavci vsega sveta. Po sklepu seje se pozivajo vsi člani št. 69. Herminie N. 1. Ja. in Ilermi nie N. 2. Pa., naj se udeleže praznovanja prvega Maja, ki se pridne ob petih zjutraj na Herminie N. 2. Pa. in vsak mora biti v Slov. Del. Doma ob navedenem času. I-grala nam bo na čelu SI. godba iz Herminie N.2. Če vstajajo delavci prerano navsezgodaj za kapitalistične interese v današnji družbi, se bo, mislim, tudi vsak toliko potrudil, «la bo naš delavski praznik prav sijajno praznovati. Zabavali se bomo le do tist«' ure, kat«»ro bomo določili sami. Potem o«lkora-kamo iz Herminie N. 2. v sosedno naselbino Herminie N. 1. Pa., ker živi tudi večina sodrugov na Herminie N. 1. Vabimo tudi vse slovanske «lelavce iz omenjenih naselbin in okolice, da se «lo zadnjega udeleže, ker s tem le lahko pokažemo kapitalističnim izkoriščevalcem, da hočemo skupno pra-znovftti ta «lelavcem posvečeni dan, in «lokažemo, da vemo «la smo izkoriščani le od peščice kapitalistov.
Vtem slovanskim dclavcem se še enkrat priporoča, da nobeden ne izostane, da bi se ne udeležil te slavuosti prvega maja.
Torej vsi na krov na ta dan.
S socialističnim pozdravom
Louis Slebir, tajnik kluba ¿t. 69.
Vsled prošnje delavskih organizacij na Slovenskem, katera je bila priobčena v stv. 446 Proletarea pod imenom 'Klic na pomoč' smo dobili iz Hrowder, Ky. prvi znesek $2.25. Seveda ne hodemo pošiljali v Ljubljano vsak dolar po-»chej, temveč še le potem ko ho'de večja svota skupaj. Darovali so: Anton Bradelj 25e. John Čuk 50c. John Lainpe 50c. Andr. Obed 25c. Mike Smrdel j 25c. Antonia VieiČ 25c. Frank Vičič 25c. Skupaj $2.25.
USTNICA UPRAVNlftTVA.
Vsled čiščenja prostorov, kjer se nahaja upravuištvo lista, bode morda prihodnji teden korešpon-denca upravnika za par dni zakasnela, za kar pa seveda ne bode nobenega nereda.
LISTU V PODPORO.
Andrew Zupan, Sartell, Minn., $1.00. — Frank Škupea, Cone-maugh, Pa., 25e. — Slov. soc. klub stv. 63 v Herminie, Pa., štev. 2. $4.40. Skupaj $5.65. Zadnji izkaz $35.68. Vsega do d&nei $41.S3.
Potovalni zastopnik "Proletar ca" po vzhodnih državah je so-drug Frank Podboj. Naprvo bode obiskal Slovence po Pennsylvuniji. Pravico ima nabirati tudi oglase za "Ameriški Družinski Koledar" in zastopati v vseh drugih rečeh, katere se tičejo uprave lista.
Upravuištvo.
chicaške volitvene
Številke.
Mestnih volitev v Chicagi dne 4. aprila se je udeležilo 461,021 volilcev, in sicer 321,319 moških in 139.709 ženskih.
Registriranih je bilo 731.201 volilee, in sicer 470,029 moških in 231,172 ženskih. Glasovalo je torej 68.27 odstotkov moških in 53.« 49 odstotkov ženskih. Dele se
moški glasovi:
Za demokrate.........147,451
za republikance . .......130,298
za socialiste............35,068
za progresiste.......... 3,661
za "neodvisne"......... 4,841
ženski glasovi:
Za demokrate .......... 62,580
za republikance........ 62,273
za socialiste........... 10,711
za progresiste......... 2,029
za "neodvisne" ....____ 2,109
Izgube in prirastek:
Dobili so lani letos
Republikanci . . 398,538 189,955 demokrati . . . 251,061 210,028 socialisti .... 24,452 45,779
Izguba znaša za republikance . . 208,583. .30%
za «lemokrate..... 41,033..16 "
Prirastek znaša za socialiste...... 21,372. .857c
Glasovi demokratov.
