Strokovna zvcza viničarjcv v lcfu 192S. L. 1928 ne ostane za viničarski stan samo kot zgodovinsko leto, katero je prineslo uzakonitev novega viničarskega reda, za katerega smo se v strokovni organizaciji združeni viničarji borili celih osem let ter končno dosegli vsaj delno svoje pravice, katere nam gredo na svoji narodni zemlji, ampak to leto nam ostane zapisano kot leto po zitivnega dela za povzdigo viničarskega stanu in leto največjega razmaha naše stanovske organizacije. Zraven Ste-vilnih zborovanj in tečajev so se t tem letu vršili štirje veliki »Viničarski tabori«. Tako tabor pri Sv. Janžu v Halozah, tabor na Gorici pri Št. Petru niže Maribora, tabor v Gornji Radgoni; krona vseh zborovanj v viničarskem gibanju do tlanes je bil tabor prl Jemzalemu, katerega se je udeležilo nad % tisoč viničarjev iz ormoško-ljutomerskih goric, kateri so kakor povsod dru« god, tudi tukaj javno in enoduSno manifestirali za svoje pravlce ter izrekli zvestobo in zaupanje svoji strokovni or ganlzaciji, kakor tudi njenemu vodstvu. Resolucije iz vseh taborov dokazujejo, da se je viničarski stan prebudil iz stoletnega spanja in hoče razmahniti sedaj svoje stanovske sile v dobroblt samemu sebi ter zahteva udejstvovanja kot enakopraven stan v Cloveški družbi povsod, bodisi da je to potem v gospodarskem, socijalnem ali kulturnem oziru. Po svoji Strokovni zvezi vinlčarjev smo postali faktor, katerega si danes mora upoštevati. V naši stanov« ski armadi imamo pretežni del haloSkih viničarjev in naša organizirana si« la se razteza danes črez Ormoške in Ljutomerske gorice, tja črez Kapelo, G. Radgono, preko Sv. Ane v Slov. gor. in Št. Petra pri Mariboru čisto tja v predmestje mariborsko. Od tam pa preko1 Jarenine, Sv. Jakoba in Sv. Jurija sega naš pokret čisto gori do obmejnega Št. Ilja. Strokovna zveza viničarjev je T mariborski oblasti najmočnejša krščan ska delavska orgr ^acija, bistveno pa kot taka, edina i: -ijmočnejSa v cell državi. Mlad in velik, kakor je ugled naše or ganizacije na zunaj, tako še večji je na znotraj; pred vsem gospodarska mo8 in tehnična ureditev. Samo številke povedo, da je zveza imela v tem poslovnem letu 112.159 Din denarnega prometa, dovolj to potrjujejo. Enako tudi beleži sijajne uspehfe za Clane ust.r\v;->vljen podporni sklad, iz katerega je io tekom leta 1928 izplačanih 380 ]m iških, 55 porodniških, 33 nezgodnih in 41 posmrtninskih podpor v skupnem znesku 31.448 Din. Koliko je vredna ta naša samopomoč, je občutil pač sam najbolj« tisti, ki je bil v skrajnem slučaju prisiIjen, prositi in dobiti pomoči. Vsak pravi poznavalec viničarskih razmer z ozirom na našo gospodarsko šibkost rnora na podlagi teh številk priznati nehote, kolike vrednosti je strokovna organizacija za vsak stan, kaj vse se da storiti za posameznika nedosegljivega, 1« samo v pravi strokovni organizacijl, C« prav je sestavljena morda lz samlli pravcatih nemaničev, kakor smo bal mi viničarji. Vsak viničar, posebe- vsak oni, ki še se okleva, bi Sel z nnmi organiziranimi ali ne, naj ve, da je edini reSitelj viničarjev, ki bode najuapeSnejš« dvignll naše gospodarsko stanja, edinl, ki bode branil in nastopal za vinlftarj« zoper krivice, le močna, dlsciplinirana strokovna organlzacija. Vsak naj prlzna, da je čakanje, po katerem bo boljše že samo prišlo, naravnost Bk->