THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
ERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za wo In narod — za pravico in resnico — od boja iio zmag«!
GLASILO SLOV KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. F DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . 'AMERIŠKIH,
ŠTEV. (No.) 136.
CHICAGO, ILL., PETEK, 16. JULIJA — FRIDAY, JULY 16. 1926.
LETNIK XXXV,
žar; 3 osebe mrtve.
BELGIJSKA POSLANSKA ZBORNICA JE DALA KRALJU ALBERTU DIKTATORSKO MOČ. — CENE ŽIVLJEN-SKIM POTREBŠČINAM VISOKE, FRANK PADA. — KRALJ SPREJEL DANO MU NALOGO.
Bruselj, Belgija. — V Belgiji je finančni problem' podoben onemu v Franciji. Belgijski frank pada in cene življenskim potrebščinam so dosegle svoj višek.
Vlada je napravila načrt, ki ga je poslanska zbornica potrdila, po katerem se daje kralju Albertu neomejeno moč v njegovem delovanju za rešitev krize. Kralj je nalogo sprejel in tako postal prvi kronani diktator v Evropi.
Belgijski državniki so - uvl deli, da je potreba za rešitev krize podvreči se vladi enega moža, to je, postaviti diktatorja, da nadaljuje z delom- za vzpostavljenje reda v državr nem poslovanju, kar ni vzpelo članom parlamenta, ki so se razdvojili.
Premier Jasper izjavlja, da ni povoda za vznemirjenje med ljudstvom. Med drugim pravi tudi sledeče: "Nikoli še nismo imeli tako malo nezaposlenih.
\ Poljskih pridelkov je v izobilju. Poračun je v ravnovesju, za kar gre hvala dobri ekono-
( „	HaP*®
lie bo nakladalo. Diktatorstvo le potrebujemo, da se uredi finančni problem."
VELIKI GOZDNT POŽARI.
Winnipeg, Man. — Ob Koo-tenay reki divjajo veliki gozdni požari, ki ogrožajo park v Rocky gorovju. Veliko je gasilcev zaposlenih, ki si prizadevajo ogenj omejiti, a nimajo vspeha, ker piha močan veter in je delo gasilcev silno o-težkočeno. Ni še ugotovljeno koliko je škode, a poročilo pravi, d.a je ogromna. Velika je tudi nevarnost za zveri, iti se nahajajo v parku, nekatere so že poginile. Ogenj je povzročila strela.
Severno-zapadno in severno-vzhodno od Edmonton, Alta , je ogenj izbruhnil na devetih krajih, Veliko dragocenega lesa je že uničenega, druge pomoči ni, kakor če bi padal dež.
Tannersville, N. Y. — Ogenj je izbruhnil v Twilight hotelu, ki se je nahajal ob Haines Falls, poslopje je popolnoma u-ničeno; tri osebe so našle smrt v plamenih, enajst je ranjenih, več je pa pogrešanih, za katere se ne ve, so li živi ali mtrvi.
Manila. — Od tukaj poročajo o strašnem vrtinčastem viharju, ki je divjal v bližini Romblen otoka; sedem domačinov je prišlo ob življenje, škoda je zelo velika. Družina obstoječa iz petih oseb je utonila, ko je voda odnesla njih hišo.
COOLIDGE NE BO KANDIDIRAL ZA ZOPETNO , IZVOLITEV.
Senator Cummins trdi, da je Coolidge s svojo poljedelsko politiko sebi veliko škodoval. — Senator se umakne iz političnega življenja.
Des Moines, Ia. — Senator Cummins, katerega je porazil pri primarnih volitvah Smith W. Brookhart, se bo po 3. marcu 1927, ko poteče njegov termin, umaknil iz političnega življenja. N.amen ima, spisati knjigo o svojih doživljajih, katere je doživel v 28. letih kar je bil v javni službi.
Ko se je nedavno senator vrnil iz Washingtona na svoj dom v Des Moines, je poročevalcem med drugim tudi rekel, da je gotova stvar, da Coolidge ne bo kandidiral za predsedniško mesto v bodoči kampanji. Rekel je tudi, da je Coolidgeu ■JMMwi&o-i ova-la	t^&f
ljedelska politika. Drugače, pravi Cummins, je Cooldige ja-ko sposoben mož za tako mesto.
Glede republikanske stranke je rekel Cummins, da politični preobrat v Iowa in drugih sredno.zapadnih drž-avah po-kazuje, da še ne bo konca na-sprotstev v republikanski stranki, katera lahko stranko vržejo ob skalovje. Zlasti še, tako pravi dalje senator, ker so demokrati solidarni, bo sedanja republikanska večina v kongresu najbrže izginila z novemberskimi volitvami.
MUSSOLINIJEV BRAT SE BO DVOBOJEVAL.
Rim, Italija. — Opozicija fašistovskemu režimu še ni mrtva. Živi, a je skrita in čaka ugodne prilike za naskok. Le tu p.a tam se kašen član Aven-tine spozabi nekoliko, in že ga drži za vrat špijon, katerih mrgoli po Italiji. Pa tudi nekateri kar javno napadajo diktatorstvo z letaki, kar je posebno nevarno. Tako se je pregrešil, gen. Bencivenga, bnfei poslanec Aventine, in izdaja-! tel j lista Popolo d' Italija, ki je izdal neke letake žaljive vsebine za fašiste. Brat italijanskega diktatorja, Ronaldo Mussolini se je potegnil za čast fašizma in pozval generala na dvoboj, ki se ima vršiti koncem tega tedna.
53 DNI V NEZAVESTI.
Cleveland, Ohio,—Mrs. Marion Casselberry, se je dne 20. maja ob priliki neke avtomobilske nezgode onesvestila. Nezavestna je ležala do 13./julija, toraj 53 dni. Hranili so jo umetno, upajo, da bo okrevala.
13 ZAROTNIKOV OBEŠENIH V CARIGRADU.
Carigrad, Turčija. — V Smirni je bilo v sredo 13 zarotnikov obešenih, ki so bili na sumu, da so nameravali usmrtiti predsednika Mustafa Ke-mal. Dva izmed nesrečneže v sta bila bivša poslanca, ostali so bili razni uradniki. Je pa še več zarotnikov, ki čakajo v ječi svojo usodo.
STADIONU.
$
Vsako leto imajo dijak i Harvard univerze v Stadionu veliko prireditev^ katere se udeležijo stariši in prijatelji ter znanci dijakov. Na sliki vidimo del Stadiona, kamor so baš prikorakali, da začnejo zabavo z bojem s konfeti.
Iz Jugoslavije
JUGOSLOVANSKI VLADI SO POSLALI ČLANI TRGOVSKE ZBORNICE BRZOJAVKO, V KATERI PROSIJO, NAJ NE SPREJME NETTtyNSKE POGODBE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
USLUŽBENCI "SUBWAY" ZGUBILI DELO.
KRIŽEM SVETA, j ANDREWS V LONDONU
LOVI TIHOTAPCE.
Stavkujoči uslužbenci podze-aicljoHb železnice v Mew Yorku se niso vrnili na delo po naročilu kompanije, s tem so bili automatično odpuščeni od dela.
New York, N. Y. — Vodstvo podzemeljske železnice v New Yorku, je dalo naznanje stav-kujocim uslužbencem, naj se, vrnejo v torek ob 12. uri opol-j dan na delo, sicer bodo od-' stavljeni. Tega pa uslužbenci' niso storili, s tem so bili automatično odpuščeni od dela. Takoj ko je določeni čas potekel, je vodstvo kompanije začelo z organiziranjem novega moštva,
Predsednik kompanije, Hed-ley obžaluje, tako pravi poročilo, da je do tega prišlo, upa, da bo več starih delavcev prišlo vprašati za delo, ki bodo tudi sprejeti, a le kot novi, njih službena leta se ne bodo vpo-števala.
Števil/o uslužbencev, ki so j na omenjeni način prišli ob de- i lo je 688.
Po zadnjih poročilih posnemamo, da je kompanija vložila tožbo pri najvišjem sodišču proti stavku j očim, zahteva $230,000 odškodnine. Veliko si upajo magnati, a svaka sila do vremena!
Chicago, III. — Vršila se je konferenca med voditelji u-službencev cestne železnice in železnice North Shore in Milwaukee črte ter kompanijskimi zastopniki. Razpravljalo se je o zahtevi uslužbencev po višji plači. Kompanijski zastopniki so odločno zavrnili zahteve kot nesprejemljive.
Klompanije so dale razumeti, da raje sprejmejo upravitelj-stvo, kakor pa da bi ugodile zahtevi po zvišanju plače.
Pogajanja se bodo nadaljevala,, splošno prevladuje mnenje, da se bo prišlo do sporazuma mirnim potom.
—	New York, N. Y. — Pre-komorski parnik Arfbic je razložil v tukajšnem .nrfstaništf'*
pet zabojev, ki so bili opremljeni z listinami, ki so se glasile, da se nahajajo v zabojih keglji in so namenjeni za Kitajsko. Colninske oblasti so pa preiskale zaboje in našle v njih mesto kegljev,,za pol milijona vrednosti morfija in opija, namenjen za Ameriko.
—	Hastings, Minn. — Anthony Lucking, farmar iz Mar-sham, je tako dolgo pretepal svojega osem letnega nečaka, Arthur Mamerja, ki je bil sirota brez starišev, da je revček u-mri .Sodišče je obsodilo krutega sorodnika n,a eno do petnajst let ječe.
—	Chicago, 111. — V Congress hotelu se je nahajal Wilbur R. Brown, predsednik neke newyorske veletrgovine z zlatnino. Pri sebi je imel torbico z dragocenostmi v znesku $80,-000, katera p.a je izginila, po-1 licija je tatovom na sledu.
—	Frederickton, N. B. — Od tukaj, poročajo, da je pa-| dala gosta toča, ki je potolkla veliko mladih pur in kokoši,1 šipe na poslopjih daleč naokrog so vse pobite, škoda je velika
Berlin, Nemčija
Vrhovni oroh-biciiski airent ie
prispel v London, kjer išče tihotapce. — Andrewsov namen je angleško vlado napotiti, da bi pomagala preprečiti tihotapstvo.
Nettunska pogodba.
Trgovska in obrtna zbornica v Splitu je poslala predsedni-štvu narodne skupščine in via-, de, kakor tudi vsem klubom sledeči brzojav:
"Trgovska in obrtna zbornica v Splitu kot tolmač tudi čustev gospodarskih krogov svojega področja, ki zavzema največji del našega Primorja, prosi toplo narodno skupščino, da ne sprejme pogodb in konvencij, s katerimi se odpirajo' vrata prodiranju tujega elementa v naše Primorje. S tem bi prišlo Primorje v težki položaj, da bi se zaman upiralo z neenakimi močmi tujemu prodiranju. Prosimo vas, ne sprejmite niti konvencije, s katero se naše narodne luke, osobito Split in Šibenik, žrtvujejo na korist Trsta in Reke in se na ta način ves promet naše države postavi v odvisnost teh italijanskih luk." |KlB8MWBPMiiBro
Jus, vdovi, s katero je imel raz-,'merje. Jusovo so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer bo skoro gotovo okrevala. Velika je moralna desorijeritaeija tudi že v teh slojih.
Neurje, ki je divjalo med Zagorjem in Savo ter zasulo 2 m "visoko železniško progo, je razdrlo občinsko pot, ki vodi iz Save na Št. Lambert-Zagorje. Hudourniki, ki so tod divjali, so razkopali pot 1 m globoko, tako da se po tej cesti ne more vršiti promet, dokler se cesta ne popravi. Tudi toča je svoje opravila ter je povzročila v ob-ini Št. Lambert veliko škodo,. Pol ure na daleč se sploh ne-pozna, da je tod peljala cesta, tako je razrita. Vsled preobilnega dežja Sava zelo narašča, tako, da obstoji nevarnost zo-petne poplave kot 1. 192'i... če ne bo nehalo kmalu deževati.
J---O-;
Škrlatinka v Prekmurju
št- rav.Sirja >»» v>lo onason
London, Anglija. — Semkaj je prispel vrhovni prohibicijski agent v Združenih državah, Lincoln C. Andrews, katerega tudi v Londonu nazivajo, "a-meriškega čara prohibicije." V London je prišel, da bi pri angleški vladi izposloval pomoč, za preprečen je tihotapstva žganja v Ameriko. Andrews je angleški vlacli predložil svoj naert za dosego namena, ne ve se pa, ako bodo v angleških vladnih krogih posvečali njegovemu načrtu kaj pozornosti.
Andrewsu je največ' na • temu, da bi prišel na sled — glavi, to se pravi, podjetju, ki pošilja v Ameriko žganje v velikih množinah. Zatrjuje, če mu bo šla na roko angleška vlada, bo njegov namen dosežen, in če se bo vpoŠtevalo njegov načrt, bo tihotapstvo popolnoma ustavljeno.
Mmmmhbi HBMtftan m MM HtefftitaKrtft^KM^mMta vsebine, da ko bi jo vlada obja-J > tako da lok^e sanitetne
vila, bi gotovo ne bila spreje- j^aprave niti najmanj ne zado-
| ta. Vlada, ki je sovražna Slo- kujejo, da bi se preprečilo na-
! veni ji in Hrvatom bo delala na |d<ll->nje razširjenje epidemije.
j to, da bo pogodba sprejeta, IDno 18-	je bilo v
j potem pa naj našemu narodu jbolnici že 95 slučajev in se novi
| koristi ali pa škoduje, to je po. neprestano dovažajo. Ljubljan-
stranska stvar — to zahteva ski oblastni odbor Rdečega kri-
jugoslovanski zunanji minister. ža J« PJ'e.jel dne 18. junija 1926
Dolžnost vlade bi bila, da Zvečer klic na pomoč in je sta-
pokaže in predloži pogodbo jvil že drugo iwtro. 19. junija
gospodarskim krogom- Hrvat- državnemu higijenskemu zavo-
ske in Slovenije, ki so kot naj-jdu na razpolago ves razpolož-
bližji sosedje najbolj prizadeti :Uivi inventar, ki je potreben za
in eventualno oškodovani. Do- kompletiranje zasilne bolnice,
Nekoč je šel v Anglijo "Pus-Nem- sy^ot" Johnson; dolgo je že ška cenzura je prepovedala ka-j tega, ko je rekel, da bo napra-zati v nemških kine glediščih vil Ameriko popolnoma suho v film iz Rusije, ki je namenjen *estl mesecih- Z	se ie
za boljševiško propagando na; vrm3 ™nJ€n« xtam mu Nemškem. Čudno je le to, da! en0 oko ~ lka J« ni bilo nobene zapreke ko se'šo m,alem mokva"
je kazal ta film v Berlinu, ko;
pa so začeli z njim po deželi, NAVijALCI CEN v CHICAGI. je bil prepovedan.
— IronMountain, Mich. — Mrs. Henry Everson in 10 mesečna hčerka sta prišli ob živ- ,	. ljenje v bližini Wausaukee, ko ^fe^.^:?0 ?«k*
Chioago, III. — V našem mestu bi bilo treba kontrolirati trgovce v prid konsumenta. U-
je bil avto v katerem sta se
terih trgovinah prodaja solata peljali zadet od osebnega via. fJP0 od«t dobička; paradižnika. Vozil je Mr. Everson, ki se »» f	18 c+e"lw f»f> nahaja težko ranjen v bolni§.; je tudi ze o pret,rano. Ako
niči. Rekel je, da ni videl priha-1 J1 » J™*«?? ,e P? f	z jutra
■ n funt, bi imel prodajalec 100 a .
sUl10, odstotkov dobička, tako praviboldne !Hte?a dlU!- Spreje je ' poročilo.	•	dal popiti nekaj strupa Ani
jajočega vlaka, ker je deževalo.
kler pa vlada tega ne stori in pogodbe ne pokaže, toliko časa ne samo sumimo, ampak smo tudi prepričani, da so tukaj tangirani in prikrajšani naši interesi in da se je s to pogodbo naredila z nami usode-.polna kupčija, katera ne prinese samo našim bratom onstran meje, ampak tudi nam gotovo gospodarsko propadanje'.
Edino orožje, ki ga ima danes naš narod, to so glasovi parlamenta. Poslanci opozicije bodo gotovo storili svojo dolžnost in odklonili ta za Jugoslavijo pogubonosni pakt.
--o---
LITIJA;
Himen. V nedeljo, 13. junija se je v dekanijski cerkvi v Šmartnu poročil g. F ranee Lindner, sin posestnice iz Litije, z gdč. Mirni Vovk, posestnikovo hčerko iz Litije.
Prememba posesti. RogličevO vilo, last gospoda Jenka iz Predgrada, je kupil tukajšnji kovaški mojster g. Gojko Vido-vič, menda za 80,000 dinarjev.