po wardah znašajo:
Mos-	Želi- Sku-
kih	skih paj
1.	Coughlin . . 5,965	1,000 6,225
2.	Ilildreth . . 2,965 1,247 4,212
3.	Schwartz . . 5,903	3,626 9,528
4.	Richert . . . 4,198	1,257 5,455
5.	A. Doyle . . 5,078	2.117 7,195
6.	C. R. Stern*2,744	991 3,735
7.	W. Collett. 3,334	1,089 4,447
8.	Thos. Wall 4.147	2,092 6.239
9.	E. H. Block 3,371	1,571 4,942
10.	McNichoIs .. 2,632	1,183 3,815
11.	Krim.(liek . 2,897	l.lbH 3,665
12.	J. L Novak 4,682	2,160 6,842
13.	J. O. Hörne 5,528 3,076 8,604
14.	J. IL Smith 4,735 3,240 7,975
15.	L.J.Arnstein 1,493 637 2,130
16.	Szymkowski 3,675 1,238 4,9111
17.	Walkowiak 2,616, 939 3,555
18.	J; J. Touhy . 4,681	1,653 6,334
19.	B. Bowler . . 3.482 1,295 4,777
20.	Matt Franz 2,986	1,184 4,170
21.	I). P. Crowe 4.115	1,359 5,474
22.	J. II. Bauler 2.491 1,208 3,699
23.	IL Strauss .2,513	745 9,258
24.	J. Haderlein 4,671	1,652 6,323
25.	J. K. Dewey 3,452	1,414 4,866
26.	O. Sebring. 4,251	1,383 5,634
27.	S. Beaudette 5,194	1.699 6,893
28.	Adamowski 4,464	2,173 6,637
29.	F. Byrne .. 6,028	2,897 8,925
30.	IL 0'Toole . 4,285	2,053 6,338
31.	P. Bergen . 5,351	3,113 8.461
32.	A. Kekman 3,229	1,182 4,411
33.	M. Padden . 6,191	2,981 9,172
34.	John Toman 7,202	2,287 9,489
35.	T. J. Lvnch 8,020 3,679 11,699
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10 11
13
14
15
16
17
18 20 21
23
24
85 26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
Olasovi republikancev
Moš- Žen-
kih skih W. Schrader 933 250 Hugh Norris 4,141 1,726 F. Patterson 4,218 2,528 C. K. Alyea. 135 17 W. WilcoK 4,075 750 W. O. Nance 6,973 3,734 J. Kimball 6,887 3,943 K. M. Cross 4,411 2,759 C W Seeord 2,434 1,607 P. S. K ruinp 1,667 621 Rud. Mulač 2,272 1,116 O Robertson 2,861'1,552 VV. (Jailing 3,466 1,996 I). Roberts 2,848 1,220 M A Wabol 1,004 144 J. B. Calo 1,384 499 W. J. Healy 5,257 1,948 Ostrowsky 1,085 479 K J Walker 4,414 1,870 C. Wagner 633 181 Kjellander 6,240,2,940 O. Neuberg 2,565 989
F.	J. Link 8,780 3,856
G.	Pretzel 6,127 2,450 O. Watson 5,385 2,645 M. Dempsey 4,143 2,126 F. B. Buzin 4,211 2,054 F. Radcliffe 2,749 1,179 R. Pegram 5,712 3,781
James Rea Michaelson K. Lhotka M. Shrock
7,226 3,194 »;.!»!»:> ;{.ir>H 1,698 iti 4,556 2,303
Skupaj
1,243 5,867 6,741
152 2,825 10,707 11,830 7,170 4,041 2,228 3,388 4,413 5,462 4,068 1,348 1,883 7,205 1,564 6,285 814 9,360 3,554 12,636 8,577 8,030 8,269 6,265 3,928 9,493 10,420 10,153 2,167 6,859
11. Pettkoske 1,785 933 2,718 22. Hchaeffer 2,345 1,002 2,718 25. K. J. Burus 275 75 350
Skupaj
4,841 2,109 6,321
Olasovi prohibioioniitov :
Moš- Žen- Bku-Warda	kih skih paj!
15. O. Jensen .... 40 58 18. Mary A. Dean 57
21. II. Hull........34
29. Ole Jensen____ 42
32. K. Gillespie ... 428
A rt A n rt Ain A Ann
fflHfflHfflHHfflHH
AAP
Mr. Otoro«m Radueha, «4 Palm«r St . DMrolt. MJoh . fcrtbll B»wo-v« Zdravilo u oblati In Jetra ko p MmI otoata<< u.priUko ur aam I» pi Ml: "Bil aam bolan »•« kot «g Mo i. pol Potom aoia tsvodol o Sovt rovom Zdravilu m obuti 1« jotro tor mm bil oiojUa. tUdI j i»rtpuru£ain to »drovilo valm. ki trpijo valod obUtutb ucprUik
Skupaj
601 545 1,146 r;;
LINCOLNOV PARK.
Za povečanje Lincoln Parka v, |Chicago se izda za 1 miljon bon-dov. Za ta predlog je bilo oddanih 40,667, proti pa 26,458 glasov. Večina za predlog znaša torej 14,209 glasov.
Kadar vas hrbet boli
iščite vzrok- Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in z&to rabite
Severa s Kidney and Liver Remedy
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih.
Zapeka
M ponavadi tudi pojavlja mad Caaom obUtnih n«prilik in da aa pomaga «dravljanju, naj so raU tudi SEVEKA'S balsam
OP LITE (Sevaro? življenakl Baicam] kateri )® le vetkrat ukani «vojo vradnoat v sveil a Severovim Zdravilom sa obáatl In Jetra.
Skupaj , . 127,514 621,218 188,912
Olasove progresistov :
Moš- Žen-	Skn-
Warda ' kih skih	paj
6. C. T. Teller 59 21	80
10. B. S. Sockel 34 9	43
13. F. II. Ray 2,882 1,420	4,302
21. W. Spievings 2 3	43
23. Mrs. Johnson 63 31	94
thompson brez večine.
Novi mestni svet v Chicagi šteje 36 republikancev, 32 demokratov in 2 socialista.
Med temi je županovih pristašev 23, žuimnovih nasprotnikov 30, neodločnih pa 17.
Župan je torej brez zanesljive večine.
Cena Sevarovata Zdravila ta oblati in Jetra: fiOo a 11.00. Cena Saverovega ¿ivij.nik.ca Uelaerae: 75c.
Skupaj 3,040 1,484	4,562 Olasovi neodvisnih:
Moš- Žen-	Sku-
Warda	kih skih	paj
2. G. Anderson 436 99 535
izvoljeni sodnik.
Za mestnega sodnika v Chicagi je bil izvoljen demokrat J. Doyle.
