is!M||t v»ak lorcK, Četrtek m tooouip «-	immi	pb«ihi«iI	SMvlllU	K	1*50,
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS mTRGOVINO, INDUSTRUO li« OI*r7
UredfiJItro la apravnlštvc J« v Ljubljani. Grarftffe *t«v. t7/». - Dopisi »e ne vraCajo. - Številka pri čekevm-	fa0^	-	številka	telefona	552.
 	.«	«...	.	i/	<oo	.. n/tl iatii K’ QS ?« ? ntrt Ipt« (f W rr. r-uuPtin. V Trt ti Inrtvr-m*-'	* **	d*© •
urear/jtnre ia apravixisxvc j« v	,	j	~	^	v	---- "	;
Rarcčam* >* ose«Ije SHS: Sttea K 180. *a pol i*tfi K V5. za četrt leta K 50. mesečno K 20, za Inozem-
--------
LKTO IV
LJUBLJANA, dne 9. junija 1921.
• — Plača In toži se v Ljubljani.
Štev. 55.
rir
industrije), obrtniki, trgooci-grosisti!
Udeležite se v polnem števila kot razstavljale) ljubljanskega, velikega vzorčnega semnja od
13. do 24. augiBta t.1.
Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri urada »Ljubljanskega velikega sem-°j&« v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/II.
Rok za prijave kot razstavljalec
v	Sloveniji je podaljšan do 10. junija 1921.
V	zadnjem času so se razširile govorice, da se semenj preloži na mesec september, kar ne odgovarja dejstvu. Semenj se vrši nepreklicno od 18. do 24. augusta t. 1.
Nova faza italijanskih trgovskih pogajanj.
,	(Nadaljevanje.)
Rešitev vprašanja obračuna je bila mogoča v treh glavnih varijantah in sicer: ali po določbah San Zermen-ske mirovne pogodbe, da se obračunajo stare terjatve, iz dobe pred prevratom, po kurzu avstrijske krone dne 30. oktobra 1918 na ziiriški borzi, ali da se poravnava izvrši po ključu, kakor je izvedla Italija v zasedenem ozemlju valutno reformo ali pa kone-čno na način, kakor se je izvedla valutna reforma pri nas.
Prvi način je za obe pogodbeni strani zelo neugoden in radi tega ni bilo pričakovati, da bi ga Italijani predlagali, tem manje mi. Drugi na-ejn obračuna konvenira Italijanom in ricer tem bolj za to, ker po storjenih cenitvah pričakujejo, da jugoslovanski dolgovi presegajo njihove in da bo ko-
nečni saldo izpadel njim v prid. Nam ta način obračuna ne prija, ker bi morale naše centrale in denarni zavodi, podjetja in privatniki plačati vsaj tri in pol krat več na ime starih dolgov, kot bi plačali v tuzemstvu in ker so ljudje iz zasedenega ozemlja po večini svoje dolgove poplačali v dobi po prevratu v jugoslovanskih kronah, katere so vsled visokega kurza lire prav po ceni kupili in so naši upniki ta plačila sprejeli. Nasprotno naši državljani niso mogli vsled nasilne devalvacije krone plačati dolgov v Italiji, odnosno zasedenem ozemlju, ker so deloma pričakovali vedno prerokovani padec lire, deloma pa so pričakovali od pogajanj ugodno rešitev tega vprašanja.
Važno je vprašanje prenosa zemljiškega hipotekarnega kredita jugoslovanskih zavodov, ki je bil dovoljen na zemljišča in posesti na Primorskem, dalje v okrajih bivše Kranjske, ki so pripadli Italiji, namreč Postonj-skem in Sežanskem na eni strani iz dobe pred okupacijo ter eventualnimi krediti italijanskih zavodov, dovoljenimi na nepremičnine v logaškem okraju, ki je na podlagi Rapalske pogodbe pripadel Jugoslaviji. Za obračun teh se imajo ustanoviti posebne institucije, ki bodo likvidirale te od-nošaje. Glede odnošajev podružnic naših podjetij v Primorju k svojim centralam v Jugoslaviji in obratno so Italijani obljubili na papirju vse polno prostosti in enakopravnosti, vendar smo v praksi videli, kako izgleda-jo te obljube.
Toda Italijani se ne nameravajo zadovoljiti s temi zahtevami. Oni hočejo direktne telefonske zveze preko Slovenije z Avstrijo in severnimi deželami in sicer na obstoječih vodih, zahtevajo, da se jim mora vrniti stroške za upravo in okupacijo ozemlja, ki so ga nam po rapalski pogodbi od-
stopili. Te njihove zahteve so odločno pretirane in iz političnih razlogov skoro nesprejemljive. Kakor je iz sedanjega položaja pogajanj razvidno, bodo naloge naših zastopnikov zelo težke, ker za vsem stoji več ali manj dana baza rapalske pogodbe. Želeti bi bilo le, da se naše strokovne korporacije zelo intenzivno poprimejo dela in v vsakem oziru podpirajo našo delegacijo s podatki in nasveti, da se posledice italijanskih zahtev vsestransko prouči. Politična situacija ni več taka, da bi morali gospodarsko pogodbo podpisati brez ugovora kot rapalsko.