Samomor rudarja. Z "mišeo" (arzenikom) se je zastrupil 25'letni rudar Ravnikar Martin, doma iz Gradiša pri Litiji, in sicer v sredo. 16. m. m. ob 2. uri umrl pa je ob 11. do-
ki se postavi na licu mesta v gimnazijskem poslopju v Murski Soboti. Tako se je zopet izkazalo. kako prepotrebna je institucija Rdečega križa tudi v miru in" s kako vnemo in točnostjo posluje. V 12 urah, te-kom ene noči, je bil materija! odbran in stavljen na razpolago in preje kakor v 24 urah je transport že odšel.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd,
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naSe banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj polili ali po teh-le cenah:
500 Din----9 9.45
1,000 "----9 18.60 '
2,500 "-----9 46.25
5,000 "--9 92.00
10.000 __9183.00
100	lir
200	«'
500	"
1,000	«•
~9 4.4« -9 8 45
.920.25
-939.23
Pri večjih svotah poseben popust Poštnina ]• v teh cenah i« vrača« nana.	4
Zaradi nestalnostJ cent je nemogoči vnaprej cen« določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po poitl alf pa braojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI! POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma to pošiljke naslovite na: j
ZAKRAJSEK & CESARK
455 W. 42nd ST.. NEW YORK. IV. T.
"GOSPOD LISEC'
JE IME ZANIMIVI SLOVENSKI POVESTI, KI JO PRIČNE PRIOBČEVATF NAŠ LIST V PAR DNEH. — OPOZORITE NA TO NAD VSE ZANIMIVO POVEST SVOJE PRIJATELJE IN ZNANCE, DA SE NA LIST NAROČE PRAVOČASNO IN TAKO ČITAJO POVEST OD ZAČETKA.
Amehikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov m dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska;
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina :
Za celo leto .........................................$5.00
Za pol leta .......................................... 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..„.................................... 6.00
Za pol leta ......................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. •
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
•'or one year ......................................$5.00
bor half a year.................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year —............................. 6.00
For half a year ...............................3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
To naj nas ne bega, temveč podpre!
;	Rev. B. Ambrožič.
Nedolgo tega je bilo brati, da*je neki nesrečen človek ta-ko-le "dokazal" neresničnost vere in resničnost nevere: Pred večjim številom zbranih ljudi je zakričal: Izjavljam, da ne verujem v Boga. A ko se pa motim in Bog je, naj me na mestu ubije! -— Počakal je eno minuto ali morda nekaj več in ker ga Bog ni ubil, je zaključil: No, vidite, da Boga ni!
Ali niso temu nesrečnemu in obenem smešno otročjemu možu podobni tudi bogokletni pisači v naših brezverskih listih? Vedno večje predrznosti zoper Boga si dovoljujejo in ker vidijo, da se jim kljub temu nič hudega ne zgodi, da jih ne zadene na mestu kazen božja, se zavoljo tega le še bolj utrjujejo v svojem brezboštvu in bogokletstva v njihovih listih rastejo iz dneva v dan kot gobe po dežju. Zanje je potrpežljivost božja dokaz, da Boga ni! Sirota!
Tudi med dobrimi in vernimi ljudmi jih je nekaj, ki se ob branju znanih bogokletstev pohujšujejo ne samo nad pisači onih izbruhov, ampak tudi nad Bogom samim. Kako t,Q, pravijo, da Bog ne poseže vmes, kako da ne pošlje strele z jasnega in svojih nesramnih zaničevavcev ne pomete s površja zemlje? In pri tem razmišljanju se jim morda -vsaj v kakšnem skritem kotičku srca pojavi težka misel: Morda pa tisto o Bogu le ni vse tako res ...
fn vendar ni v teh dejstvih niti sence dokaza zoper vero in najmanjšega povoda za kakoršnokoli dvojbo. Ravno nasprotno ! Le premislimo!
Kaj uči vera o Bogu? Med drugim seveda tudi to, da je neskončno pravičen. To se pravi, da kaznuje in mora kaznovati vsako hudobijo, vsak greh. Ni pa pod solncem večjega : streha od zavestnega bogokletstva. "Bog se ne da zasramo-
vati," beremo v svetem pismu. — To je gotovo trden nauk svete vere.
Pa traven tega uči ista vera. da je Bog tudi neskončno usmiljen. To se pravi, da odpušča vse, tudi največje grehe, ako najde v srcu grešnika primerno pripravljenost za sprejem odpuščanja. To pripravljenost pa ustvarja ali jo odstranja svobodna človekova volja in prostovoljno sodelovanje z milost/o, oziroma pehanje milosti od sebe. Zavoljo svoje neskončne usmiiljenosti Bog tudi ČAKA grešnika, da ima čas, tisto pripravljenost v sebi vsaj požneje kedaj ustvariti.
Neskončna pravičnost torej in neskončno usmiljenje, neskončna pripravljenost za odpuščanje! Oboje je v Bogu enako veliko. Že samo a tem je podana potrebna rešitev našega vprašanja.
Ali ne prezrimo še druge o kalnosti!
Človek živi v času* dokler je na zemlji nosti. Za Boga sta besedici "takoj" ali na. Pred njim je vsa" neskončna večnost kot"en sam "danes,'' on ne pozna nobenega "jutri." Bogu je vseeno, ali kaznuje "takoj," ali pa "pozneje," morda šele po človekovi smrti — njegovi božji pravičnosti in svetosti j t? v obojnem primeru enako dobro zadoščeno. Zato prav lahko — čaka!
Ni pa to vseeno za človeka, ki živi v času! Zanj imata "takoj" in "pozneje" velikanski pomen. Tega se vsakdo sam dosti zaveda. Še bolj še pa tega zaveda Bog, ki človekove razmere neprimerno bolje pozna kot človek sam.
Vzemimo dva primera! En oče reče otroku: "Danes boš tepen, pozneje pa ne, če se poboljšaš," — Drug oče pa: "Danes ti bom odpustil, pozneje pa ne, če se'ne poboljšaš." — Kateri otrok je očetovih besed bolj vesel?
Bog ie pa naš dobri Oče. Zato tako rad takoj odpušča in za pozneje odlaga kazen, Če bo še potrebna. In ker gre pri našem vprašanju brez dvoma za večno kazen — zakaj le večna kazen je zadostna za zakrknjenega bogokletneža — ima tako ravnanje božje za človeka naravnost neskončen pomen.
Zelo lepo je to misel povedal neki misijonar, ki je zapisal: Pravičnost in usmiljenost sta v Bogu sicer enako neskončni.
Toda v času, to se pravi po človeško: "sedaj," "takoj," deluje vse bolj božja usmiljenost, potrpežljivost, zakaj za izvajanje pravičnosti ima Bog še vso neskončno dolgo večnost na razpolaganje . . .
Res, ako bi Bog že sedaj, v časnem človekovem življenju, pustil govoriti z vso strogostjo svoji neskončni pravienosti — kdaj bi pa prišla do besede usmiljenost, ki ji v večnosti, kot vemo, ne bo več mesta?
To je torej popolnoma jasen nauk naše vere. Da je ta nauk resničen, se pa jasno kaže tudi na naših nesrečnih bogo-kletnežih, ki žive zdravi in v zunanjem blagostanju naprej, čeprav tako drzno sramote Boga.
Kaj je torej v teh dejstvih takega, da bi vzbujalo upravičen dvom nad verskimi nauki? Ravno nasprotno je-res, zato naj nas to nič ne bega, temveč podpre, da se bomo s hvaležnostjo v srcu klanjali božji usmiljenosti, ki tako očitno razodeva, da je res — neskončna!
Bog živi v več-
"pozneje" brez pome-
DRUŠTVENA GIBANJA V CHICAGI.
Chicago, 111.
Tukaj v Chicagi se imamo pa res lušno. Če ne bo prišlo kaj hujšega, še umreti ne bo treba. Veselice in zabave so kar na dnevnem redu. Sedaj ko je vroče po dvoranah, se pa odpravimo ven v prosto naravo, da se prav pošteno pozabavamo v hladni senci pod koša. tirni drevesi.
V	naši naselbini zelo dobro napredujemo na društvenem polju. Zato naj se nikdo ne čudi, ako imamo skoro vsako nedeljo kakšno veselico ali piknik, pa tudi po dva eno nedeljo.
V	nedeljo, to je 18. t. m. priredi svoj piknik Slov. Mladeni-ško društvo "Danica." To društvo je dobro poznano tukaj v Chicagi in okolici že od nekdaj. Ono je izmed prvih društev, ki je gojilo veselje do dramatike in vprizorilp veliko lepih iger. Zato ne pozabite po-* setiti njihov piknik vsi Slovenci in Slovenke iz Chicage in o-kolice, da se bomo skupaj pozabavali v hladni senci.
Piknik se bo vršil v Albert Misek's grove v Lyons, 111. Tja pridete z dva in dvajseto karo, ki ima napisano Kenton, in sicer do konca. Tamkaj vzemite Lyons karo ali pa bus, tudi do konca, od tam pa peš severno dva bloka od Ogden Ave. Imeli pa bomo tudi trucke, za kar se pa morate zglasiti preje.
Igrala nam bo dobro poznata Zajčkova godba, ki bo začela že ob dveh popoldan z veselimi valčkami in poskočnimi polkami, tako da si bo vsakdo lahko nabrusil svoje srbeče pete. Ni se tndi treba nobenemu bati, da bi trpel žejo ali glad. zato bo že preskrbel veselični odbor, da ne bo nobenega pomanjkanja.
Toraj vse kar leze in gre — stari in mladi, zlasti dekleta nikar ne ostanite doma, ker to je fantovsko društvo, katerih bo dosti tam — starih in mladih zato le vse na plan.
Za slučaj slabega vremena se ni treba nič bati, ker je veliko prostora v plesni dvorani, sicer je pa kar gotovo, da bo lepo vreme.
je šel ob določeni uri osebno vabit slavljenca, naj pride v SI. Dom. Luči v dvorani so se ugasnile, toda le za hip; dolgotrajen in krepak "Zivio" je naznanjal, da je vstopil Rev. Slaje v dvorano. Zasvetile so se električne luči in entuzijazma ni hotelo biti ne konca ne kraja. Rev. Slaje se je znašel med tisočerimi prijatelji in znanci, kateri so ga povedli na častno mesto. Stoloravnatelj John Zu-lich je otvoril z vznesenimi besedami banket. Med odličnimi osebnostmi smo uzrli domačega župnika, Rev. Vitus Hribarja, Rev. Albina Gnidovec iz Ne\v-burga, Mr. Joseph Kmetta s soprogo, slov. odvetnika A. J. Zu-žeka, Mr. John Tomažiča in še mnogo drugih odličnih oseb, ki so sodelovale in pripomogle, da se je prireditev tako sijajno vr-
opisal delovanje kat. duhovnikov ter nam predočil trudapol-no delo, katero je dovršil med nami Rev. Slaje.
Zbrano občinstvo je pazno sledilo govorniški spretnosti Mr. J. Tomažiča in mu ob koncu govora gromovito aplavdira-lo. Zatem je nastopila Miss Josephine Bernot na piano solo; izvajala je svojo muzikalično spretnost s tako nežnostjo in fi-nostjo, da so se vsi navzoči čudili tej mladi piano igralki. Nato nam je ženski zbor zapel krasno pesem "Dom na deželi/' potem je zaigrala mladinska godba Kat. Iz. Dr. pocT vodstvom Mr. V. Lisjaka lepe po-skočnice. Vse je bilo tiho in mirno, ko je Rev. Dr. Bogpvič povzel besedo in nam v lepem gpvoru naslikal ljubezen do roditeljev h1 želel Rev. Slajetu
MM
Pridite, da vam ne bo žal.
Na svidenje!
J. F., član društva.
-o-
COLLINWOODSKA SLAV-NOST OB PRILIKI ODHODA REV. M. SLAJETA V DOMOVINO.
Cleveland-Collinwood, O.
Collinwood je že doživel mnogo slavnostnih dni, a takega večera še ni videl, kot je bil slavnostni večer v nedeljo, 27. junija, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. ob priliki začasnega odhoda Rev. Milana Slaje v staro domovino.
Rev. Milan Slaje se je v dobi njegovega dušnega pastirstva tu med nami zelo priljubil. Takoj ob nastopu njegove službe je videl zelo potrebno ustanoviti društvo, ki bo odgovarjalo vsim vprašanjem današnjih dni in kjer se bo zbirala mladina pod pokroviteljstvom svojih dušnih pastirjev. Ustanovil je tedaj Kat. Izobr. Društvo, ka-+	i« *«Vn lepo ra^viln v
razne odseke. S tem korakom je Rev. Slaje mnogo koristil naselbini. Posebno se je odlikoval v organiziranju dramatičnega kluba ter vzgojil prvovrstne moči na polju slovenske Tali je.
Zato je pa Kat. Izobr. Društvo priredilo svojemu ustanovitelju in pokrovitelju ob njegovem odhodu tak sijajen večer, da si bo collinwoodska naselbina trajno ohranila spomin na veličastne trenutke, ko se je poslavljal velezasluženi Rev. Slaje od vsih mu udanih Slovencev. Zgornja dvorana v SI. Domu je nudila veličasten pogled. Lepo razvrščene in okrašene mize so bile obložene z o-kusnimi jedili; prijeten vonj raznega peciva in vonj duhte-čih nageljnov je svežil ozračje prostrane dvorane. Precej pri vstopu so brhke deklice pripenjale vsakemu gostu brezplačno šopek cvetlic; vse je izgledalo, kot da bi se bila •ponovila gostija v Kani Galilejski. Ob napovedanem času je bila dvorana nabito polna; manjkajo je edino še Rev. Slajeta, kateri ni do zadnjega trenutka nič vedel o tem, ker se je cela prireditev pripravljala tajno in tiho. Eden izmed odborovih zaupnih mož
šila. Program prireditve je o- vse najboljša pri svojem poto-tvoril cerkveni pevski zbor pod vanju, spretnim vodstvom našega or-ganista ^Minam zapel pesem: "Bodi zdra- kar se je prikazala na odru 8-va domovina!" Veličastna slo- letna Miss Josephine Hrastar,
j Za njim je govoril Rev. Po-M. E. Rakarja ter nikvar in Mr. A. J. Žužek, na-
katera je bila vsa v belo opravljena. S srebrnočistim glasom je deklamovala obrnjena proti
Pri odhodu v domovino Družba Vas pozdravlja Da bi Srečno potovalj,
venska pesem se je razlegala po dvorani in nam segala globoko v srce. Po pozdravnem nagovoru stoloravnatelja J. Zu- Rev. Slajetu : licha je predsednik Kat. Izobr. Društva, Mr. Frank J. Drass-ler naslovil pomenljive besede najprej na slavljenca te prireditve, potem na vse zbrane go-[Kličemo Vam iz srca. ste ter se jim zahvalil, da so se odzvali v tako ogromnem številu. Zbrana je bila cela naselbina ter sploh vse, kar misli in čuti, da smo vsi bratje in sestre po veri in narodnosti. Nato so nastopali govorniki; prvi je nastopil naš blagi župnik in starosta odličnih mož Rev. V. Hribar. Z mladeniškim navdušenjem je orisal ljubezen do sta-rišev, ko j a spremlja posameznika v vsej dobi življenja. Ljubezen do starišev je ona moč in jsila, s kojo premaga posamez-|nik vse zapreke in se ne plaši dolge poti, samo da zamore ob-
vsa,
lid-- '"i/'i ^WR-^PJW, A 1 f
».JA..11 hj.ij^	i.i.
Ah &
laftsv
govora je želel slavljencu srečno pot in srečni povratek.
Drugi govornik je bil Rev. Albin Gnidovec iz Newburga. Kakor predgovornik, tako je tudi on v vznešenih besedah pohvalil plemeniti namen, ko-jega je Rev. Slaje zabeležil v svoj načrt za tako daljno potovanje. Nato je nastopil cerkveni pevski zbor pod vodstvom. Mr. M. E. Rakaria ter zapei, ganljivo pesem "Ujetega ptiča tožba." Gromoviti aplavz je sledil ob koncu pesmi, toda komaj so se polegli odmevi vzvišenih trenutkov, že so se dvignili novi valovi navdušenja, ko je vstopil v dvorano župnik sv. Vida, Rev. B. J. Ponikvar, kateri je privedel s seboj odličnega gosta Rev. Dr. Bogoviča, profesorja mariborske realke, kateri se je na svoji poti iz Chicage ustavil za nekaj časa tudi v Clevelandu. Cela dvorana je dala duška entuzijazmu, ki se je razvil v gromovite ovacije na čast došlima visokima gostoma.