Glasov je bilo oddanih 430.232; od teh so doblii: Dem.
Doyle . 145,587 58,719 204,306 Rep.
Swanson 126,395 56,475 182,8701
Soe.
Delson . 29,725 8,223 37,948. Proh.
llarding . 3.004 2,104 5,108 i Predlog za izpremembo zakona; o municipalnih sodiščih je bil zavržen. Zanj je bilo oddanih 133,-085, proti pa 133,090 glasov.
Vprašaju vašega lekarnarja sa Severove Pripravka. Ako Aa ne more zalotiti, na rotite jib od nas.__
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa gj
mmmmmmmmmmmmmm
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nam ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslalr denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da so lahko vsak pošiljalcc sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMÖIMO V VSAKEM SLUČAJU 1
Prebitek in glavnica $669,672,99 Hranilne uloge $4,687,208,83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHIOAOO, ILLIONOIS.
NAZNANILO.
Rojak Vid Rovanšek je pred letom dni pričel v Conemaugh, Pa., trgovino moških oblek. Sprva mi-
ftkupaj . . 127,514 61,21» 188,912
Breezy Hill, Kansas.
Cenjeno uredinštvo Profetarca!
Minulo je že precej časa, odkar se je slišal glas iz te naselbine.
Pa saj tudi m bilo kaj pripravnega poročati, ker smo spali spanje pravičnega in spravljali črni diamant na površje planeta, zakar smo seveda dobili vsak po par sto-tink odstotka za svoje mučno delo. Oni pa, ki so spravili sad našega dela v žep, so nam dali v zahvalo brez vse penzije poletne počitnice. Ni li to izborim prosperitetat
Nekaj rovov v tej okolici je že za nedoločen čas pozaprtih, ostali pa obratujejo po dva — tri dni na teden, kar je dalo povrni (po mojem mnenju) tukajšnjim rojakom, da so se začeli bolj tesno družiti, kar potrjuje sledeče.
Dne 18. marca t. L pred večer sv. Jožefa se je zbralo šestnajst Jožetov iz okolice, ki so skupno priredili v A. Kurentovi dvorani gostijo v čast vseh Jožefov vsega sveta. — Veselica se je prav iz-borno končala, posebno ker so ti Jožeti več kot stopetdesetim Janezom, Francetom, Tonetom in Ji-mom namočili suha grla.
In drugič, kar je za vsa imena v svetovnih pratikah delavskega sloja nadvse važno: Na zadnjih dveh mesečnih sejah tuk. socialističnega kluba št. 30 je pristopilo nič manj kaker 52 novih članov.
1'pati je, da se še ostali rojnki v tej naselbini odzovejo klicu, ki nas vabi pod zastavo proletarske solidarnosti.
Ravno v tem letu nas čaka boj proti sedanjim kapitalističnim izkoriščevalcem dela. Imeli bomo narodne volitve. Predsednika Ze-dinjenih držav in kongresnike bomo volili, torej one, ki bodo izdelovali zakone in one, ki jih bodo izvrševali. Pnstimo, da pridejo zopet sami zastopniki kapitalizma v Washington, pp se ne bomo smeli pritoževati, Če bo zopet švigal kapitalistični bič po naših plečih. Toda združimo se, napnimo svoje moči, lotimo se Agitacije že sedaj, Ma bodo edlavci, ki so še nezavedni, spoznali, kam spadajo, pošljimo vsaj toliko socialistov v kon-grea, da se bo moral slišati njih glas, in odprli si bomo pot do zboljšanja svojih razmer in do svobode.
Vzemimo le eno točko socialističnega programa, za katero se bojujemo že v sedanji družbi : Podržavljenje oziroma naeionall-ziran je rudnikov. To seveda še ne bi bila osvoboditev rudniških delavcev, knjti osvoboditev pride
šele takrat, kadar pade kapitali- radi slabih časov, je mislil opusti-
zem. Toda vendar bi bil to velik ti, kar je začel. Volja da vstraja, korak, nafte razmere bi se zboljša- je bila pa močnejša od omahljivo-le in naš boj za popolno svobodo st i, oprijel se je svoje trgovine in bi bil olajšan. Namesto celega • že prvega pol leta prebil najhujše, kupa privatnih podjetnikov bi Rojaki, uvidevši lično delo bodisi imeli le enega gospodarja. Kdor j nove obleke ali stare očiščene, so je aktivno sodeloval v dosedanjih čimdalje bolj zaupno in v večjem bojih med delom in kapitalom, je številu naročali dbleke. Danes si gotovo spoznal, kakšne ovire dela je s svojim dobrim in cenenim delavstvu množica podjetnikov, delom pridobil veliko prijateljev Celi meseci mii* jo, preden je mo- in odjemalcev, kar dokazuje, da goče z njimi sploh pričeti kakšno So rojaki zadovoljni s postrežbo, resno pogajanje, ker imajo vedno Kadar potrebujete obleke, ne izgovore, da se morajo sporazume- zamudite prilike, da jo naročite ti med seboj. Preden izvolijo svo- pri Vidu Rovansku. Ako imate je odbore in pododbore, mine po- staro obleko zamazano, je ne vrzi-gostoma že Čas, ki bi bil za delav- te stran, nesite jo rajše čistit k ce najugodnejši.	| Vidu Rovanšku.
Medtem ko imajo delavci zoper Ob času ,ko je otvoril trgovino, privatne podjetnike le eno orož- jP oglašal, da dobi oni odjemalec, je: gospodarski oziroma strokovni ki bo slučajno stoti, obleko popol-boj, bi imeli tudi politično, če bi noma zastonj. Temu oglasu inar-bila država podjetnik. In če bi 8ikdo ni verjel, češ, kdo je porok, delavstvo poslalo dovolj svojih da bo držal dano besedo! Danes zastopnikov v kongres, bi tam lah- Ue dvomi nihče več, dano besedo ko prisilili podjetnika, da izvrši,! je držal in stoto obleko jc dal za kar so sedaj potrebne dolgo- brezplačno odjemalcu.	L. B.
Utrujenost.
Včasih se nam dozdeva, da nam nočni počitek ni čisto nič pomagal, da smo zjutraj ravno tako utrujeni, kakor smo bili zvečer.
sleč, da ne bode mogel vstrajati ko 8,110 le*H k Počitku. Ta utru
trajne, žrtev polne stavke, pri ka terih služi dandanašnji politični aparat podjetnikom, delavce pa zatira. Delovni čas bi se tedaj lahko uredil z zakoni, varnost v jamah bi se lahko povišala z zakoni, trajno delo bi se lahko zagotovilo 7. zakoni. Strokovna organizacija, ki bi stala kakor močna straža za delavsko politiko, bi bila razbremenjena in bi se lahko lo-j tila novih nalog v prid delavstvu, do katerih danes niti nc pride.
Vse to delavec lahko razume, čim začne misliti. Naša naloga pa! je, da zbudimo misli v njegovi glavi in era rešimo dosedanje to-posti. Za to nam je treba agitacije in pouka, podlago za to pa dobimo v organizaciji.
Socializem ni le velika reč, ki ima veliko nalogo, ampak zahteva tudi veliko znanja. To ni nič, ako se kdo priduša in zakliče: Jaz KCm socialist! Le tisti je res socialist,, ki pozna in razume socializem.1 Vedeti moram, zakaj in čemu sem socialist, če se hočem tako imenovati. In če sem delavce, morani, biti socialist, ker izven socializma) ni rešitve za delavski razred, to-i rej tudi nc za posameznega delavca. Znanje, ki je delavstvu nc neogibno potrebno, pa more dobiti le v organizaciji. Močno more biti le v organizaciji. Bojevati se more le v organizacijo. Zmagati more le z organizacijo. Politična oriiinizncija delavstva je Socialistična strank«, njeni posamezni deli so socialistični klubi.
(Adv.)
Med kapitalizmom in socializmom ni nevtralnega pasu. Eden mora zmagati, to bo socializem.
jenost nas nadleguje celi dan in nas ovira pri naših poslih in delu. Razvidno je, da nekaj ni v redu z našim truplom in dobro, zanesljivo sredstvo je potrebno, sredstvo, ki bo odstranilo vzrok te u-trujenoKti in naredilo, da bomo s polno močjo in živahnostjo opravljali naša navadna dela. Kakor hitro bo opaziti prvi znak utrujenosti, nikar se ne obotavljajte vzeti Triner.jev eliksir in grenči-ce. To izvrstno zdravilo odstranilo bo vse nepotrebne pline, ki po malem in malem zastrupljajo tvoje organe in ovirajo tvojo delavnost, podpiralo bo prebavljanje, ako da bos lahko z vso silo in moČj opravljal svoja opravila, da boš od hrane, kojo vživaš dobil popolno mo . Pri vseh drugi-stih. Cena $1.00. Jos. Triner izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland
ave., Chicago, 111.
•
Kadar potrebuješ kak liniment, imeti hočeš gotovo dobrega, ki bo gotovo pomagal pri vseh bolečinah mišic, oteklin itd. Na Triner-jev liniment so lahko popolnoma in brez skrbi zaneseš. Glej, da ga boš imel vedno pri rokah, če ga potrebuješ. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60e.
n
Vabilo na veselica z igro "Stric iz Amerike",
katero priredi
Jugoslovanski Soc. Klub štev. 132 J. S. Z.
v proslavo I* Majnika
V NEDELJO, 30. APRILA 1916 v Roltzovl dvorani na Besstmerjo. Pueblo, Colo.
r\

Zat.t.k ok pol S uri mi»r. Vstopnin. »• 28 c.ntov ca . abe. 1er. Jermanov ork.ct.r.
Za eMIae *<UI.«bo ■• pri porot a Odbor
J
fí „ilxtáa


Vabilo na predmajniško veselico
katero priredi Jugoslovanski flooialintiJni Klub itev. 1 v Chicapji, 111. v nedeljo, 30. aprila 1016.
V HOERBERJEVI DVORANI
2135 Blue Iiland Ave. med 21. in 22. ulico.
SPORED:
1. Godbi». 2. E. Kriatan: Kreaovi gore, deklami™ Joe Znvertnik ml. 3. Godba. 4. Preditava :
KATO VRANKOVIČ,
drama v 3 dejanjih, spinal F.tbin Kriatan, igrajo člani kluba a prijaenim lodelovanjem diletnntov.
C. Godb«. S. Oton Zupanči?: Moje barke, deklamlra Mr». Mae Molek. 7, Nagovor o pomenu delavakega prar.nika. S. Ples in pro«ta rabava.
ZACKTEK OB 2 POPOLDNE. Vatopnina: Za prve aedeie B0c., ta dmge aedeže 3fic., za tretje sedeže 25c.	Za dobro in toino poatrelbo akrbi
ODBOR.


——
J
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL
Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podporo in za $150, $000, $1.000 ali $1.500 posiurtniiie.