Stoloravnatelj J. Zulich je v prekrasnih besedah izrazil zahvalo Rev. Dr. Bogovicu in Rev. Ponikvarju za poset, nato je poklical govornika Mr. John Tomažiča. V globoko zamišlje-
Dobro tamkaj se imejte, Vrnite se spet nazaj; Nas nikar ne pozabite, Bog Vas živi,, spremlja naj!
Po končani deklamaciji je stopila Miss J. Hrastar k slavljencu in mu poklonila krasen šopek svežih cvetlic. Rev. Slaje se je vsem v izbranih besedah zahvalil ter izrazil svoje očara-nje nad toliko udanostjo, katero mu izkazuje collinwoodska naselbina. Nastopili so zopet pevci in pevke ter zapeli "Čol-ničku" in "Pozdrav Savinjske
Nato je govoril še Mr. Mar-1 tin Pogorelec ter v krepkih besedah izrazil svoje navdušenje. Ob koncu govorniške liste je Mr. Drassler izročil Rev. Slajetu lepo darilo ter se ponovno i zahvalil vsem' zbranim gostom, želeč Rev. Slajetu v imenu Kat. Izobr. Društva in cele naselbine srečen odhod in srečen povratek.
Stoloravnatelj J. Zulich je imel še sklepni govor in s tem je bila slavnost zaključena.
Da se je ta prireditev tako veličastno obnesla, se imamo zahvaliti pridnim in neumornim delavcem in delavkam, posebna hvala pa gre Mr. Frank J. Dressier ju, predsedniku Kat. Izobr. Društva, kateri je prvi sprožil misel za to slavnost in pri kateri je sodeloval skozi in skozi; on je bil tisto središče, iz katerega so se razpletle niti organiziranja na vse kraje.
Ta prireditev ni imela samo slovesnega lica, ampak je naredila na vse zbrane tak moralni efekt, kakor ga zamore naredit}, le impozantna katoliška manifestacija. Karol Skebe. -o-—
"London Universe," ki izha-' ja v Londonu, je te dni prinesel interesantno vest, ,ki mu je bila poslana od njenega rimskega ] poročevalca. Vest se glasi: "Neko jutro, pred kakimi tridesetimi leti je potrkal neki tuj duhovnik na škofijska vrata v Manutua, Italiji. Kancelarja ravno ni bilo v pisarni. Ko škof zasliši trkanje, je ravno zajutr-koval skromen zajutrek, kavo in kruh. S skodelico v roki gre škof in odpre vrata. — "Oprostite prevzvišeni, da Vas motim. Jaz sem-Don Ratti, knjižničar v Milanu. Ravnokar sem opravil službo božjo v Vaši katedrali in ne morem naprej, da se ne bi zglasil in Vas pozdravil."— "Hvala," odgovori škof, "ako ste ravno odmaševali, potem vstopite in zajutrkujte z menoj, samo. sami si bote morali narediti zajutrek, ker moje sestre, ki mi gospodinji, ni doma. Vstopite!" — In s skodelico v roki je peljal duhovnika v kuhinjo, kjer sta našla nekaj suhega kruha in pogrela kavo. Zajutrkovaia sta skupaj. Tisti škof je bil pozneje papež Pij X., tisti duhovnik pa je sedanji papež Pij XI.
:J:
Kajser Viljem opisuje, zakaj je Nemčija zgubila vojno, Razume se, da on je imel v vseh ozirih prav (tako namreč trdi v svojih spisih), ampak drugi so krivi, da je Nemčija vojno zgubila. — Ribničan .je nekoč črešnje obiral, pa se je vsedel na suho preperelo vejo, pa je štrbunknil na tla. Ko 'je potem stvar preiskal, zakaj je padel je dejal: Glej ga hedirja, k se ne bi" usedu n sohou vejo, pa b ne biv pou. — Tako je tudi tkajzer jprišel do tega, zakaj je
Človek obrača, Bog pa obrne. Nemci so bili vedno prepričani, da so poseben narod, nekaj več kot drugi. Hudo so se poviša-vali. Bog pa je pokazal Nemcem, da je pravičen in da je e-vangelj.ški nauk resničen, ki pravi: kdor se povišuje, bo po-
nižan
S TEM, DA POŠLJEŠ naroč-nino direktno na upravništvo
nem govoru je Mr. J. Tomažičj pomagaš veliko listu.
Verzi o lipi in Liparju iz Prosvete.
Pod lipo posedaš, oj cajzeljček moj. Po svojem kvantanju bi spadal na gnoj.
Pod lipo sedeli so časih možje, ki ved'li" so, kje se jim glave drže.
Odslej nam boš Lupar s "ta brihtno glavo," "prečeden" si "Lipar" za naše drevo.
Kot Lupar le lupi se živi svoj dan, dokler ne olupiš si svojih možgan.
—Sršen.
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam
Rev. John Miklavčiči
SPOMINI
V fari so tri podružnice v dobrem stanju. Največkrat: Sem jaz mašpval v podružnici na Pelkovcu. Tam smo tudi začeli častiti 1 Urško Mater Božjo in kdor bere Ave Maria, dobi popisano natanko vse to v lanskem letniku. Najbolj oddaljena podružnica pa je bila na Medvedjem brdu, kjer je bila tudi enorazredna šola.
Karani so premožni ljudje, imajo velika posestva in mnogo živine. So pa tudi ponosni na to. Zato.se je večkrat zgodilo, da.so se "kmetje v gostilni na pošti bahali in se kregali, kdo .je bolj bogat. Marsikateri je hotel na oči pokazati svoje bogastvo, zato je Cesto odprl svojo, denarnico in kazal bankovce po 500 kron in še višje. Včasih je bilo le malo preveč prerekanja in zaradi svojega bogastva se bi bili kmalu spopadli.
Kot katoličani so pa Rovtarji izvrstni ljudje. Ne vem, če' kje drugod v kaki fari molijo molitveno uro vsako nedeljo. —- V Rovtah so molili prav vsako nedeljo takoj po nauku ob 2. Molile niso samo ženske, ampak bilo je tudi mnogo moških in vsi so imeli knjižico: Večna molitev.
Vsako leto o postnem času so imeli tridnevne duhovne vaje in takrat šo prav vsi opravili velikonočno dolžnost. . V začetku oktobra imajo celodnevno Češčenje in takrat prejme cela fara zopet sv. obhajilo.
Kakor dobro skrbijo za farno cerkev tako tudi za podružnice. Na podružnicah je med letom mnogo maš, h katerim pridejo vsi, ki k dotični podružnici spadajo.
Rovtarji so pa tudi dobrega srca za reveže. Nobenemu revnemu človeku ni treba v Rovtah stradati. Najbolj seveda skrbe za občinske reveže, ki gredo -od kmeta do kmeta. Ponekod so jim ti revčki napoti in kadar pride kak tak k kmetu, ga zapode v
hlev. V Rovtah je pa revež v hiši in se počuti kot član družine. Ne delajo nobene izjeme s takim.
V	Rovtah se mi je vzbudila želja, da bi bilo dobro, ako bi postal <eamostojen. Kar sem želel, to sem tudi dosegel, Od Rovt eno uro hoda v hrib je fara sv. Treh Kraljev. Tu gori je služboval g. Jože Gregorič že 10 let. Neki dan popoldne je šel obhajat v ŽiroVski Vrh in je med potjo tako nesrečno padel, da si je zelo nogo pokvaril. Zdravil je nogo. a brez vspeha. Za človeka, ki nima dobrih nog je težavna hribovska fara. Tudi g. Jože je spoznal, da bi bilo boljše zanj, ako bi škofa zaprosil za kako lažje mesto. Dobil je ekspozituro v Št. Vidu pri Brdu. Meni so pa poslali dekret za faro šv. Treh Kraljev.
V	dekretu je bil določen dan, kedar moram nastopiti. Bil sem zelo vesel in prva skrb moja je bila dobiti kako žensko za gospodinjo v 1'arovžu. Rovtaric nisem vprašal,
ker vem, da bi nobena ne šla. Šel sem proti Žirem in naprej v Staro Oselico. Tam sem imel največ sorodnikov, različne bratrance, sestriČne, strice in tete. Pri taki množini sorodnikov bo eden ali ena tako dobrega srca, . da gre z menoj k sv. Trem Kraljem.
Kakor veste, navada je tako, da, če pride kak tuj duhovnik v faro, bo najprvo gospoda obiskal. Jaz sem obiskal' g. Ivana Soukupa. Povedal šem mu, da iščem kuharico in da jo upam dobiti v Oselici. Precl-poldnem sem šel k cerkveniku, kjer je ena . mojih sestričin služila za deklo. Povedal sem dekletu, da imam svojo faro in prosil sem jo, da naj gre z menoj za kuharico.
Dekle se ni nič pomišljala in mi je»takoj obljubila. Jaz sem nato šel še na razne druge kraje, da šem nakupil potrebnega pohištva in kuhinjskega orodja.
Sestrična je prišla na Vrh par dni pred menoj, da je nekoliko uredila žujmišče. —
Jaz sem prišel en četrtek popoldne. Karani so bili zbrani pri znamenju blizu cerkve, kjer so me pozdravili in nato smo šli v procesiji'v cerkev. Tam sem imel kratek nagovor in sem obljubil ljudem, da bom skrbel za faro in za cerkev. To sem tudi držal celih 16 let.
Najprvo moje delo je bilo cerkev popraviti od znotraj in zunaj, ker je na obe plati bila precej zanemarjena. Bilo je pa to popravljanje mogoče, ker cerkev ni imela nobenega dolga.
Sploh pa doma ni te navade, da bi na cerkev delali clolg. Tu v Ameriki jaz dose-daj poznani samo dve slovenski cerkvi, ki nimata dolga. Te dve ste: farna cerkev sv. Jožefa v Calumetu in farna .cerkev sv. Vida v Clevelandu, Vse druge cerkve so več ali manj zadolžene.
S .popravo pri cerkvi smo prav kmalu začeli. Od zunaj smo jo lepo ometaii,, znotraj pa na novo prebarvali.
Slovenska sekcija 28. mednarodnega evharističnega shoda v Chicago.
L. ■	W
Širša slovenska javnost gotovo pričakuje natančnejšega poročila o zborovanjih slovenske sekcije 28. mednarodnega evharističnega kongresa.
O ljudskem shodu, ki se je vršil v nedeljo, 20. junija, smo že poročali v "Amer. Slovencu." Govori pri tej priliki so bili vsi itak navduševalni in zato ne preje spisani, in zato tudi nimajo tolikega pomena za širšo javnost.
Glede zborovanja duhovske slovenske sekcije kongresa ne moremo še sporočati, ker govorniki še niso dali svojih govorov, kakor smo jih prosili. Zato poročamo, ko te govore dobimo v roke. Prosimo pa, da jih vsi nemudoma pošljejo, da se objavijo.
Zato poročamo najprej o zborovanju katol. Slovencev, ki se je vršilo v torek, 22. junija, v šolski dvorani sv. Štefana.
Nad 300 delegatov in delegatinj raznih društev in slovenskih naselbin je bilo navzočih. Tudi nekoliko slovenskih duhovnikov je ostalo v dvorani pri tem zborovanju.
Shodu je predsedoval Rev. K. Zakrajšek, O.F.M., tajnik slovenske sekcije evharističnega kongresa, ki je vršil vse priprave, da se je vse delo slovenske sekcije tako izborno obneslo.
Pozdravil je navzoče delegate in delegatinje in se jim zahvalil za tako obilno udeležbo. "Morda še nikdar v zgodovini amer. Slovencev nismo zborovali za tako vzvišen namen, kakor danes," je rekel. "Gasi so danes, ko je dolžnost pred vsem katoliškega lajištva, da nastopi v obrambo svojih svetinj, pred vsem svoje vere. Nas duhovnike so posebno med Slovenci nasprotniki tako umazali, da je naše stališče silno otežkočeno. In ko nastopamo v svoji vzvišeni službi kot vaši duhovni voditelji, ko vas svarimo pred sovražniki, ko vas učimo in vam kažemo pot skozi življenje, kriče vam, da mi tako govorimo, ker je to naš 'business.' Vero so naredili samo za nekak naš vir dohodkov in naše službe. Baje smo mi duhovniki to vašo vero celo iznašli, vas z njo vjeli v svoje mreže in vas sedaj tu držimo, da se od vaših žuvljev živimo. In vendar veste, cla je ne duhovščina rodila vero, temveč, da je duhovščina samo sad vere. Ko bi naši očetje ne bili verni katoličani, bi mi nikdar ne bili duhovniki, ker bi ne hoteli žrtvovati svojih krvavih žuljev, da so nam pomagali skozi dolga leta naših šol do oltarja. Zato je danes čas lajikov. Vi sami morate nastopiti in braniti svojo vero in povedati nasprotnikom, kako so slepi, če res to mislijo, kar trdijo, ali kako so zlobni, če s tim samo slepijo. Vi, katoliški možje in žene morate na plan in povedati svetu, da je vera vaša, da je vera biser vašega srca in da ste pripravljeni to vero braniti proti vsakemu sovražniku kot vredni sinovi naših velikih očetov, ki so prelivali kri skozi stoletja, ko so stali v bran za sv. križ proti divjim Turkom.	/
Danes smo zbrani v imenu presv. Rešnjega Telesa. Zbrani v imenu svojega evharističnega kralja, da mu odkrito povemo, ali hočemo v prihodnje z njim in za njim ali ne? Danes smo se zbrali, da si začrtamo nove smernice, po katerih hočejo ameriški Slovenci v prihodnje ravnati, žiVfeti in delovati in sicer v javnosti, v družinah in vsak sam posameznik v svojem srcu. wOf Vesnici važen trenutek j Ali bo danes res mejnik dveh dob v naši ameriški zgodovini? Se bo naša prihodpost krepko obrnila proti večni veri, proti tabernakelnu? Bomo ameriški Slovenci opustili zanaprej tisto pol-na pol, fifty-fifty, na pol z Bogom in na pol proti njemu? Na pol s Kristusom in na pol z antikristom?
Da, mi smo tu zbrani, da damo krepek odgovor v imenu celega naroda Gospodu v presv. Evharistiji: odločno in neustrašeno in samo za Teboj in s Teboj!
In v tem smislu vas pozdravljam in želim, da se boste te dni vsi sami navdušili, potem pa ponesli to navdušenje vsak v svojo naselbino. Na veliko soboto smo se v starem kraju sešli otroci iz cele fare, vsak s svojo gobo ali s posodo za žrjavico pred cerkvijo, kjer se je blagoslovil sveti ogenj. Ko je bil blagoslovljen, smo planili nanj in potem vsak hiteli v svojo hišo in ga tako raznesli pb celi župniji. Doma so ob tem ognju zakurili v peči in pripravili za slavnost vstajenja Gospodovega. Ali nismo danes tudi mi vsi tukaj podobni tem otrokom? Da, prišli smo sem v Chicago, da si pri tem svetem velikem svetovnem ognju, ki te dni gori s tolikim plamenom pred našim evharistič-nem kraljem,^zažgemo vsak svoje srce vsaj z malo iskro nove ljubezni, novega verskega navdušenja, po teh lepih dnevih pa vsak pohitimo v svojo naselbino, v svoja društva, v svoje družine, v svoje .vsakdanje življenje in skušamo tam zapaliti nov slavnostni ogenj nove slovenske verske aleluje, narodnega vstajenja iz dosedanje mlačnosti in verske površnosti v navdušen, pravi katoliški narod, v prava katoliška društva, prave katoliške družine in prave katoliške može in žene."
Nato je dal besedo prvemu govorniku na dnevnem redu: Dr. Antonu Perko M.D. iz Clevelanda. ki predava "Evharistija in naše družine."
PREDAVANJE G. DR. A. PERKOTA.
"Da je sv. obhajilo velike važnosti za lepo in srečno družinsko življenje, o tem ni dvoma. Namen sv. obhajila je, da ohranja dušo z Bogom. Ohranja nas, da ne omagamo na potu in v boju življenja, da nam ohranja milost sv. krsta, da nam daje vstrajnosti, kakor je mana v starem zakonu bila hrana Izraelcem na potu skozi puščavo.
Sv. obhajilo pri mladini je bistvb ohranitve sv. vere. Vera je mladini potrebna. Brez nje človek ne pozna svojega namena, ne svojega cilja, ker ga njeni pripomočki vzdržavajo na tem potu. Vera je potrebna človeku, ko si išče sreče. Kaj varuje človeku zdravje, to neprecenljivo dobroto? Ali ne vera, ki ga odvrača od nezmernosti in drugih pregreh, ki mu spod-kopljujejo zdravje? Nevera na drugi strani pa vodi človeka naravnost v pregrehe,' ki ga pa vodijo v dušni in telesni prepad. Ako jetčlovek res samo kup materije, ako je s tem življenjem pri človeku vse končano, zakaj bi si pač ne naredil življenje kolikor najprijetnejše, zakaj bi ne ustrezal svojemu živalskemu poželjenju? Ako ni vere, potem ne moremo govoriti o pregrehah in hudobijah, ker potem so to samo opravičene zahteve človeškega srca. Ako so pa upravičene, potem stre-zite tem strastem. Toda vemo pa, da človek propade na duši in na telesu, ako se jim uda. Poglejmo samo bolnišnice in druge slične dobrodelne zavode; ti so žive priče, kako zahtevajo strasti od dne do dne več svojih nesrečnih žrtev.