Pilite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Za urt, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srelrnlno, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofoie in slovenske, ter drugo jezične plošče. Pilite po cenik l
ANTON J. TERBOVEC, P. O. Box 1	Cicero, 111.
Ena najboljših socialistični* revi! v angleškem jeziku v Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaja
mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 841 A Ohio St., Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
IA 480 GRAND AVE., KENOSHA, V
Telefon 1199
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno žel «alike postaje, Lyons, I1L
Telefonska štev.: 224 m.
Dr. Rlchter's Pain Expel 1er
ta revmatične bolečine, ta bolečlM otrpneloatl sklopov ln m tile
Pravi ae dobi 1« 7 zavitku, kot vam kaže ta alika. Ne vzemite ga, ako nima na cavltk« naàe trine znamko a Sidro.
25 in 80 centov v vseh lekarnah, »11 pa naročite ai »fera v nos t od
F. Ad. Richter & C».
74-30 Waphlngto® Street,
New York, N. T.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistipa sa tssH sodiicib.
specialist za tožbe v odškodnini* kih zadevah. St. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main Stat
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranje Meal in raaecsialk. .•drevaifka prekkava bremplaiae fia s«ti j« 1« adravUs. 1924 Blue T dani Am, Chicago. Uredaje ed 1 de S f#> pol.; ed 7 d« • aveèer. Iavea OUeag» Uveli belaiki saj pileje aler.aabe.
Ü. A. FISCHER
Buffet
lam ma racpelago vaakovratae piffc vin«, aanedke, Lté.
Izvrstni proator aa okrepili«. 17S0 W. Mtk St.,	OhletfS, Bfc
Tel. Lmdale lTfl
Socialistične slike in karti.
"Piramida kapitalizma", • slovenskim, hrvatskim in anglslkls napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" s sofist kim napisom.
Cene slikam so 1 korasd 15a;
1 tucat $1; 100 komadov $7.00.
Cene kartam: 1 komad 2c!
1 tucat 15e, 100 komadov 70&
Poštnino plačamo mi za vs« kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. OO 1311 B. 6th St.,
Olevsl&nd, Ohio.
MODERNA K N10-0 VEZNI CA.
Okusno, hitro in trpežno dele m privatnike in druStva. Sprejo mamo naročila tudi izven mesto.
Imamo moderne stroje. NLikf cene in poštena postrežbo.
BRATJE HOLAN, 1633 Bine Island A v®., (Adver.)	Chlcvea, W
Treba nam je torej, ue samo. dfc *eslo soeializtiia je: Kdor dela, širni Ameriki krepak bratski po.	bo sabelftiilo Ckuholiu v mestni
prispevamo onih 25e za stranko, uaj je, in kdor ue dela, naj ne je. zdrav.	Ivan Varoga.	zgodovini. Nekaj dni pred volit-
ampak da zvabimo v nvoj zbor vse Sedaj je pa rav»»o naspotBO. Še	--vami je Mining Compauija pokli-
one tovarne, ki spadajo vanj, pa enkrat v a* apodbujam, bodite pre-|	Ohiaholm, Minn.	cala v*e svoje pristaše iu izpodiU
su H<* izven njega.
vidni in ne verjemite obljubam,'Cenjeni urednik Proletarc«!
Na zadnji mesečni seji je skle- Vatere vam dajejo že tisočletja, p« Prosim odstopite mi malo sto, da atfitirajo za njih stranko
jih iz officev iu rudnikov v me
uil naš klub, da (»Majamo praznik j ni bila niti ena taka obljube še do	štora, da poročam nekoliko po
prvega majnika na sodr. Mike Za- dandanes izpolnjna in tudi ne	drolmosti o tukajšnjih mestnih
lašček prostoru (Platform). Pro- bo, ker jo tudi ne suiejo izpolniti,	volitvah, ki so se izvršile s pora
gram bo sieer kratek, ali vendar Držite se tega, kar v resnici mo	zom Mining Coiupanije. Za prezi-
pomemben. Ob 2. popoldan se za- rete doseči, in to je v socializmu,	denta je izvoljen iz mestne «trun-
čne pohod po naselbini z godbo ua Tega podpirajte iu držite se ga, in	ke dr. K. K. Wcbbcr s 61» glasovi; la in pro:£li za, glasove iu troiili
čelu, poteiu slikanje Članov kluba, dosegli boste to, kar Vam zdaj	njegov nasprotnik od Mining denar. Ali pri ilekaterih «0 se tu-
nakar se odkoraka na prostor za drugi obetajo.	l'ouipany stranke dr. H. Nelson
bave.	I stanovila se je slovenska god-	j,« dobil le 4.111 glasov. Za truateo
Upati je, da se bodo rojaki v ba tukaj v Pittsburghu io pred e-	hiiio imeli 13 kandidatov, .'1 od so-1 tujci iu Uretji so pi| za oni denar
obilnem številu udeležili orneuje-niin letom z jako velikim vose	cialistične stranke, 3 od Mining kupili kotije in sandali voz in na
ne zabave v* proslavo prvega niaj- ljem, ali obžalovanja j** vredno,	Compuny stranke, ostali so se pa ložili delavskih kandidatov *lik«-
nika	.	da smo morali že v teku enega le-	uazivali Iiidepemleut Candi<lates. in se odpeljali jm> vas*«li iu jih pri-
Torej sodrugi, vsi na delo, da se ta trikrat prenehati zavoljo pre-	Izvoljeni s« eden od socialistične, lepljali po telctoničuih drogih, ta
naše stremljenje čiui preje ures- malo izvršujočih članov. Ostali	stranke, namreč sodrug in rojak ko da si bomo letošnjo mestno vo-
niei!	1 godbeni člani, katerim j«* bil v	Anton Mahne s 47i! glasovi, injlitev res zapomnili. Josep Ule.
S soe. pozdravi
in plačevala jim dnevne plače, kakor tla bi bili pri svojem delu, dala jim je tudi denarja na razpolago, da so #a imeli za svoja kred-slvu iu so hodili od lokala do loka-
di prevarili; eni\iiao bili umeri-kanski državljani, \drugi so bili
Rivaild|skl
Ux hMl ZUIUMT. MtelB* Kinanuel boranek Or. Anion iHuM John Fucik A. V. lierlnger John C. Kr*M KrMtl k und«
Jim«« F. Siepiaa
a K w.itock
Jamh F. Steptau.
predsednik.
Oirlstian K. Hilleek,
L |»odpreti«.
Krna a url Bcranek.
11. pod preda.
Atfolf J. Krasa.
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ate ulice, CHICAGO, 1LL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
ODPRTO" P°ndeljek in v četrtek do 8J zvečer, UUrnlUa vse druge dneve pa do 5£ popoldan.
Martin A. Smolšnik, tajnik kluba št. 30.
Pittsburgh, Pa.
Zopet se oglašam iz našega Iju-
resnici na sreu napredek ua god ; dva otl Mining Company stranke.;	—-—
benem polju, so se obrnili na si»- prvi C. A. Munro s 37K glasovi.	Svojo ženo ustrelil,
cialistični klub št. 131., da bi se drujfi pa liaimond Maturi s 3<>."> V petek, je v Ohieagi Italijan priklopila k njemu in da bi se > glasovi. Za reoorderja je izvoljen Musearelh» ustrelil svtijo ženo, od
katere jc ločen, pred restavran-toin Joe Zollt», 445 W. Division
Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. SEDANJE CENE-
K 10...............$1.45
K 15...............2.10
K 50...............C. 50
K 100.............♦ 13.00
K 250 ............. 26.00
K 500 .............6J.00
njegovo pomočjo povzdignil na- mestne stranki* liarnv II.
pretiek godbe. In klub se je takoj	(íraliin, s 785 glasovi; njegov na-
bezitivega črnega Pittsburgha, ki za to začel zanimati in začelo se	aprotnik iz Mining Company St. Kuje izvršil dejanje, sta bila
ni samo črn od dima, ain|>ak tudi je zopet podučevati z ostalimi	»trauke lie rt K. Culver je dobil lejše dva moška v njegovi družbi,
otl naše zaspanosti iu od tak»> godbeniki poti imenom delavska	214 glasov. Za blagajnika je iz- Potem so jiohcguili vsi trije.
luhkoveniosti, ki jo imajo, skoro godba.	j	voljen iz mastne stranke »hikop	-
bi rekel, tla prav vsi, ki st» bili te Zatorej moramo biti ponosni u-	Sukel s 520 glasovi, njegov na-	Rudarska stavka,
neštetokrat ogulfani in zapeljani.¡ bogi trpini, da nastane tudi med	sprotuik otl Mining Company! Due 8 t. m. so zaprli po dolinah
pa vseeno še nočejo odpreti oči. tla delavstvom napredek na gotlbe-	stranke C. P. French je dobil lei Allegheny iu Kiskimineta 38 pre-
bi zagledali svetlobo svobode. nem polju, in da pokažemo ostale-	446 glasov. Torej večina je v| inogorovov, ker je stopilo 80(M»
Dragi rojaki v Pittsburghu, ali Inu ljudstvu, tla nismo samo za	mestnem odboru iz mestne stran- preinogaajev v stavko. Štrajkar
se še spominjate, kaj se je govori-1gMrati, ampak da siuo tudi še kaj	ke.	¡j« lahtevajo priznanje unije, kate-
It» lansko leto pred volitvijo V K S. Domu na shodu, ki so ga imeti kandidati? Oh, kako so imeli »ne
nomini-i ravnavajo nekatere važne zadeve,
veselje do podučevanja in da bi	ranili je'bilo vsega skupaj 23 kan** ^¡^nik» so se medtem že
aM . ,	„.	... . rudi postali muzikanti, naj takoj	didatov. Najbolj so je Mining w,a L
tički da so. Kje so tiste obljubej	y<) delavaki lbif ;Ia pn,j	<:0«upaoija s svojimi pristaši u-|	f
in tiste dobrote, k» so vam bile na ko t ^ (io-ežl,mo -vt)j Ilttim,n	strrt¿ila HocuiiHtičnih kandidatov,'	ZeIezmcarska *Uvka-
razpolago in ste jih že kar z lopa« jn pokaž<Mllo občinstvu svoj na-	ki so bili uominirani za trustee! K,'r <lnižh» Opustila i.iuo-
Itami na kup metali, tla ste naj- J)IV(,ek ^ s0 oMriujtjo VKak	pml imenom Working Men's Can-'*0 ««luilieucev, k. so m- pridružili
torek od 8 tlt» 10 zvečer, ob st»- didates; bili s«» st»tlrug Anton
botah pa otl 7 do 9 zvečer. Prispe- Mahne, sodrug Math Jaasko, Ki-	..»,,.	......
vek je malenkost: samo *1.50 na nec, ki je dobil tudi precej glawiv!*1™1111 ^^"iigton ,n \ .rg.iiu
. 200) in tretji je bil sodrug Carl Railway {	Promet me«
Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljat ve garantirane.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleško . in Franoosko.