Sv. obhajilo je potrebno za družino kot celoto, kajti družina ohranja človeški rod. Kaj veže moža in ženo, da se ljubita, da si pomagata, da si ohranita zvestobo drug drugemu ?
Ali ni to vera? Odstrani iz družine Boga, odstrani pripomočke milosti, katere daje sv. vera, pa izgubi obljuba zvestobe med možem in ženo svojo veljavo. Prosta sta in smeta delati, kar hočeta. Edino vera vzdržuje to vez zakonskega življenja in tako vzdržuje družino. Edino vera sili moža, da ljubi svojo ženo in ji ostane zvest, in nasprotno ženo, da ljubi moža in mu je zvesta. Zato, kjer vlada nevera, družinsko življenje propada. Mož in žena sta združena samo toliko časa, dokler se jima dopade, dokler moreta ustrezati svojim strastem. Ko so strasti zadovoljene, nastanejo prepiri, narazen bosta šla. In tu vsi svetni zakoni nič ne pomagajo.
In brez vere, kako veljavo imajo stariši pri otrocih? Kaj naj sili stariše, da skrbijo za vzgojo otrok? In kaj naj priganja otroke, da ljubijo in spoštujejo svoje stariše? Vera dela stariše v namestnike božje v družini, katere so dolžni otroci kot take priznati in spoštovati. Ako pa otroci nimajo vere, potem ne vidijo v stariših namestnikov božjih; kaj naj jih potem sili, da se jim uklonijo? Kaj naj jih zadržuje, da jih ne zapuste, ko odrastejo, da pozabijo na nje, da so jim nehvaležni? — Posebno usodepolna je nevera pri materi, kjer se posebno jasno vidi, kaj je človek brez vere. V moji kratki medicinski praksi sem imel že dovolj prežalostnih zgledov tudi med slovenskimi materami, da tudi te slede moderni brezverni ženi, kako se tudi slovenske matere poslužujejo modernih načinov, da se oproste bremena materinstva. Te stvari so naravnostna kršitev naravnih zakonov kakor božjih. Mati, ki ne veruje, se ne boji Boga in njegove kazni, zato se ne pomišlja zgrabiti za zverinska sredstva, da se reši težav svojega stanu. Tako si sama svoje zdravje izpodkopava in obenem si pa oskruni svoje roke z nedolžno otroško krvjo kot morilka lastnega deteta. — Koliko prokletstvo je ta posledica nevere po družinah.
Sv. obhajilo ohranja sv. vero v materi, ohranja jo v mladini, ohranja jo v družini in veže družino v močno in trdno podlago cele človeške družbe.
Pa se mnogi sramujejo sprejemati, pogostokrat sv. obhajilo. Zakaj?
Poglej, dragi prijatelj, kako skušaš dan za dnem svoja čuvstva pokazati na zunaj. Že naši državni prazniki, katere praznujemo vsako leto, ali niso samo to izrazi našega notranjega prepričanja? Ali ne slavimo rojstne dneve? Ali ne slaviš razne obletnice svoje poroke? To je dokaz, da nas že naša narava sama sili, da razodevamo svoja notranja čutila na zunaj.
Svi obhajilo je tudi nekako zunanje izražanje naše vere v Boga, v presv. zakrament. Ko gremo pred celo cerkvijo k mizi Gospodovi, kaj drugega s tem pokažemo, kakor da verujemo v potrebo sv. obhajila, pa tudi, da hočemo v dejanju vršiti to, kar v srcu verujemo.
Zato, ako smo res katoličani, moramo radi in pogosto k sv. obhajilu. Zlasti naše družine kot take bi se morale živo zavedati potrebe pogostega sv. obhajila. Ne smemo pozabiti, da imamo veliko podpornih društev, pa da ni dovolj, da je kdo v ta društva samo vpisan, temveč mora predvsem izvrševati dolžnosti, katere to društvo članom nalaga. Enako je pri veri. Ni dosti, da pravimo, da smo katoliki, da smo napisani v krstni knjigi kot taki. Verske dolžnosti moraiho izvrševati, to šele nas dela člane katoliške vere. Ena izmed glavnih dolžnosti pa je —r prejemanje sv. obhajila.
Pogostno sv. obhajilo ohranja v nas ljubezen do Boga. Človek pozabi le p'rekmalu vse, kar se je učil, ako tega ne ponavlja ali izvršuje.
Ljubezen med prijatelji bo ostala samo, ako se pogosto srečujejo in občujejo med seboj ali ustrneno ali pismeno. Kolikor manj pa razodeva človek svojo ljubezen ljubljeni osebi, toliko bolj pojenjuje ta ljubezen in gine.
Enako je v sv. veri sv. obhajilo, kolikor bolj se opušča, toliko bolj bo pešala ljubezen do Boga, bo pešala vera. Kolikor bolj pa peša sv. vera, toliko bolj je človeško srce zmožno za hudobije, ker se strasti vedno bolj krepe in dobivajo v človeku vedno večjo oblast. In enako v družinah.
Sv. obhajilo navdušuje mladeniča, dekleta, stariše za žrtve za Boga in za bližnjega. Sv. obhajilo, posebno pogostno, goji pri mladini poklice za duhovski in redovni stan. Da, tu naj poudarjam, kako smo Slovenci v Ameriki zaostali v tem pogledu. Kako malo imamo poklicov sfti duhovski in redovni stan. Krivda je s.amo v narodu samem, ki je pustil, da so se širile med njim razne grde gonje, da se je smel duhovski stan smešiti javno in nekaznovano, da se je širila verska mlačnost in površnost in da se ni gojilo pogosto prejemanje sv. obhajila, kakor so ga gojili drugi narodi. Še-Ie zadnja leta je prišlo naše narodne prerojenje; zavel je drugi duh in gledamo ogromno poživljenje verske ideje med nami.
Naj tukaj tudi vprašam slovenski narod: Kaj je storila slovenska duhovščina, da je bila toliko sramotena? Ali ni dajala samo dobre svete in nauke in nas vodila k pravi sreči? Nekateri se svojih duhovhikov ogibljejo. Drugi uničujejo v družini duhovske poklice in to v času, ko nam je dobrih duhovnikov in sester najbolj potreba. Nekaterim se kak socialistični nevednež zdi bolj učen, kakor njegov duhovnik. Mati, zakaj sovražiš tiste, ki te ljubijo in ti žele dobro na ljubo tistim, ki te sovražijo? Prišli so in še bodo časi, ko narod ne bo imel svoje duhovščine, in takrat se boš oziralo, ljudstvo, po svojih lastnih pastirjih, pa jih ne boš imelo.
Kako je sv. obhajilo velika tolažba zlasti na zadnjo uro. Bolezen je izpodkopala vse življenske moči. Dihanje postaja slabeje in slabeje, srce utriplje v zadnjih utripljejih, udje te-Jesa postajajo mrzli in začrneli. Zadnji izdihljaj se bliža. Okoli smrtne postelje stoji družina, prijatelji. O, kako boš srečen, ako'bo stal tam tudi duhovnik, ki ti je položil pravkar sv. ho-stijo na tvoj jezik in se je Gospod združil s tvojo dušo kot njen spremljevalec na najstrašnejši poti — v večnost, v smrt.
Zato je srečno in lepo družinsko življenje mogoče samo s pomočjo pogostnega sv. obhajila." —
Predložene so bile sledeče resolucije: Ker smo katoličani prepričanja, da je lepo, čednostno življenje mogoče samo s pomočjo pogostnega sv. obhajila in nas naša sv. vera v tem potrjuje, in
ker je zlasti za srečno družinsko življenje potreba, da vlada v nji prava ljubezen, pokorščina, požrtvovalnost, potrpežljivost, katere vse čednosti so sadovi pogostnega sv. obhajila, in
ker zla'sti mladina pri sedanji toliki vsesplošni pokvarjenosti sama ne bo ostala čista, se ne bo mogla ustavljati nevarnim vrtincem strasti, v katere jo vleče slabi zgled, ako ne bo pogosto sprejemala sv. obhajila, bodi sklenjeno,
da se vse naše slovenske družine Sirom Amerike poziva jo, da pogosto pristopajo v«i člani družine k sv, obhajilu in si-
NEKA ČUDNA YALMA IMENA.
Otok Velika Britanija se deli, kakor znano, v tri historične dele: Angleško, Škotsko in Wales. Ta poslednja nekdanja kraljevina .zavzema zapadni del onega polotoka, ki leži severno od bristolskega kanala nasproti Irski. Angleški prestolonaslednik prejema iz te pokrajine svoj naslov "vališkega princa" (Prince of Wales). — Mnogo priseljencev je prišlo v Ameriko iz Walesa; mnogi A-merikanci vališke krvi so igrali važno vlogo v ameriškem življenju. Tako je bil Thomas Jefferson vališkega pokoljenja.
Velši (Welsh) so poseben narod, ki je ohranil svoj stari keltiški jezik. Kelti so bili bržkone prvi indo-evropski naseljenci v Evr.opi. Gertnani, Slovani in drugi so jih postopoma potisnili proti zapadu. V začetku zgodovinske dobe so Kelti bili prevladujoče pleme v severni Italiji, Franciji, Španski in v britanskih otokih. Rimljani so jih nazivali Galce. Končno so bili podjarmljeni od Rimljanov, polatinjeni oziroma poger-manjeni, pomešani z zmagovalci in s svojim jezikom zgubili so tudi svojo narodno identiteto. Ohranili so se le v nekaterih skrajnih kotih svoje nekdanje prevlade. Dandanes so se keltiška narečja ohranila na Irskem, Škotskem, v Velšu in med Bretonci na Francoskem. Ali dočim razmeroma majhen del Ircev in Škotov še govori in razume staro svoje keltiško narečje (Gaelic), govorica Velšov je še vedno ostala njihovo staro keltiško narečje, takozvani cimrični jezik (Cymric) .
Pred kratkim je neki potnik, ki je iz Walesa prišel v Združene države, prestrašil uradnike parobrodne družbe, konzularne in priseljeniške oblasti, ki so morali zapisati krfif|||i|i|l®
Piše:
ICžill&cičL
Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada.
vega prihoda, ko je navedel, da prihaja iz Llanfairpwllgwyn-gyllgogerychwyrndrobwlllan' -dysiliogogogoch. Najlepša je, da tak kraj zares obstoja, kakor tudi drugi s takimi imeni. Pa so tudi prav poštena imena v cimričnem (velškem) jeziku. Zgornje dolgo ime namreč po-menja: Cerkev sv. Marije v le-ščevi dragi, blizu cerkve sv. Ti-zilija, blizu rdeče jame." Sicer kaj dolga storija za ime ene vasi, ali tako se vas pač ime. nuje.
Ameriška gepgrafična družba, ki navaja ta dogodek, šaljivo poudarja, da pravopisje valiških imen je bržkone krivo za to, da se ameriški turisti redkokdaj upajo napraviti izlet v Wales vzlic njegovi zanimivosti. Pač nimajo korajže iti v kraje, ki se pišejo n. pr. Bet-tws - y - Cood, Bodelwyddan, Drygyfylchi, Clwyd, Llandudno, Pwllheli ali Pen-y-Gwryd in ki se izgovarjajo bogvekako.
Nekaj o izgovorjavi valiških imen. W zveni kot u — to je lahka stvar. Ali poglejte, kaj pravi vališka slovnica o izgovorjavi dvojnega "1," ki ga vsi poznajo iz besede Lloyd: Da se izgovori Ll, postavi konec jezika zadaj nad zgornje sprednje zobe in pihaj na stran skozi usta. Pa poskusi!
-o-
POLEG TVOJEGA NAŠLO VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Šolstvo se je v Kanadi v zadnjem č,asu zelo povzdignilo. Iz opisa tukajšnega šolstva bodo cenjeni čitatelji spoznali, da je s šolo tukaj malo drugače od Amerike. Ker ima pa vsaka provinca svoje lastne šolske postave, se bomo za enkrat pečali samo o šolah Sasketchewa-na, kjer stoji šolstvo na trdni in določeni podlagi. V Ontario pa imajo n. pr. še vedno šolsko vprašanje, ki je dokaj kočljivo med Francozi in Angleži, ki Francozom nikake pravice nočejo dati. Vsaka provinca ima svoj "Department of Education" po naše ministerstvo vere in poduka. Predsednik tega oddelka je minister vzgoje, ki je določen po Lieutenant General, kraljevemu zastopniku pri pro-vincialni vladi v Regini. Njemu ob strani stoji odbor peterih mož, tudi potrjenih po Lieute n&ntu General, in ta njim odloči nekako odškodnino na leto. Od teh pet članov morata v Saskatrhewanu dva biti rimo-katolika. Pod oskrb tega ministra spadajo vse šole od naj-manje na deželi pa do univerze v Saskatoonu, vse privatne, katoliške ali' protestantovske šole, otroški vrteči, zavodi $Ie-pih in mutastih. Ta department mora obvezno zborovati vsaj enkrat na leto ter protokol poslati na Lieut, governerja v Re-gino.
Kako se šole ustanavljajo v mestih, je bolj kaj navadnega in naravnega, ampak kako se ustanavljajo na nedoglednih prerijah, bo čitatelje mogoče bolj zanimalo. Šola se ustanovi lahko kjerkoli, če pokrajina m' večji kot 20 milj dolga in 5 milj široka. Navadni šolski okraj pa znaša 36 kvadratnih milj ali na okraju, ki je šest milj dolg in šest milj širok in šola mora biti staylj^ria ,kobkor mogoče v sredini. V takem šolskem o-kraju mora stanovati najmanj deset otrok od starosti 6-16 let. Treba je na takem okraju 4 oseb, ki plačujejo davek. Tri od teh se lahko združijo v odbor, ki morajo biti 21 let stari Jeden je izvoljen za tajnika in je odgovoren za vso dopisovanje. Tajnik mora poslati s prošnjo ministru tudi opis o-kraja glede rek, potov, jezer, močvirja, gozdov, praznih neobdelanih planjav itd. Če je minister odobril načrt, treba je še podpisov vseh ali vsaj večine tamošnjih posestnikov, ki bodo za nadalje obdavčeni za šolo.
tem tts
V prejšnjih časih, ko še ni bila vsa zemlja pokupljena od zasebnikov in je bilo obilo zemlje še "Crownland" spadajoči pod Ottawa, odvzeli so v vsakem šolskem okraju en cel section—po domače 520 johov gruta — ter ta grunt dali šoli za podporo. Če je kdo to zemljo obdeloval, plačal je najemnino šoli; kedar se je ta zemlja prodala, naložil se je denar v šolski zaklad. Vsak posestnik zemlje, v okvirju šolskega o-kraja, plačuje davek za šolo, ne mara če obdeluje zemljo ali pa samo špekulira ž njo. V moje j fari spada veliki del zemlje Amerikancem in tako morajo z davki podpirati kanadske šole. Večinoma so dandanes ta šolska posestva že razprodana in denar naložen.
Šolski čas traja od 1. januarja do 31. decembra in se deli v 2 terma ali oddelka, med katerima so počitnice ob obsegu najmanj sedmih tednov. O-
cer možje vsaj petkrat na leto, fantje vsaj enkrat na mesec, matere, dekleta in otroci pa še večkrat na mesec, če mogoče vsaki teden in vsaki dan.
Prevzvišeni g. škof Gnidovec je dodal k temu predavanju krasne in navdušene misli glede pogostnega sprejemanja sv. obhajila in bodril yse navzoče, naj po tem shodu vsi delajo vsak v svojem krogu z apostoljsko gorečnostjo za pogosto sprejemanje sv. obhajila.
Predsednik prečita resolucije in jih da na glasovanje. Bile so enoglasno sprejete.
(Dalje prihodnji petek.)
troci v mestih so' pri bol jem, ker njih čas je najmanj 200 šolskih dnij in navadno grejo v šolo od začetka šole do konca, toraj zdelajo celi šolski termin na enkrat. Drugače je na deželi, kjer jih po zimi ni mogoče pošiljati zavoljo mraza, slabih potov in daljave. Za-tegadij imajo na deželi navadno počitnice od Božiča do sredi februarja in potem poduk' malo dalje traja tja v poletje in so počitnice po letu malo krajši.
Učiteljice so dobro plačane, nikjer manj kot od $1000 naprej. Dosedanja najvišja plača za učiteljico je $1800. O-semnajst-letna, Moravsko dekle iz moje fare, dobila je po' zrelni izkušnji prvi certifikat za podučevanje za eno leto. In prvo leto služila je $1300. Bilo je to pred dvema letoma, sedaj služi $1600.