Govorimo vae slovanske jezike.
dene jezike, tla bi jih res človek |H»slušal neprestano, ako bi jih ne |H»zual in bi ne vedel, kakšni zviti
druzega zmožni.	I Ne smem pozabiti povedati, ka- ri BO Prnl kratkim pridružili
Zavoljo tega se pa obračam na ko smo se pripravljali za mestne j «*murui delavnik in konferemo sve tiste tukaj v Pittsburghu in volitve. Nominacija st- je začela!8 Podjetniki, ua kaf-r. naj s«, ob-okolici, katerih je volja in imajo že v mests-u januarju in
M
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue laland Avenue, Chlcago. II*.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PR0LETAREC" se tiska v naši tiskarni
večjo srečo že za bodočnost uživali? Želobog, vse obljube in do-
brote so se spremenile v pene iu otluesla jih je liha voda. Ostali so pa možje na ovojih prostorih in udrihajo po ubogem delavstvu in mu odvzemajo še to. kar si je priborilo s svojimi krvavimi žulji.
To se je pokazalo ravno sedaj v Pittsburghu, ko st» se spravili ti slavni zapeljivi možje s tako me-
preti kratkem ustanovljeni uniji, so progtasili sprevodniki in mo-
nia
r
mesec plača vsak izvršujoči član.
Obračani se pa tudi na vse slo- -I. Nordinark, Šved, ki je dobil venske rojake in rojakinje v Pitts- Uit» glasov. Orožno so bodli Com-burgh, da bi bili tako dobri in po- pajiijo naši lepaki. Cez dan smo stali ptHlporni člani in s tem pri jili prilepili po telefoničnih dro-pomogli napredku delavstva\ na gib, in čez noč jih je bila večina godhenem polju. Potlporna Yla strgana. Po nekaterih krajih je . ......	,.	, na rina je jako mala: samo lOe je bilo tutli videti izrezek enega ali
.ien,ni.jeak.d»,«>Eaprl.pn«.orf.!i)a	, ak„ pa k(lo p|,;.a ...... ,,« ,lv,.|, „aiih kan.li.lHtov slike.,
koder se je .,1» nedeljah al. ol.|,o ^ j(, ,H,n0 (K, T„r<.j tak„ ,,„ j, Wll, „nu
Washiu¡|tonom in pretimestji A lexandria, Fairtox in Falla Church počiva [>opolii(»ma.
malem prostem času delavstvo zbiralo, da st» si mogli proletarei potožiti svoje težave in svoje brig? ter vsaj za malo časa pozabiti na svoje gorje, št« to je ubogemu
more napraviti, kakor je sedaj.
Toliko vam dajem pojasnila za Kcdaj, «ko pa kateri želi še več ali
tudi iz organizacije. Koiupanija in njih pristaši so napeli vs<» avo-
, t i natančnejšega, naj obrne tlt» j« moči z besedo, s pijačo in z d'J-| ko iniani vselej i trpinu vi 111 s i » u rgnu oa yzeio. e ¥cdbfnikov sal|lih ¡n VH(, ,nu ,MJ „arjem, da bi premagali našo de- ,lko tor dobr0 oku8
Ulli tla l»o danes^leto ob "nede-!	P».	,wvsk<> HtrHnko: «>08<'bn0 Ailto,la dan. sveži golaš, »
i-i . i i V	♦ V M°Pi-s bo glas vpiočega v pu- Mahneta st» imeli na piki. Sodrug vedno fine domače
Ijah ali kadar bo prost, moral se-tleti pri peči in se ne bo smel pokazati na svetlo, bo geslo: Delaj kakor živina, živi kakor jetnik.
Vprašam Nas sedaj: Ali ste zadovoljni s takini postopanjem? Ali Vam ugaja to, kar se z nami zdaj dogaja ? »laz mislim, da ne. Ali se vam torej še ne bodo oči
Adv. 4/20
<
f
K
Ä > ^^ >
)
POZOR ROJAKI! Držite se gesla Svoji k svojim!
Vsem cenjenim rojakom naznanjam, tla sem prevzel znani smešno: mo-jsa|on in hotol "(lilbrcath" „a HiO mislim, tla bolj po revščini se ne rebiti si je kdt» mislil, tla če jili lf/ind St., Collinwood. Tu i-
izreže iz slike ali papirja, da jih je1 mam vsak (1a'n SV(>že piv0f domače
vino najboljše vrste, fino žganje, drožjiik, brinjevee in dobro slivov-ko. Imam vselej najfinejše smo-okuano brano vsak za prigrizek pa kranjske k!o-
ščavi, ampak da se boste zavzeli Anton Mahne ni hodil od lokala | base.
za vso stvar iu napravili, da po- do lokala, kakor so drugi kantii-i Nadalje imam na razpolago
rtaiie naša pittsburška naselbina dat je in prosil volilce za glasove; mnogo lepo urejenih spalnih sob
ena prvih med vsemi slovenskimi rekel je le to: kdor bo meni dal za prenočišče. Pri meni svira vsa-
naselbinami v Ameriki, ako ra vaji glas na volilni dan. se ne bo ni-j ko soboto godba, pri kateri se
je sedaj ena zadnjih. Pokažimo so kdar kesal, tla je dal napačni ose- fantje lahko po domače zasukajo.
in delujmo, ampak na samo v tem bi glas. Ostal je doma v svoji tr- pozdravljam vse Slovenec in Slo-
oziru, temveč na vsakem polju iz- govini, <d» nedeljah je pa šel na venke po celem Clevelandu in t»
, , , ♦ i , i , ! obrazbe in napredka. shotle, ki smo jih prirejali delavci kolici ter se jim priporočam. An-mlprle 111 ne boste vseh teh zape- _ • » • i i - .	.	,
... . . ,.11:. Koncem svojega dopisa posi- in govoril potlutrne govore.	ton Sershen. b*>4 h. 152tid St.,
ljiveev, ko se zopet vrnejo z onlju- J , . - 1 ... . . , • ,, ... , U . . . . * : • » - : Ija 111 vsem zavednim trpinom poj Borba je Inla tako huda, da jo Collinwood, O banu in z vsakovrstnimi lazim zu- J___________*______
ptnlili in se zavzeli za može, ki v
resnici zasttipajt» ubogega trpina g^PflMHHBHHQHHHBM^
In ktlo je to? Le edini aociali-	~
zem ;edini 011 nioi*c delovati za ubogega trpina, nihče drugi 110. Kajti ako bi bil še takt» dober človek na svetu in tla je ptni republikansko ali demokratsko ali naj sij bo pod katero kapitalistično stranko si ht>če, sc mora tiste platforme držati, katero ima dotičiu stranka; on ne sme platforme prestopiti, am|>ak mora izpolnjevati rad ali nerad, ako hoče ostati nu prostoru, na katerega je postavljen. Ker pa so platforme bodisi ene ali druge kapitalistične stranke vse naperjene proti delavstvu, tudi delujejo njih zastopniki zoper delavstvo in nič druge-ira ne morete pričakovati od njih kakor bič.
Ta bič jim pa sami polagate v roke, da ga pri vsaki priložnosti občutite.*
Ltlina delavska platforma pa je socialistična : ona ima vsebino za j delavstvo in le socialistična stranka je na pravi ptnilagi za nas ubo ge trpijje. Seveda drugim strankam ne ugaja, kakor druge nam ne ugajajo. Delavci, bodimo edini 1 in delujmo skupno, in zmaga je zagotovljena, s katero se rešimo bremena, ki ga nosimo že tisočletja.
Ne mislite, dragi rojaki, ako socializem zmaga in pride na krmilo, tla potem pa ne bo treba več delati in tla bo vse 11a razpolago j brez tlela. Tega ne. Ampak socializem zahteva, da mora vsak delati, in tla je vsako delo tudi pošteno plačano, 11e tako, kakor je sedaj, tla tisti, ki dela, otl glada konec jemlje, oni, ki pa nič ne dela, si pa žepe polni. Pregovor pravi in
A DAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano. J
Zapomnite si
lojuki, da Amerikanec ne more biti Kranjec, ce »e prav demkrat na glavo postavi; to je ffola resnica. Vsak vesten in soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importira. Tega gesla se drži širom Amerike znana in edina samostojna slovenska importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje steklenice "Kranjski importiran brinjavcc, slivovac ali troplnovcc, kutor« rn » r«»nirl importira. Sedaj »e te pijače ne more dobiti iz hlarejra kraja. jrx je imam |>a i« obilo na rokah od preje. Vlada Zedinjenih driav .vnare«a «trogo kainuje. ki bi »ku&al prodajati navadno blatto u importiruno.
In vendar je najti pri na* mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu rasne likerje, ttr l>išejo na ateklenice: Kranjski Brinjevee. samo da meiejo odjemalcem penek v o#i in da nate ljudi slepijo s takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevee. ki ni importiran pu $6.50 zaboj. 11 m «alone ¡m po »1.75 Ooubie Stamp 10C: katere vrnte Ka hočete
ANTON HORVVAT. importer in trgovec a žganjem na debelo. Telefon: Canal 2971.	la27 w 22nd St Chicago. 111.
Edini slovenski pogrebntk
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
cork tip CIGARETTES
HP* v*
lisoci kade
NEBO
ZAKAJ?
Tobak-najboljii
Seatava-izvratna
Kajenje-hladno
Okus-poln
Duh-izboren
Izdelek-popoln
PRODAJA SE POVSOD
t
Kuponi o vsaki skatljici veljajo za denar ali
za krasna darila Pišite po katalog daril
Nebo Department
95 First St, Jersey City, N.J.
P. Lor i Hard Ca. Inc.	tsUbHshed 1769.
Coff«» Mill.
140 whole coupons.
lUhway Automatic Lighter. 7Íwholecoupon9
Acf Fighf-dty Algrm Clock. 275 whole
(CO
Stud do jedil.
V lekarnah
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjAamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabšani prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Ztfuba slasti in 'stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
slast do jedi, ojačen život in mož za misliti.
Kakor hitro pripomočki za vesolo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti
Neradnoati po jedi saprtju
kislo ali grenko kolcanja riganje	•
plin — ujed.
' fVnn $1 00 I u I ahko 8tf. *°f°vi' da Trinerjevo Ameriško predena * 1.UU bavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
JOS. TRINER
Izdelovalec,
1333 1339 So. Ashland Ave.	Chicjgt, IU.
Vsaka «Jružina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kaliju pri rokah. Morali bi najraje imeti Trinar'» Cough Sedat.ve katere ne vsebuje strupenih snovi kot morfin in kloroform Rabite proti