Zanimivo je tudi razmerje med otroci in učiteljicami. Ker je v nekaterih šolah samo do deset učencev razjične starosti in različnih razredov ,ki s6 pa vsi v enej sobi, je samoumevno, da je njim učiteljica bolj prijateljica kot stroga zapovedoval-ka. Govorim o,šolah na deželi. V mestih je pač drugače. Ker se šole rabijo tudi za "Community entertainments" in zabavci farmarjev, tudi ni malokrat videti, kako učiteljica pleše, s kakim odraslim fantom svojega razreda! Vam se to čudno zdi, nam ne, ker je cel šolski okraj ravno kot ena družinska jed-nota.	^♦Sf
Ravno tako je zanimivo, kako šolarji v šolo prihajajo. Po večinoma z konjem in vozom. Drugi ž bycikelni po letu, po saneh po zimi. Na saneh' je mala "kajžica." Spredaj je malo okno in dve luknji za vajeti. Vse je zaprto. Izv.an strehe naf gleda mali dimnik za peč, katero kurijo v mali sobici. Pri vsakej šoli je hlev za" konje. Človek bi ne verjel, da si takd mali otroci Upajo po zimi v tako daljavo v takem mrazu. Pa so na živino navajeni od mladih let in živina na nje. Po letu pridejo na konjih, po dva in tri malih na enem konju je Čisto nekaj ^navadnega. Da omenim še eno zanimivost. Mati omenjene učiteljice iz Moravske rodbine mi pripoveduje nelc večer: "Yes Mary nič več ne pride rada domu na počitnice." Imela je namreč ta blaga mati pet deklet, vse učiteljice, ki so spravile na leto nad $4000 skupaj. "Vejste gospod ,ko pridejo domu, morajo delat, zastonj jih ne bom redila, naj le delajo, da se malo ojačijo. Pa ko so zadnjo leto, ko so že nekaj denarja imele, zopet prišle, sem jih pač kakor navadno spravila na polje orati. (Plug tukaj vzame osem konj, ki so vpreženi vštric na dve vajeti). Vsak dan šle ste dve prati pa so se enkrat Mary konji spla-šili, sedaj pa pravi, da morn še zmiraj naprej študirati in V, mestu ostati. Pridejo le na en teden ali pa dva domu." — Se-ve blaga mati ni umela, kako muhaste njene hčerke morejo postati, če nosijo obleko, m katero je Mary plačala samo za kožuh $400! — Ko so mei <?nkrat na večerjo povabili in so vse bile doma za Božič, pa sem Mary rekel: "No, Mary, mama pravijo da Ti nič ne or-ješ več rada" pa je povesila oči in rekla: "O bodite no tiho, Father, drugače bodo Vam še mama pomagali proti, meni." Seve je tedaj imela že čez $2000 suhega na banld!
(Dalje prih. petek.)
:r
Med prijateljicami, i
"Kajne Rozaika, Pepca je sedaj v tako nerodnih letih, da je prestara da bi poročila mladega — in premlada, da bi se znala obesiti staremu milijonarju."
S^^^ggSiwCwwii^
1Najboljše delo za manj denarja
iega izgovora slabe zobe«
i	'v;,''. ';.■..;■ i;	Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob ;	so minuli, pa tudi stroški za denttetovo delo so tako i	Malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi j	ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-[	gaj te, da bedo še. slabši.* Pridite takoj jutri in zavali	rujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
žemka postrežnica
naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO iN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. D* Arey poslopje, 2. nadstropje	štv. »o
Phone: 4854
Odprto: od 9, zjutraj do 8. zvečer.
V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne.

ŠIROM JUGOSLAVIJE.
V Slov. Krajini še vedno ni divjanje škrlatinke ustavljeno. Tako poroča ljubljanski "Slovenec" št. 130. Prvotno se je mislilo, da se bo dalo spraviti v izolirni oddelek soboške bolnice le kakih 60 otrok. S tem pa, da so zasedli vsak kotiček in da ležijo na dveh posteljah po trije otroci, so jih spravili pod streho 88; mnogo preko tega števila pa ne bo mogoče iti. Zato je nastalo sedaj drugo pereče vprašanje, kam z ostalimi bolniki. Po nalogu velikega župana mariborske oblasti Se je v petek, dne 18. m. m. v šoljih mursko-soboškega in dolnje-lendavskega okraja ustavilo s poukom.
Aretiran je bil v Trbovljah brivec Vranešič radi suma komunizma, oziroma komunistične akcije. Splošno se sodi, da je bil iz osebne maščevalnosti po krivem ovaden. Mož je težko bolan.
Družinam rudarjev v Trbovljah je nahranjena izselitev v Francijo. Izseljeniški komisari-jat v Zagrebu je po delavski zbornici zabranil odpeto van je družin rudarjev v Francijo. — Čudno je, da se zabranjuje izseljevanje v zadnjem momentu, ko imajo delavci v rokah že vse potfebne potne listine in so jim v Franciji tudi zasigurana stanovanja. Oženjenih, ki bi odpotovali, je 43.
1e Ribnice. Odkritje spominske plošče. Nepozabnim žrtvam svetovne vojne je postavila tudi občina Suš je pri Ribnici spominsko ploščo. Plošča je vzidana v pročelje cerkve sv. Križa
MEH ZA
CMPH
Med avtomobilisti.
Prvi: Si bil že kedaj nesrečen z avto?
Drugi: Da, nekoč sem enega kupil, ki ni bil vreden piškave-ga oreha.
sli >fc
V družini.
Mati: PepČek, vendar ne zbijaj tako, še ušesa zgubim!
Pepček: O, ko bi jih jaz mogel!
Mati: Kaj vendar govoriš, otrok ?
Pepček: Res mati, potem bi jih ne bilo treba umivati.
*	* Sit
Moderni svet.
Ona: Jutri bo obletnica najine poroke. Ali je kaj posebnega, kar bi rada za ta nenavadni dan?
Ona: Da, — ločitev zakona.
*	* *
Da bi ne pobegnil.
Gospod A.: Moja hčerka se je včeraj poročila.
Gospod B.; Ste jo vi spremljali- k oltarju?
Gospod A.: Ne — držal sem le ženina, da bi se ne skesal.
W/M/BM/M
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WES7 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
ZALOGA MOLITVEN I-KOV, RAZNIH POVESTI IN POUČNIH KNJIG.
Da ne pozabi.
Ona — s žepnim robcem? On
zjutraj ob peti uri vstati
POVESTI IN ROMANI.
Agitator. Roman. Janko ICerstnik Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju. Popis zanimivih doživljajev raziskovalcev severa ......................................
Barvaste črepinje. Zbirka več
kratkih povesti ...............................
Bele noči.'—Mali junak. Romana.
Dostojevski ..................................
Bitka pri Visu leta 1866. Črtica
iz avstr. zgodovine ............,,........
Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng.
Gangl .......................-........................
Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih poljan, v dveh delih.
Vsak del po ................................-
Cesar Maks in Mehika. Doživljaji
Avstrijcev v Meksiki ........,'.......
Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me-
rimee ..............................................
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja ..............................
Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest ............................
Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo
podučne zgodbice ........................
Detela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše,
veseloigra ..............—.....................
Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v
.80
.65
.25
.65
.75
-i
.75 .25
.40,
na Jurjevici. Ta pokopališka} dil in ne bi rad videl, da bi' te-
eerkev nosi sedaj dva neizbrisna pečata svetovne vojne, ker je bila lani že vzidana enaka plošča padlih vojakov iz občine Jtirjevloa. — Dne 16. m. m. se je ponesrečil na žagi g. Andrej <iTe*rorič, posestnik na Vinc&h št. 1. Kražna žaga mu je odrezala čelo dlan desne roke.
Iz Jesenic na Gorenjskem poročajo, da se je v železni tovarni na Savi obesil okoli 60 let stari nočni čuvaj Piber. To je v tekli desetih dni tretji slučaj na Jesenicah.
Potres. V sredo, dne 16. junija, okoli 9. zvečer se je občutil v Mostaru močan potres, ki je trajni 8 do 4 sekunde. — Škode ni povzročil.
Stranje pri Kamniku. Poslovi! se je od nas in odšel v Smlednik g. župnik Jožef Ceg-nar. On je eden izmed duhovnikov, ki bi jih lahko imenovali skrite bisere. V Stranjah je deloval tiho pa neumorno skozi 21 let.
Gad je pičil pri nabiranju jagod in borovnic 17 letno posestnikov«) hčerko Ido Zarnikovo iz Preser. Pičil jo je v boso nogo.
Kaj pa vendar delaš	^MancKe7:Pu^o-
lovski doživljaji ..............i-—.......
Vozel, da ne pozabim' Duh v Kentervillu. Angl, prav-
Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.... Furij. Burna novela iz mladeniče-
vega življenja ................................
Glad. K nut Hamsun. Roman........ 1.25
Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70
po Krist. 2 zvezka skupaj...........
Golobovi. Novela s podeželskega
življenja ........................-.........,..... 1-25
Gospodarica sveta. Avanturističen roman ......................................
Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ....................
I-Iomerjeva Ilijada. Fr. Omerza.
Starogrška pravljica ....................
Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča— Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv... 2.50 Izdajavec. F. V. Slemcnik. Igo-
dovinska povest iz turških časov .45 ■ —
Na telefonu.
"Hello! Si ti Mike?" "Ja, tukaj Mike, kdo tam?" "Tukaj Jack. Kako se imaš, gotovo še vedno dobro."
"Prav dobro Jack, kaj pa bi rad,"
"Veliko pojedino bom prire-
.50
75
be manjkalo poleg, bo vse zastonj."
MPrav, prav dragi Jack, pridem gotovo, kedaj pa?"
"Jutri večer po sedmi uri; Pa tudi ker že ravno s teboj "■ovorim — daj no pošlji mi po' jz dni trpljenja, Andrej Rape.
komu petdeset dolarjev, jih' Kratke povesti ...........,........--,-
prav nujno potrebujem."
"Prav nič se ne sliši dragi Jack, gotovo nekaj ni v redu — z Bogom!"
*	* -)e
Med židi.
Prvi žid — "Zavaroval sem hišo proti ognju in polja proti toči."
Drugi žid — "Vem zakaj si zavaroval hišo proti ognju, a le čudim se kako to, da si zavaroval tudi proti toči, kaj ti bo
to koristilo."
*	* *
Med zakonskima.
Ona — "Se ti ne zdi nespa-nieten Človek z dušo poeta, ki poseda cele dneve ob obrežju morja in posluša šumenje valov?"
On — "Ne tako zelo, kakor zakonski mož, ki posluša cele dneve sitnari je svoje žene."
Izlet g. Broučka v XV. stoletje.
Svatopluk Čeh ....................-........
Iz življenja za življenje. Kratke,
poučne povesti ............................
Jagode. J. Stritar. Knjiga za od-
njstlo mladino ..............................
Jan Marija Plojhar. Roman ........ 1-50
Jaromil. Češka narodna pravljica .30 Jernač Zmagoval H. Sienkic-\vicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika ......................■■■■■■........
Juan Miseria. P. L. Coloma. Španska povest ......................................
Junakinja iz Štajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero........
Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman ................................
Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zve ' zck po ............................-................. 1-00
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva pri-jatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Ti-hotapcc, — Urban Smukova ženitev. — IClošterski žolnir.— Grad Rojili je. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika,— Kozlovska sodba v Višnji gori,—Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kretskega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — -Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec-in učitelj.—Veronika Deseniška.
Kako sem se jaz likal. Jak. Ale-šovec. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno.............. 1-25
Kapetanova hči. A. S. Puškin.
Ruska povest ................................ 1-00
Kazan, volčji pes. J. O. Curwood.
Kahadski roman .......................... 1-00
Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode ................................................ 1-00
Kralj gora. Edm. About. Francoska povest .............................. 1-^0
Kratka povest o- Antikristu. Slika
iz prihodnjosti ..............................
Kresalo duhov. P. A. Sheehan.
Roman iz irskega življenja ........
Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, tur ški suženj. — Krščanska obitelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata,— Različni sestri.
Krištof Kolumb ali odkritje Ame-
)0j .rike. Zanimiv zgod. roman........
-I Krivec, .los. Kostanjevem Roman
iz podeželskega življenja ..........
Križev pot. Roman češkega duhovnika ....................................... 120
Lisjakova hči. /os. Stare. Povest
iz ljubljanskega življenja .........
Ljubljanske slike. Jak. Alešovee. Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledopi ...............................
Mali klatež. Mark Twain. Povest
iz resničnega .življenja ................
Mali lord. Povest iz angleškega
j sveta z zelo napeto vsebino........
■50j Mati božja dobrega sveta. Povest
iz časov turških bojev ................
Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več
kratkih povesti ............................
Mladi gozdar. Izviren roman ......
Mladi samotar. Krištof Šniid. Doživljaji mladega dečka ................
Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja ......
Mrtvo mesto. V srpe segajoča po-
.30
1.00
.65
.40
.35
.50 .40
1.25 .85
1.00 .75
.45
.35
.25
.50 .30
.45
.85
.75 .60 .90
'"i .50 .45
.35
.70
vest
....... 1.00
.30
.25
Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. P«?vest za
dečke od 11. do 14 .leta..............
Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja iti običajev Eskimov— Narodna biblioteka.
7.	snopič:.Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ....
8.	in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja .......................
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Amlrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ..........'„;...
20.	snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ...................—.......
21.	snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce segajoč roman ..............................
35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .........
36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velczanimiva povest ......i.............
39.	snopič: Solnce in senca. Jos. Bcdenck. Gorenjska povest
40.	snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca -•'--................v......
43. snopič: Edip. na Kolonu. Sofoklej. Starogrška drama.....
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .......................
58.	snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca ........................-••......
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože
60.	snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest- iz vaščatisitega življenia ...................».,.,......
Narodne pripovedke. 1. zvezek:
Dominicus ...................,...............
Narodne pripovedke. .4. zvezek:
Dominicus .................................
Narodne pripovedke in pravljice.
S. Sekolov .......................'...,.,.........
Naseljenci. Ameriška povest .......
Naša leta. M. Pugelj. Zbirki* kratkih povesti ...........................■-....... 1-00
Naše življenje. Ks.' Meško. Črti-
ce iz življenja ..............................
Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja.....
Na valovih južnega morja. Pripovedka .......................■■..............
Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič.
Povest ...............'.—:..........................
Nihilist. I z ruskega življenja ........
Obiski. Izidor Cankar. Slike iz
značajev naših pisateljev ..........
Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice Ob tihih večerih. Ks. Meško,
Kratke črtice ........................-......
Oče naš. Povest, mladeniča ............
Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica ..............................
Oglenica, ali hudobija in nedolžnost. Povest ...............................
Paberki iz Roža. Iv. Albreht. Pripovedke .................—..................
Pastirjeva nevesta. Cvetko Golar.
Zbirka zabavnih povesti .........
Patria. Povest iz irske junaš. dobe Perpetua, ali afrikanski mučenci.
Povest iz 3. stol. po Kr.............
Petelinov Janez. Jak. Alešovee.
Poučna povest ............................
Podobe iz sanj. Ivan Cankar. Kratke slike iz časov svetovne
vojne............................,...............—
Pod svobodnim solncem. F. S. Finžgar. Krasna povest iz zgodovine llaših pradedov. 1- in 2.
del, skupno .................................. 2.50
Pol litra vipavca. D. Feigel. —
Kratke, vesele dogodbice......... 1.00
Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda .................50
Poslednji dnevi Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno............ 2.00
Po strani klobuk. D. Feigel.
Kratke črtice vesele vsebino— Povestice. Rabindranath Tagore Povesti in slike. Ks. Meško.
Kratke povesti ............................
Pravljice. Fr. Milčinski. Po slovenskih narod, pesmih ..............
Pravljice Iztoka. Iv. Vuk...............
Pravljice. Wilde.......................
Pi*ihajač. Dr. Fr. Detela. Zanimiva povest iz kmetsk. življ...........
Pripovesti o Petru Velikem .....
Pri stricu. Ivo Trošt. Povest iz
kmfetskega življenja ...................
Proti Avstriji. Dr. Ljud. Pivko. Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji.
1. in 2. zvezek. Vsak po............
Prst božji. Dr. J. A. Keller. Resnične dogodbe ........-.......-,.——
Ptički brez gnezda. Fr. Milčinski.
Ljubljanska povest ......................
Rablji. Fr. Bevk. Črtice iz trenot-
kov trpljenja ..................................
Ribičev sin. Pravljica ..................
Sanguis Martyrum. Louis Bertram!. Povest iz prvih časov krščanstva. '....................................-.-......
Siesto e Šesto. Povest iz italijalt-
i škili Abrucev .........................
Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest......................................
Slike. K s. Meško. Zbirka kratkih, zanimivih črtic ......................—.
Slovanska knjižnica. 57, 58, 59.
snopič. — Povesti s potovanja.
Korotanske povesti ............•'-—'-
Smrt pred hišo. Fr. Bevk..Roman Sorodstvo v prvem členu. Povest Spake. Dr. N. Korun, Kratke, vesele dogodbice ..............................
Stezosledec. Povest iz ameriškega
življenja ......-.........—;........ •.....-•
Svetloba in senca. Dr. 1' r. Detela.
Kmctska povest .......................-
Svetobor. P. Bohinjei. Povest iz
konca ti.' stoletja..............-.-,......
Šopek samotarke. Manica Romanova. Kratke povestice. ..........
Štiri leta v ruskem ujetništvu. jos.Grdina. Doživljaji vojnega
•\letnik:;. ...........-..................... 2'5u
Šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine in pravljice _
iz mariborske okolice................25
Taras Buljba. Povest iz Rusije.. .75 Tarzan in Svet. E. R. Burroughs.
'Roman......................................... 1,00
Tarzanov sin. E. R- Burroughs
Roman................,............................ 1,00
Tarzanove živali. E. R. Burroughs. ^
.75
1.G0
.75 .25
.95
.35
.60
.75 .35
.45
.90 .75 .50
.45 .75
.45
.50
.75 .55 .45
1.00
.35
.60
.60
.50
.30
.30
.30
.35
.40
.35 .35
Romati....................................
Tatic. Fr. Bevk. Povest samoob-
tožčnca ..........................................
Tiho jezero. Povesti za slovensko' piladino.............-.......-.......—
Tik za fronto. D. Feigel. Kratke
črtice, vesele vsebine ................
Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žolna. Domorodnc
hudonnišnice.................................
Trenotki oddiha. Več zanimivih
povesti........................................-—
Tri povesti grofa Leva Tolstega.
1 z ruščine...................................
Troje angelskih češčenj. Dr. Jos.
Vošnjak. Kmetska povest........
Tujski promet. Dr. Fr. Detela.
Dolenjska povest. .................... - l-00
Tunel. B. Kelk-rmann. Zelo napet roman....................................
Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz
turških časov...........................;•• ,65
Valerija ali zmagoslavni izhod iz
katakomb. Z godov, povest....... 1.00
Venec slovanskih povesti. Prevodi i? raznih slovanskih jezikov.
5.	knjiga. — Lux in tenebris lu-lueet. — Moč ljubezni. — Ze zopet. — Glasovi iz groba. Noč v gozdvt. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva lutsarja.
6.	knjiga. — Črtice z ogljem,— Ta tretja. — Poroka po po-mpti.......................................'.—
Vera. Olga Waldova. Roman iz
ruščine. .......................,......-........
Viljem Hauffove pravljice. — Fr.
Nedeljko................................——
V libijski puščavi. A. Conan Doy-
le. Roman. ...............................
V	oklopnjaku okoli sveta. Robert Krafft. 1. in 2. del; vsak del po
V	petih letih okrog sveta. Josip LaVtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika...............................
V	Petrograd. I.. Stiasny. Potopisne črtice...................................
Vstajenje. Rudolt Vrabl. Povest.
V	tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češči.ne. ............................
Vzori in boji. Jbže Debevc. Popis dijaškega življenja............. 1.50
Zabavna knjižnica, XXIV. zvezek. — Zločinci. — Madež. — Mojster Robat — Mladih zaiii-karnežev lastni životopisi. Zelo zanimive povestice................75
Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške
doline ......................................... 1.00
Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka
povest.............................................
Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz
petega stol. po Kristusu...........
Za milijoni. A. K. Green. Zelo
zanimiv roman...........................
Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2.
del. Vsak del po............................
Zaročenca. A. Manzoni. Milanska
povest iz 17. stoletja................
Zbirka narodnih pripovedk. J. P.
Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi-
Krilan .............................................75
Zgodba o nevidnem človeku. H.
G. Wells., ..........................
Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr
Milčinski......................................
Zgodbe Napoleonovega huzarja. A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz jVancoskih časov.......... 1.50
Zgodbe zdrčivnika Muznilca. Iv.
Pregelj. Zgodov. povest ............
Zgodovinske anekdote. Dr. V. Sa-rabon. 1., 2. in 3. z v. Vsak po Zločin v Orcivalu E. Gaborian.
Roman ............................................
Zmisel smrti. Pavel Bourget. — Franc, povest izza svet. vojne Znamenje štirih. A. Conan Doyle.
Londonska povest.......................
Z ognjem in mečem. II. Sicnkie-wicz. Povest iz davnih dni s
slikami. ..........................................
Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest Živ pokopan. A. Bemiet. Povest..
ZA MLADINO. Angelček, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj...............................
fitWhravijolit., jAvoaVie pocnr.i. Tio
žo Radič..................................-......
Bob za tnladi zob. Cvetko Golar.
Pesmi za mladino......................
Božični darovi. Rud. Vrabl. —
Kratke povestice.........................
Dane. A. Kape. Mična povestica. Da ste mi zdravi, dragi otroci. Dr.
Iv. Robida. Poučne povesti.....
Dedek je pravil. J. Slapšak. Na<-
pete pravljice..............................
! Kokošji rod. Jos. Ribičič. Zani-
f njive poučne basni.....................
Kralj zlate reke. John Ruskin.
Pravljica.......................................
Lešniki. Jos. Stritar. Knjiga za
odrasllo mladino.........................
Mali Ave Maria. List za slovensko ameriško mladino........,.-■--
Martin Krpan z Viha. Fr, Levstik! Pripovedka s slikami.......
Mladim srcem. Ks. Meško. Zbirka povesti. 2. in 3. zv. Vsak po Obnovljeni Vrtec. Poučna mladinska knjiga s slikami.............
Orlič. Mladinski list.................
Prigode čebelice Maje. \V. Bon-
sels. Roman za deco ..................
Robinson Crusoe. Daniel De Foe.
Povest za mladino. .........,.......
Robinson starši. Povest, z barva-
niini slikami...................................
Slepi slavčki. Karel Širok. Kratke, zanimive povestice.............
Tolovaj Mataj. Fr. Milčinski. Za-^
nimive pravljice.........
Vitomilova železnica, jos. Kor-
ban. Povest.............................
Volk spokornik. Ks. Meško. Po-
Vrtec. Časopis s podobami za
slov. mladino.......*.......................
Zgledi bogoljubnih otrok. Ant. Kržič. 1„ 2. in 3i cjel. Vsak po
Divji lovec. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dej......35
Dom. Janez .Talen. Drama v štirih dejanjih. ..................................
Edda. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih...................................
Gledališke igrice. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Konvcncionelne laži.— Prve tri igre za moške, četrta
z^ mešaile vloge.........................
Gorenjski slavček. Lirična komična opera v 2. dejanjih......:........
Gospa z morja. Henrik Ibsen.
Igra v petih dejanjih...................
Hlapec Jernej in njegova pravica. Iv. Cankar. 9 slik.................
Hudič. Triglavanski. Komedija iz
jugoslovanske politike ................
Janko in Metka. Bajna igra v
treh slikah. ....................:.............
Jenufa. — Opera iz moravskega
kmetskega življenja.....................
Kajn. Fr. Bevk. Drama v treh
dejanjih...........................................
Kakšen gospod — tak sluga. — Burka iz vojaškega življenja v
enem dejanju...............................
Kamposteljski romarji. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dej.........
K mamici. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dej.....
Kolajna. Veseloigra v enem dej. Kralj Lear. W. Shakespeare. —
Žaloigra v S. dejanjih................. 1.00
Kralj Matjaž. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v
petih slikah...................................
Krivoprisežnik. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7. slikah).............................
.35
.35
.05 .30
Lažizdravnika. Burka
deja-Burka v 2
.75
3.5C .65 .50
.35
.35
.30
.25 .45
.10
.45
.20
.40
.45
1.00
.95
.25
.75 .05
.75
1.00
.40
.60
.........85
njih. — Trije tički.
dejanjih .......................................
Lepa maska. E. Naviifšek. Navodila igralcem o šminkanju........
Ljubosumnost. Lad. -Novak. Veseloigra v enem dejanju ............
Ljudski oder. 1. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem Predjamski
(m.) Igra v petih dejanjih...'.....
Lokalna železnica. Komedija v
treh dejanjih ................................
Lornjon. Igra y enem dejanju.... Marija Stuart. Fr. Schiller. Tragedija v petih dejanjih ........:.....
Marta. Opera v štirih dejanjih.... Martin Krpan. Frank Govekar.
Dram, pripovedka v 5 dej........
Mati. K« . Meško llramatsVa slika v treh dejanjih ...................,
Mati svetega veselja. Silv. Sar-denko. Skrivnost vstajenja v 5
dramatskih slikah ........................
Mefistofeles. Opera v 4 dejanjih Miklavž prihaja. Dr. Iv. Lah.
Trije prizori ..................................
Miklova Zala. M. Bajuk. Igra v
petih dejanjih ..............................
Modra ptica. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v šestih dejanjih (12 slikah) ..........................
Mogočni prstan. Fr. Milčinski.
Narodna pravljica v 4 dej.........
Na krivih potih (ž). Igra v petih dejanjih ....................................
Navaden človek. Br. Gj. Nušič.
Šala v treh dejanjih ....................
Nedeljske ure na društv. odrih. Silv. Sardenko ..............................
1.	Nevesta z Libanona. 3 dramatike slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavo-spev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v dveh dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
Nižava. Muzikalna drama s predigro v dveh dejanjih......................
Noč na Hmeljniku. Dr. Iv. Lah.
Igra v treh dfjanjih ..................
Ob vojski. Dr. J. Ev. Krek. Igrokaz v 4 slikah ..........'......................
Oder. Zbirka gledaliških iger, 13. zv. — Popek. Veseloigra v enem dejanju. — Bogatin in
smrt. Igra v 1 dejanju ............
S5 '■ Okrutna šala. Tgra v štirih dejanjih ................................................
75 Oporoka lukovškega graščaka.
|. Veseloigra v 1 dejanju ..............
Orliči in drugi tiči. Igra za mla-
: dino v 3 dejanjih ....................—
Otroški oder. Igrice za mladino..
.45 .10
.75 .15
.50
/M
.50 .20
.35
.60
(Z ^ m - zaznamo.»J^jJ Palček Potep. A Pajme. Prav-
mešanj liič":l ,|?ra v dejalu'h .............
Peterčkove poslednje sanje. Pav.
Golia. Božična povest v 4 slik.
moške vloge, z — z brez vsakega zaznamka so vloge.)
Afričanka. Opera v petih dejanjih Andrej I-Iofer, tirolski junak. —
Ljudska Igra v 5. dejanjih.......
Azazel. ,lv. Pregelj. Žalna igra v
štirih dejanjih............................
Bedak Pavlek. Fr. Bevk. Zbirka
otroških iger..................................
Begunka. Fr, Detela. Drama v
treh dejanjih.................................
Beneški trgovec. W, Shakespeare.
Iiyrokuz v 5. dejaniih..................
Bratski spor. Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih--.........
Burke in šaljivi prizori. — Čaro-ftejna brivnica. — Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad, (m) — Vedež. — Poboljšana trmoglavka, (ž) Luknja v namiznem prtu. (ž) — Ženili Miha. Cm) — Zamorec. (m) — Junaki; (m) — Tri-ic učenjaki, (ni).. — Opeharjeni Žid. (m) -4 Izgubljena stava, (m) — Čudna kupčija, (m)..... Čarostrelec. Romantična opera v
treh dt;jan.iili...............-—.J.......—
Če sta dva. Šala v 1 dejanju......
Črne maske. L Andrejev. Žaloigra v rietih slikah ..................
•S3 Diletanski oder. M. Skrbinšek. I Poučna navodila igralcem. ......
.35
Pikova dama. Opera v 3 dejanjih
50! in 7 slikah ......................................
i Ploha. Vesela vaška igra v treh
.60
.50;
.75
.20 .35 ^
.55
.45
dejanjih ........................................
Po dvanajstih letih. Ljudska igra
v štirih dejanjih ...:......................
Pogodba. Dr. Ivo. Česnik. Burka
s petjem v <(veh dejanjih..........
Poljub. Prostonarodua opera v 2
dejanjih ...........................................
Poslednji mož. F. X. Svoboda.,
Veseloigra v 3. dejanjih..........:..,
Potopljeni zvon. Dramatska bajka
v 5. dejanjih...............................- -
Precijoza. Igrokaz v štirih dejanjih -----....................-.............
Prešeren, mislerij slovenstva. Ivo
Sever. Eno dejanje.........................
Sfinga. E. Gangl. Drama v štirih
dejanjih ..........................................
Sin. E, Gangl, Drama v 4. dej...
Naročilu je treba priložiti potrebno svoto v čeku ali money ordru ter jo pošljite n?*
KNJIGARNO AM. SLOVENEC
1849 W. 22nd Street, Chicago, 111.
.75
.40
.05 .40
.25
.50
.25
.35
.45
.30
.20
.60
.75
.15
.45
.50 .75
11
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah Severne Amerike
SEDEŽ ■ JOLIET ILL
Naše geslo: "Vse za ver6, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
Inkor. v drž. Inkor. v drž.
;J
m.
Pa.
IZ SLOV. NASELBIN. VESTI IZ SLOV. METROPOLE NA ZAPADU.
Pueblo, Colo.
Cenjeni g. urednik: — Prosim, dovolite mi malo prostora v Amer. Slovencu. Nimam nič kaj veselega za poročati. Nemila smrt je potrkala na vrata
irističnega shoda. Med temi sta | Mr. in Mrs. Gregor Gregorič, ki sta mi tako stregla in izkazovala gostoljubnost za časa mojega bivanja v Chicagi. Zahvaliti se moram tudi Mrs. Mary Anzelc, ker mi je razkazovala po mestu Chicagi razne stvari. Želela je, da bi bila o-
pri Mr. Križmanu in jim je po- stala še več Časa in da bi šli še
GLAVNI ODBOR:
Predsednik ..................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
' I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111.
II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik ...........................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111.
Zapisnikar ...................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111.
Blagajnik.............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111.
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. --O-r-
Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku Hi,161.41.
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali §500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina jia $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
St. 111.:
1. Društvo sv. Družine, Joliet,
— Predsednik George Stonich, 815 N. Chicago St., tajnik Paul J. Launch, 512 N. Broadway St.; blagajnik • Joseph Geršich, 401 Hutchinson St. Vsi v Joliet, 111. Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu, v dvorani stare šole sv. Jožefa, ob 1. uri pop. '
Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, 111.: — Predsednik Mike Golda-šich, tajnijc in blagajnik Sam Golda-sich, P. O'. Box 656. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111,: — Predsednik Frank-Mišjak, 1253 Scconjd St., tajnik Anton Kastigar, 1146 — 7 tli St., blagajnik John Šetina, 1142 — Sth St. Vsi . v La .Salle, 111. Seja^T" vrsj vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne.
Št- 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P O. Box 462, tajnik John J. Stua, P. O. Box 86, blagajnik Daniel Raich, P. O. Box 284. Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako drugo nedteljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Predsednik Jakob Simonič, 1624 N. Fine Street, tajnik Math Bayuk, 528-530 W. Lafayette St., blagajnik Frank Lass, 1206 Chestnut St. Vsi v Ottawa, 111. Seja. se vrši vsako tretjo nedeljo v* mesecu, v Math Ba-yukovi dvorani, ob pol osmi uri zvečer.
Št. 6 Društvo sv. Družine, Wau-kegan, 111.: — Predsednik Frank Grom, 901 Conyuonwealth Ave. Wau-kegan, 111.; tajnik John Jamnik, 914 McAllister-Ave. Waukegan, 111.; blagajnik Joseph Drašler 66 Tenth St. North Chicago, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani na Tenth St. ob 1. uri popoldne. 1 Stev. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, HI.: — Predsednik John Panian, 416 Bellvkw ave. Tajnik in blagajnik AntOn Anzelc, 322 Moen ave. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
Št. 9. Društvo sv. Družine, Chicago, 111.: — Predsednik Michael 2u-gcl, 5636 S. Maplewood Ave., tajnik John P. Pasdertx, '2051 W. 22nd St., blagajnik Nicholas Žunleh, 2020 W. 23 rd St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place.
Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — Predsednik in blagajnik Frank Clierne, 2672 E. 79th St.. tajnik Anthony Motz, 9637 Ave. "M." Vsi v South Chicago. 111. Seja se vrši vsako'četrto nedeljo v mc-secu.
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St, Shirps-burg, Pa., tajnik John Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., blagajnik Mathew Balkovec, 5641 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo, v mesecu, po osmi sv. maši v K. S. Domu, 57. ccsta.
Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111.: — Predsednica Marie Klepec, 901 Scott St., tajnica Julia Rogina, 103^i Indiana St., blagajničarka Josephine Erjavec, 1013 N. Chicago St. . Vse v Joliet, 1.11. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111.: — Predsednik Andrew Glavach, 1844 W. 22nd Place, tajnik Steve Foys, 1929 W. 22nd Place, blagajnik John Dcnsha, 2730 Arthington St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. iri 22nd Place.
Štev. 14. Društvo' sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Miketich, P, O. box 353, East Pittsburgh, Pa. Tajnik Marko Malešich, P. O. box 833, East Pittsburgh, Pa. Blagajnik Martin Meglaj, 115 Main
St., East Pittsburgh, Pa. Zastopnik Thomas Assancliaich, P. O. box 882, East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Hungarian Hal!, 338 Beech St.
Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111. — Predsednik John Doerr Sr., 630—4th St., tajnik in blagajnik Joseph J. MadiČ Jr., 721 ^ W. Jackson St. Vsi v Ottawa, 111. Seja se vr-vsako drugo nedeljo v mesecu v
Joseph Medičevih prostorih,
Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.: — Predsednica Mary Kreme-sec, 2323 S. Winchester St., tajnica Jennie Terselich, 1847 W. 22ad ' St., blagajničarka Clara Foys, 1920 W. 22nd Place. Vse v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111, — Predsednica Catherine Bayuk, 528-530 Lafayette St., tajnica Catherine Lcnač, 820 First St., blagajničarka Frances Lass, 1206 Chestnut Street. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka.
OPOMBA:
Ta imenik 9fc priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni' svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj ,se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi.
brala ženo oziroma mater v hiši. Bolehala je en teden za pljučnico. Previdena je bila s sv. zakramenti za umirajoče in je mirno v Gospodu zaspala dne 8. julija. Pogreb se je vršil 8. julija iz cerkve Marije Pomagaj ob obilni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev.
Pokojna je spadala k društvu Corpus Christi reda Katoliških Borštnaric, katere so ji priredile krasen pogreb. Tukaj zapušča žalujočega moža, tri sinove iprava in dve omožene hčere. Ranjka je bila doma iz fare Dobrepo-lje, Zdenska vas na Sanjskem. Njeno ime je bilo Frančiška Babič (omožena Križ-man). Stara je bila 49 let. Lahka ji naj bo tuja zemlja in naj ji sveti večna luč! Žalujočim pa izražam globoko sožalje!
Mary Perkp je bila te dni o-perirana. Operacijo je srečno prestala in je že na poti okrevanja.
Mary Sevšek je bila tudi o-perirana in je tudi na potu o-krevanja. Daj Bog, da bi bile obe kmalu zdrave, ker matef-ne roke v hiši in družini gotovo vedno manjka.
Pozabiti ne smem omeniti tudi to, da sem bila tudi jaz in še precejšnje število drugih v Chicagi na evharističnem kongresu. To, kaf smo videli, ne pozabimo nikdar in nikdar ne pojde nam iz spomina. Ta veličastni shod in pa potem pri Mariji Pomagaj v Lemontu, kako je bilo vse lepo, koliko nas Marijinih otrok je bilo okrog. nje. Solze radosti ti zalijejo oči, ko zagle-daš tako milostno podobo' Ma-
ŠIR1TE "AMER. SLOVENCA"
v več krajev, pa ni bilo časa, ker sem se morala vrniti nazaj domov na Eveleth. Prav lepa hvala vsem skupaj, ker čutila sem se med njimi prav domača kot doma. Tudi vsi drugi Čika-žanje so jako prijazni in uljud-ni ter jih ni sram govoriti slovensko. Se vidi, cla imajo dobre katoliške šole in dobre slovenske sestre.
Lepo je bilo tudi v cerkvi sv. Štefana. Vidi se, da tam vlada sloga. Naj bo star ali mlad, vse je bilo na delu. V Chicagi je v tem oziru pa res lepo in bilo mi je vse zelo po volji. Še nikoli se ni moje srce tako veselilo, kakor to pot o priliki evharističnega kongresa. Kako lepe pobožnosti so bile, da človek vsega niti opisati ne more.
Prav nič lepo pa ni od naših nasprotnikov pri Prosveti, ko pišejo tako umazano o kongresu, se toliko norčujejo iz presv. Evharistije. Dragi Slovenci in Slovenke, ako imate še kaj vere in ljubezni do Boga, vrzite liste, ki tako * pišejo o Bogu,
zdrava in čila še do zlatega jubileja in še dolgo let potem!
Ob koncu mojega dopisa najlepše pozdravljam vse naročnike in čitatelje tega lista!
A. N., zastop.
-o--
SLOVENSKA POROKA V JOLIETU.
Joliet, lil.
Vendar imam enkrat za poročati tudi nekaj veselega iz naše naselbine. Dne 29. junija je pripeljal Frank Škulj z 212 Vin§ Street svojo nevesto Mary Umek z 219 Broadway Street pred altar v cerkev sv. Jožefa vpričo treh tovarišev in treh to-varišic. Tovariši so bili: Frank žabkar, Rudolf Škulj in Anton Russ, in tovarišice: Agn. Škulj, Katarina Umek in Mary Zupančič.
Poroka se je vršila s peto sv. mašo in po sv. maši je bilo gostovanje na (nevestine m domu, katerega se je udeležilo veliko sorodnikov, prijateljev in znancev. Zdaj stanujeta začasno pri ženinovih stariših na Vine Street.
Mlademu paru želimo obilno sreče in božjega blagoslova v novem stanu!
Marko Bluth, zastopnik
SLOVEM STARIM!
Imate sinčeka, ki je končal svojo ljudsko ali farno šolo, pa premišljujete, kam bi ga dali proč od sebe. Ako ste Slovenci, v šolo, da bi bilo kaj iz njega.
rije Pomagaj..Bila-sem navzoča pri teh slavnostih in tisti lažnji-vi kljukec laže po svojem rdečem listu, kako se je Kristus prevrnil v jarek. Le počakaj,
njegov
tako boš prišel pred sodni stol, kakor so vsi doslej, 'hčerke Mary in Johana in dve
potem bodite to, kar so vaše matere učile. Držite se tega! Ne.verjemite vsakemu, ki vam pesek v oči meče in pri tem blati vero in Boga.
Gospoda pri Prosveti naj nas katoličane pusti pri miru in se ni treba iz naših svetih stvari norce briti. Jaz ne Želim nobenega napadati, a ne zdi se mi pa lepo, čemu se gospodje pri Prosveti toliko utičejo v naše katoliške stvari, ko jih vendar iste prav nič ne stanejo in jih zraven tuui muče ne sili.
Tukaj sta imela te dni dobro-znana Mr. in Mrs. Frank Launch srebrno poroko dne 9. julija. K cerkvenim obredim sta jih spremljala sin Frank in
Kaj pa, ko bi nekoliko pomislili, če ga morda Bog ne kliče v duhovski stan, da bo služil Njemu in svojemu narodu kot duhovnik Gospodov?
Vsak narod mora za svojo duhovščino sam poskrbeti. Tudi vi, slovenski stariši, morate misliti na to.
Mi, slovenski frančiškani bi radi pomagali slovenskemu narodu v Ameriki do slovenske duhovščine.
Imamo, že več slovenskih kle-
J.1J1UY
wmmmtm^mmm
uvJK^oiwv vev
tu
■ WH tltUl
-i'^i'X
MMH
Za.bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
TvoraiSka znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr.
^	^	C f
Prijatelj v Potrebi
ki so odšli v večnost, tako ti in jaz, tedaj boš pa drugačnih misli!
Pozdravljam vse čitatelje sirom Amerike in v stari domovini!
Josephine Meglen, zastop.
-o—-—
ZAHVALA ROJAKINJE IZ EVELETHA.
Eveleth, Minn.
Predvsem se moram zahvaliti vsem, s katerim sem prišla v Chicagi v dotiko o priliki evha-

NOTARSKA DELA.
Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine Izdeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22nd St„ Chicago, 111.
SLOVENCEM V JOLIETU!
Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitve-nike, angleške in slovenske; rožnevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom.
MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St.
Joliet, 111.
male deklice so nosile lepe šopke. Posebno lepo je bilo, ko so vsi skupaj pristopili k mizi Gospodovi. Prisrčno jim želimo vsi, da bi ugledna jubilanta ilo-čakitla še zlate poroke in da bi se tedaj še bolj postavila, kakor sedaj. Jubilanta sta povabila na srebrno ženitovanje svoje [znance in prijatelje, kjer smo 'se jako dobro zabavali v prijateljski prijazni družbi. Obema želim obilnega blagoslova božjega, da bi jih Bog ohranil
slovenskih dijakov, ki sc pripravljajo za duhovski stan v redu Sv. Frančiška.
Za to jesen bi jih radi še več sprejeli.
Slovenski stariši, kaj ko bi dali vašega sina nam, da pri nas poskusi, če ga Bog kliče v ta stan ? Prav za -majhno mesečno odškodnino ga sprejmemo.
Pišite za vsa pojaznila na: Very Rev. Father Commissary, 1852 West 22nd Place Chicago, 111.
, HOVE KNJIGE.
"Kri MuČenikov" je ime
knjigi, ki opisuje mučeniško življenje kristjanov v tretjem stoletju po Kristusu. Povest se godi v dobi, ko se je paganska gradba človeške družbe razdirala, a je na razvaljenem starem svetu že povsod k lilo novo življenje iz mladega krščanstva ter se pripravljalo, cla preraste paganske ruševine. —-Pisatelj sega globoko in na široko v življenje, ki je daleč za nami; oblike tistega življenja so postale nam tuje, najsi je njega vsebina nam še tako sorodna. Knjiga popelje čita-telja v duhu v tiste čase, ko se je kristjane preizkušalo drugače kot danes glede njih prepričanja. — Povest je bila spisana izvirno leta 1918 v francoskem jeziku,' v katerem je dosegla več izdaj. Prevedla se je v nemški, češki in italijanski jezik, zdaj je prevedena tudi v slovenski jezik. Rojaki Slovenci sezite pridno po tej knjigi. Dobi se v Knjigarni "Ame-rikanski Slovenec." Vsebuje 208 strani zanimivega branja
in stane samo GOc.
* * *
"Socialna Čitanka'' noši naslov knjiga, ki j« izšla letos. Knjiga vsebuje 126 strani nadvse poučnega socialnega branja. Obravnava najvažnejša socialna vprašanja sedanje dobe. V tej knjigi so pisatelji predvsem obrazložili, kakšna so prava večna načela, ki naj oživlja v ljubezni do bližnjega vse sloje, narode in stanove. Skozi to knjigo gre velika misel, k.ako ozdraviti človeško družbo velikih ran, ki razjedajo družine, narode in države.-Kako bi se dalo svete pravice revnemu delavskemu sloju, ki se preživlja le s osebnim ■ delom, da bi dobili tudi ti toli-\ ko pravice in kruha, da bi mogli živeti življenje, vredno člo vesKega uosto,|auavv <|g, nikom, ki so spisali to knjigo gre zahvala v vsem obsegu, ker v njej pokazali svojo globoko ljubezen cio svojega ljudstva. Slovenski rojaki sezite po tej "Socialni čitanki." Berite jo in od nje bobe imeli velik užitek. Dobi se v knjigarni "Ame-rikanski Slovenec" in stane samo 45c.
-o--
ME ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista.
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
32 CEV. LOTA na 5333 Wentworth, Finder, 6836 Michigan Ave.
798-tdot
LEP PROSTOR Milwaukee Ave. in North West cesta na Foster Ave., pripravno za vse, tudi za avtomobilsko kupčijo. V vašem interesu, da si ogledate, velikost 78 čev. $300 za če v. W .P. Stanage, 5545 Milwaukee Ave.	783-p do l>
HIŠA 2 N'ADSTR. po 5 sob, furnace ht., garaža z.; 2 kari, $14,500; takoj $2500, rent $320.00 mesečno. $038 N. Ashland Ave. Lastnik 4203 N Ashland Ave., S. Juha s.	818-p,s,t
PRODA STANOVANJE.4 sobe, $150. Rent $27.50; tudi z otroci. - 1010 Montana St.	81o-p,s,t
HIŠA 5 SOB, garaža, lota 50x175. 9420 Charles St. Ph. Beverly 2740.
815 p do p
ZID. REZIDENCA 0 sob v River Fo-
rest, garaža
kari.
Ave. H. Engelhardt.
458 Thatcher 814-p do p
BUNGALOW 6 SOB, ccntr. kurjava, garaža za 2 kari, 1 hI. do N. Lawrence Ave. 4855'N .Rjldare Ave.
806-p,s,t
BUNGALOW 5 SOB, lota 33 čev,. garaža za 3. 6303 S. Western Ave, Ph. Hemlock 0530. _ _ ,8(>8|| do -p;
HIŠA LES., moderno, 2 4 sobe. nizka cena. 5017 Gunnison St.. 811-p.s,t
FARME NA PROD A J
73 AKR. s hišo in hlevom, 2 konja. 3 krave, 3 teleta, 7 ovac. kokoši, fat-marsko orodje in nekaj hišnih potrebščin. Zelo po etni. Poj milje d > jezera. Ernst Hayden, Jones, Mich. R. No. 2.	SI2-p.:-.t
BELLWOOD— POZOR "BARGAIN HUNTER'S!" Takoj 'moram prodati 4 15 akr. ob St. Charles Rd., nasproti Niatni Park Sub division ,v.se naokolu prodano, poceni, lahki 'pogoji: Cena $2900 za akfcr, kar je veliko ceneje, kakor je sedaj ceha. Blizu C. & N. \V. R. R. postaje Pro-., daste lahko pozneje za velik dobiček po $20.00 .čev. A. L. Ay man, 139 N. Clark St.	8'13-p do p
UGODNA PRILIKA.
3 VEL. PEČI na prodaj, 2 omare za led in stoli po $1.00, na 76 H. Elm St. in Lake. '	792 -pdop
PELO DOBIJO ženske na doni od 90e za ducat do $".00. lahko za naučiti, vprašajte na 159 N. State St., soba 1632, '	795-t dot
CAN D V, SODA FOUNTAIN', dobra ||Wlt in stanovanje. Pokaže Ualco delati. 405 S. Cicero Ave. 820-p do p
RESTAURANT NEW SO. WATER MARKET, dobra kupčija na vogalu. Rent"po celil. 1413 S. Racine Yye.
S10-p,s,t
DELICATESSEN in GROCERY. 5 sob bungalow, lota na vogalu, dobra kupčija, naselbina narašča, konkurence nobene. 6(>23 Diversey Ave.
80')-p,s.t
m




LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za r»aro-čila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohištvo ob času selitev in vse kar spada v to stroko^
Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Plač« CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
VABILO
na
KM
katerega priredi
Slov. Mlad. Sam. Podp. Društvo
"DANICA"
v Albert Misek'a Grove, Lyons, 111.
tisie IS. julija X926
OB 2. URI POPOLDNE.
Za dober prigrizek in suha grla bo dobro preskrbljeno, kakor tiUli za srbeče pete.
iS
v
E3E
Za obilno udeležbo se priporoča
KAKO SE PRIDE TJA?
ODBOIl.

i
Vzemite 22nd Street karo Kenton do konca, potem pa Lyons karo. dokler pelje. Od tam poj te peš dva bloka severozapadno od Ogden Ave.
Pripeljite tudi svoje prijatelje seboj, da bo več zabave.
©aiitaca trgovina za Domače potreBščisie
J. L. Telser
FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, III.
Phones: Canal 6138: Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912.
ALASKA OMARE ZA LED
ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše.
Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža.
DELICATESSEN, GROCERY, mora takoj prodati; naredi $350.00 tedensko; lepa prilika zn vnhuli par; zalofta sveža. Gre v Odifoniio. 5534 Lootnis Blvd.	_807-p
MAHOGANY OMAR \ -Z\ KNJIGE, "spring cot"' $5.00; podobi-. - -Chandler, 002 Oakwood, Blvd. K1<M>
DELO l.)OB 110 DELAVCI V PEKARNI NA 2549 W. DIVISION Sf.
S17 p.s
POSEBNA CENA $69.50
za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej.
Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se!
'GOSPOD LISEC"
je ime naši novi zanimivi po-vestj, ki jo pričnemo objavljati v kratkem.
Povest je vseskozi into e-santna. Gotovo ste slišali od starejših doma, kako je svoje čase na Slovenskem neki Prelazmik delal slovenskim kmetom denar. Ta povest o Xem razpravlja in zraven pokazuje slovensko kmečko rodbino, v kateri igrata »logo dva brata, neki stari skopuh in pa pretkani, navihani "Gospod Lisec," Ker je ta povest povzeta popolnoma po razmerah iz tedanjih časov slovenskega ljudstvo, za to je priporočljivo, da to po vest čita tudi ameriška slo venska mladina, da s® pouči o razmerah, v katerih je naš narod živel v 19. stoletju.
Prepričani smo, da bomo s to zanimivo povestjo čita-teljem kar najbolj ustregli. Zato prosimo obenem vse na-I še "prijatelje in somišljenike, I naj na to velezanimivo po-I vest opozore še svoje prija-I tel je in sosed«?, da se rta list naroče pravočasno, da bodo čitali povest od začetka. Oni, katerim je pa v tem času na-[ročnina potekla, naj blagovolijo isto obnoviti, da se jim list ne ustavi tekom te nad vse zanimive povesti. *

^PISANO POLJE ^
- J. M. Trunk.-9?
je najvarnejša in najbolj zanesljiva banka v naši soseščini.
Je blizu in vsled tega zelo prikladna za vaše bančne posle.
Sprejema vloge in plačuje od istih po 3% na leto.
Ima na razpolago za oddati v najem varnostne predale (Safety Boxes).
Pošilja denar na vse dela sveta po zmernem dnevnem kurzu.
Prodaja zemljišča, izvršuje kupne in prodajne pogodbe.
Posojuje denar na hiše in zemljišča, prodaja razne bonde.
Zavaruje proti ognju .nesrečam, tornado, automobile, vse kar se zavarovati da.
Metropolitan State Bank
CORNER LE A V ITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL.
Naročite te knjige takoj, dokler, so v zalogi. Naročilom je priložiti Money Order ali bančni draft,
I Razprodaja novih knfig.
1
Na tej razprodaji se nudi našim roj a km v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po jjjj posebni ceni štiri jako zanimive knjige:
1.	"KRI MUČENIKOV." Interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu, ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60p
2,	"SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral čitati.................... 45c
JjJjll 3. "NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest........ 25c
Skupa-j............... . . .$1.30
KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLEDAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORISTNIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV.
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
CHICAGO, ILL.
1849 WEST 22nd STREET,

I ROJAKOM V • *
I WABKEGAN-KORTH CHICAGO
Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso onravo za cflo družino.	f
Pridite in prepričajte se, da je pri nan dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje. Se priporočam v naklonjenost
FRANK OPEKA
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM x 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL.

* * *
•4»
*
if *
* * *
Phones: 2575 in 2743.
Anton NemanSeh & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIKTU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
N* razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja, — Cene zmerne.
1002 — N. CHICAGO. ST.
JOLIKT, ILL.
Mathilda Lesi wig
VSAKOVRSTNE ŽENSKE POTREBŠČINE Naša specialiteta: Obleke za močne ženske in - MODERCE PO MERI -
V vašo korist je, da pridete v našo trgovino in se prepričate, da smo najcenejši, z najboljšimi oblekami, nogovicami in drugimi potrebščinami. Z našo postrežbo boste zadovoljni. — Govorimo slovenski.	p.
2202 WEST 22nd STREET,	CHICAGO. ILL.
Phone: Canal 1277.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St.,,...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOČ!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloe Road — Phone Eddy 5849
DR. T F. KONOPA zdeavpnor6ŠSrg in
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od" 10-12.	326
Več luči.
Baje (S,o bile to zadnje -besede nemškega pesnika W. Goetheja. "Več luči" bi bilo potrebno tudi "Pripiskarju" v Glasu Svobode. Našel je v poročilu o ustvarjenju nedoslednosti in kontradikcije. "V prvem poglavju," pravi svobodomiselni teolog, "biblijske Genesis je rečeno, da je bog tretji dan poklical v življenje drevje, grmovje in druge rastline, preden je ukazal solncu sijati, kar se je zgodilo četrti dan. Gospodje teologi pa pravijo, da je treba tistih šest dni tolmačiti kot časovna razdobja. Kolikšna nedoslednost in kon-tradikcija je v tej ničevni in piškavi trditvi. Kajti kako so potem' mogle rastline, ki jih je Bog ustvaril tretji dan, živeti, se ploditi in roditi miljone let, ne da bi imele svetlobo (svet. lobe) žarkega solnca. . ."
"Gospodje teologi" so morali biti toraj sami bebci, da jim je moral kaj takega odkriti šele svobodomiselni "Pripiskar." Rastlinam je manjkalo luči, a še več luči manjka "Pripiskarju" celo zdaj, ko že od četrtega dneva sije solnce, saj on ne vidi besed (Gen. 1, 3): "In rekel je Bog: Bodi svetloba." Ivo bi on to videl in hotel videti, bi ne mogel zabavljati čez "gospode teologe" in v koloni bi bilo prazno, dasi je. vrlo prazno tudi v dolgi koloni "Kratkih pri piskov."
i- * *
Umevno, da niso umeli.
V številki 9(i. Amerikanske. ga Slovenca sem navedel nekaj izrekov od g. Moleka, Mihe Mi-hatova in Old Moulderja, ki so bili drug drugemu podobni kakor jajce jajcu. V št. 123. Pro-svete odgovarja sair.ore iVnlia Mihatov, druga dva molčita, in bi nič ne pomagalo, če bi se o-glasilu, saj vsi "trije" skupaj ne razumejo (??), kam pes taco moli. Ker bi bilo, ko bi hotel "trije-eden" stvar razumeti, dokazano, kar sem hotel povedati, mora vsaj Miha Mihatov malo pozabavljati o "ve-leumu" in piše: "Vidite, tako zra g. Trunk stvarno in z dokazi podprto odgovarjati." Odgovor na tako "nerazumevanje" je zopet le pravcati hell ehe.
M! * *
Njemu prede najtrša.
Glas Svobode ima v št. 41. članek :"Vera'v čudeže." Razprava se naslanja na feinani dogodek "svečenice" Aimee, Semple McPherson iz Los An- : gelesa. Nekateri časniki iiami-gavajo, da je vsa stvar samole narejena in gre za reklamo! Ljudje so vsega zmožni. Naj bo stvar taka ali taka, baje je nekdo viclel "svečenico" hoditi po morju, in to daje člankarju v Glasu Svobode povod, da potem tudi.on "hodi po vodi," seve zelo plitvi, saj ves članek je gola voda, in vrlo plitva, drugače bi bil on in še kak či-tatelj utonil. •
Ko bi se kaka stvar ,toraj v tem slučaju čudeži, obravnavala tako plitvo kakor dela to člankar, potem bi res ne šlo brez Vodiške Johance in telečje krvi, katera pa očividno tudi njemu ne pomaga prav nič, drugače bi se ne pečal s klan-fanjem takih plitvih Člankov.
Pri svoji "hoji po vodi" se mu pripeti sledeče. Piše: ". . je videl utopljeno svečenico hoditi po vodi, kakor je baje Krist hodil po jezeru, ko.je njemu in njegovim spremeljevalcem trda predla ob divjajočem viharju." Prvič stvar ne odgovarja glede Krista poročilu v evangeliju, kar pa še ni hudo, a Če je "Kristu huda predla," potem je morala pisaču presti najhujša, drugače bi bil gotovo kaj boljšega spisal in bi ne bilo treba posegati po — teleč-
ji krvi.	,
■!' * *
On je grozno — znanstven in kulturen.
O sv. pismu so se izrazili možje, ki med svetom nekaj veljajo, tudi neverni k i so podali svoje mnenje, in sodba ni neugodna. Pa pove svojo sodbo tudi "znanstvenik" v "Kratkih pripiskih" v Glasu Svobode. In kakšna je ta sodba ? Prva se glasi: "Ali je že kdo mogel dokazati, da je človek iz kepe navadne prsti? (on bo gotovo iz posebne kepe in posebne prsti!). Kdo neki je že dokazal to bedasto in človeškemu umu upirajočo se bajko, ki si jo je izmislil kak židovski pastirček, ko je pasel ovce in ni imel drugega posla kakor misliti o sto-rijah svojega prednika."
Ko on zatisne svoje oči, in morda ne bo "civilno," utegnejo še njega opomniti na besede "judovskega pastirčka": "Prah si in v prah se boš izpremenil!"
Oni, ki je pisal sv. pismo, mu je samole "judovski pastirček." Če pa kak moderen Jud nekaj načveka zoper sv. pismo, pa "Pripiskar" kar toplo požre.
Druga sodba "mislečega" človeka" v "Kratkih" se glasi: "Ali je mar pisanje, ki je vse polno protislovij in neresnic (v tem sta si z g. Molekom enih "misli"), kak dokaz za mislečega človeka? (On si neresnice "izmisli," in potem je misleč človek!). Pisanje, ki so ga spisali ljudje, ki so imeli toliko pojn a o kultari in znanosti, kakor njihen začetnik, njihen šimpanz ali kaka druga opica."
Vsi. ki ste se o sv. pismu drugače izrazili, kakor pisar "Kratkih" v Glasu Svobode, nimate kulture niti znanosti, sle le kaki šimpanzi,	<r
ko Novak iz Malevasi na Belokranjskem je kulturen in znanstven, samo da ga svet nekaj noče pripoznati za edino "mislečega človeka," in pravijo, da samo "zvončka," kar lahkd še dandanes kak količkaj dre-ziran šimpanz opravi. Kaj je pričakovati od "človeške živali?"
>R * *
To bo zmeda, ne kaka duša.
"Kaj pa je pravzaprav duša?" poprašuje "Pripiskar." Odgovarja: "To je pojem, ki nam označuje čustvena razpoloženja in očitovanja."
Ker imajo tako "očitovanja" baje tudi živali, imajo tudi onQ duše, samo "kak kutar in klo-futar" je še mnogo na slabšem.
Opetovano je "Zapiskar" poudaril, da je človek samole žival. Ker je pa to vendarle tudi njemu "cmav", prisoj.n človeku vendarle tudi um in pamet, seve brez duše, ker dušo ima tudi žival. Ako taka zmeda ni znak golega "očitovanja," potem ima pa res še kak kanarček več — pameti, kakor je je v "Knatkih pripiskih.-"
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom "Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, tla jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč.
Uprava "Am. Slovenca."
f
t
SPISAL F. V. SLEMENIK
II Rt o se razglasi po vseh krajih, kako je Vitez Vovk končal življenje. Nihče ni šel blizu, tudi v grad ne. Nihče ga ni pokopal; krokarji in druge zverine so ga požrle. Grad se je podrl na kup kamenja, katero obrašča zdaj gosto grmovje. Vse življenje je izmrlo iz samote, in ako vprašaš, kako je temu kraju ime, pivi.vi.jo : Črnega viteza grob !
mir med nasprotnima ladjama. Med roparji se cilje smeh in zadovoljni opazujejo, da vozi nasprotnica mnogo blaga, da pa inva malo ljudi, ki bi jo branili. Zdaj jim ne sme uiti za ni kako ceno.
Da ni bučanja valov in šumenja, ki ga širi vihar po morju, čula bi se vsaka beseda, ki se tu ali tam govori. Načelnik roparjev da povelje, da se mora, ko odneha vihar in kupčij-ska ladja meni odjadrati, njegova ladja postaviti tako, da ji zapre pot iz pristanišča.
"Ka.i počnemo s kapitanom, ako ga dobimo v pest," se vprašujejo roparji.
"To je pa res treba premisliti, gospodje," nagovori načelnik okoli stoječe. "Zapovem pa ,da nihče ne pomeri nanj, ker ga moramo imeti živega. Sicer menim, da njegove ljudi poprodamo v Tunisu, njega pa izpustimo za nekaj tisoč benečanskih cekinov. Gotovo ga še drugo krat ujamemo, in zo.pet potegnemo lepo odkupnino."
"Dobro! Iz Tunisa jadramo v Dubrovnik, kjer je mladi kapitan doma. Glejte ga, kako ponosno se iz prehaja po krovu!"
Od zahoda začne pihati veter in vihar po-nehuje. Ura preteče ,oblaki se trgajo in solnce zopet pogleduje na umirjene valove. Ko se pa bliža k zatonu in se namenja pogrezniti v morje, je celo obnebje Čisto. Zahodni veter žene še vedno, kar roparjem ni po volji, ker bi ravno proti zahodu radi jadrali. Nasprotna ladja' se je začela pomikati iz pristanišča; v nji ugodnem vetru bode v kratkih urah prispela v navadno pristanišče pri mestu Kafte-j ja, kjer oddaja in prejema blago.
Roparji postavijo svojo ladjo povprek, vsi na krovu pripravljeni za boj.
"Na krov," zadoni na drugi ladji prijeten glas mladega kapitana, ki je obenem krmarju dal znamenje .
Roparji osupnejo. Iz ladjinili prostorov stopajo na kapitanovo povelje oboroženi mornarji ra krov ter se postavljajo v red. Strah prevzame roparsko ladjo, že se obrača, da bi se spustila v beg. Zdaj trešči nasprotnica zr zeiezmin Kljunom ta k o siiuo v njuno stran, da poči stena in voda vteka. Roparji mašijo, kar morejo, in obrnivši ladjo, urno jadrajo v morje, pa mladi /kapitan jim je vedno za petami. Vode se nabira čedalje več; jetniki morajo prijeti za delo, nič ne pomaga. Nasprotniki so vrgli sidro na njihovo ladjo, /e jim ni več mogoče uiti. Iz mnogobrojnih cevi zagrni in kopica roparjev pade, med njimi načelnik sam. Ostali so videli, da se morajo brezpogojno podati mlademu kapitanu. Poklina se docela zamaši in jetniki se spravijo na dan, ki po dolgem času zopet dihajo zdravi, čisti zrak. Mesec plava na modrem ( nebu, ko prideta ladji v Kanejsko pristanišče. Veselje je v Kane ji, ko zvejo, da so ujeli gla-sovito roparsko ladjo Vse hiti gledat pogumnega kapitana in osvobojene jetnike. Grki so rojake prijazno sprejeli ter naprosili slavlje-nega kapitana, da jih prepelje na potu v domači Dubrovnik v rojstno mesto Korint.
MLADI KAPITAN.
Ne plaši se, če burja hraste vije, po hudi uri lepše solnce sije.
V Sredozemskem morju je velik otok, Kreta, tudi Kandija imenovan. Prijazno obnebje se širi nad njim, vedna pomlad je na Kreti doma. Visoke gore obdajajo prelepe, rodovitne doline ,v katerih bi mogel živeti srečen narod ter se veseliti svoje sreče; pa obila kri se je še v najnovejših časih prelivala po lepih dolinah :grški prebivalci otoka so se že mnogokrat borili za svobodo iz dolgega turškega jarma.
Za časa, iz katerega je naša povest, šo imeli ta imenitni otok Benečani v svoji oblasti. Ker so mnogo trgovali z vzhodnimi obrežji Sredozemskega morja, niso mirovali, dokler Turkom niso vzeli važne Krete, ki je pa v polnejših časih zopet prišla v turške roke.
Kreta ima mnogo dobrih, varnih pristanišč. Morski roparji, ki so bili ujeli našega. Vita in Melanta s tovariši, so bili na svojem potu proti Afriki do tega otoka in si poiskali samotno pristanišče, da jih Benečani ne bi zapazili ter jim odvzeli jetnike, katere nameravajo na človeškem trgu v Tunisu prodati za drag denar. Spodnji prostori njihove ladje sO napolnjeni z ugrabljenci vsake vrste; od otoka do otoka že jadrajo mnogo časa v grškem morju in grabijo ljudi. Na manjše ladje si tudi tipajo, in ako ni mogoče zmagati, - pobegnejo s svojo urno ladjo ter se skrijejo v kakem pristanišču premnogih otokov, ki jih šteje Egejsko morje.
Prijadrali so zdaj v pristanišče, ker se bi i-
MMMMMMMM uj. <*, 111 cpiujuj u -	a HMHHMM
svoje jetnike; nič se ni posebnega zgodilo, samo deset revežev je pomrlo v ozkih, smrdljivih prostorih. Le fcrepke postavo, kakršne sta Vit in Melant, morejo str peti dolgo vožnjo v okuženem zraku pri pičli hrani. Zato roparji že računi jo, koliko bi cenili vsakega na Tu-niškem trgu.
Zdaj prijadra pred grozečim viharjem druga ladja v pristanišču iskat zavetja. Komaj so sidra prijela, jame razsajati huda ura. Gorje ladji, ki je sredi kipečih valov ali blizu skalnih morski!! bregov!
Morski roparji poželjivo gledajo na sosedno ladjo. Dobro jo poznajo'že zdavna. Kolikokrat so jo že skušali premagati in opleni-ti, pa vsekdafr jim je ali ušla, ali pa so sami morali pobegniti, Kupčijska iadja je,' ki vozi blago v Kreto in zopet odvažuje. To bi bil plen.
Dokler gospodari vihar, je v pristanišču