Italijani, ki so s tem računali, so nad našo renitenco nekoliko ozlovo-ljeni in razočarani.
(Dalje prihodnjič.)
Obrtni dan v Ormožu.
V nedeljo, dne 5. junija se je vršil ob mnogobrojni udeležbi trgovstva in obrtništva iz celega ptujskega in ljutomerškega okraja obrtni dan v Ormožu. Shod je otvoril v imenu trgovskega in obrtnega društva v Ormožu predsednik gd. Rakuša, ki je pozdravil došle zborovalce in goste.
V	imenu mesta Ormoža je ‘pozdravil zborovalce gd. župan notpr dr. Strelec. Nato je bil za predsednika zborovanja izvoljen gd. I. Zadravec iz Središča. Shoda so se udeležili za Zvezo obrtnih zadrug gd. E. Franchetti, za Zvezo trgovskih gremijev in zadrug
I.	Mohorič, za Obrtno društvo in Zvezo štajerskih obrtnih zadrug v Celju
gd.	I. Založnik, dalje zastopnik glavarstva v Ptuju gd. komisar Forče-sin, nadzornik obrtnonadaljevalnih šol gd. ing. Forster in za obrtno društvo v Kranju gd. Kobal.
Prvi poročevalec I. Mohorič je v daljšem govoru informiral o najvažnejših aktualnih vprašanjih na polju
Poslovanje Uprate za zaSčlto industrijske svojine.
(Nadaljevanje.)
Patentni odvetniki in patentni in-ženjerji pa morejo vršiti prijave samo za posle, ki so tehnične vsebine. Zastopstvo v slučaju sporov je pridržano odvetnikom (advokatom). V sporu bo patentni odvetnik ali patentni in-zenjer samo pomočnik v tehničnili zadevah zastopnika, ki je po zakonu
vnr'H'<nPtimirun‘ In ker ie tehnično \ prasanje posebno v patentnih sporih
navadno spojeno s pravnim vprašanjem, bo naloga patentnega odvetnika ,oziroma patentnega inženjerja, da Poleg odvetnika, ki ^ zastopa pravno stran, pojasni tehnično stran predmeta. Komplikovana vprašanja, ki se Pojavljajo čestokrat v sporih glede Prava industrijske svojine opravičujejo popolnoma intervencijo pravnega m tehničnega zastopnika in se bo ta dvojna intervencija upoštevala pri odmeri stroškov.
V	zvezi z zastopanjem je tudi ustanova tolmačev. Pravo industrijske svojine navadno ni omejeno le na eno državo, ampak uživa zaščito, posebno, ce je večjega pomena, tudi v drugih državah. Radi tega je navada, _a.se patent ali drugo pravo industrijske svojine, zaščiteno v neki državi prijavlja tudi v drugih sosednih a|i tudi prekomorskih državah. Da se
olajšajo medsebojni odnošaji držav sklepajo se posebne pogodbe. Najvažnejša je mednarodna unijska pogodba za zaščito industrijske svojine, sklenjena v Parizu 20. marca 1883, revidirana v Washingtonu, h kateri je pristopila tudi naša država z veljavnostjo od 26. februarja 1921.
Mednarodni odnošaji na polju zaščite industrijske svojine zahtevajo, da imajo uprave, ki se bavijo z zaščito predmetov industrijske 'svojine, ali stalno osoblje, ki obvlada razne tuje jezike, da more originalne prijave drugih državljanov razumeti, ali pa da se omogoči potrebni prevod listin na naš jezik. Naša država zahteva overovljeni prevod v slučaja, da se predloži s prijavo priloga v tujem jeziku. Velike težave so nastale glede možnosti takih overovljenih prevodov. V Beogradu se delajo prevodi Jz nekaterih jezikov pri ministrstvu zunanjih zadev. Ali ker ima ministr-s vo samo majhno število oseb, za ta posel sposobnih, je izdal minister trgovine in industrije posebno naredbo z dne 23. decembra 1920, ki je izšla
nov5nah« 8. februarja 1921 (br. 28) pod naslovom »Pravil-nik o postavljanju tolmačev pri upra-
vi	za zaščito industrijske svojine«. Po ti naredbi lahko postane tolmač uprave vsak državljan, ki govori perfektno tuj jezik in proti kateremu ne obstaja ovire, navedene v pravilniku. Tolmač se lahko postavlja tudi zunaj Beogra-
izjednačenja davčne zakonodaje, o naši carinski politiki in carinski administraciji ter ureditvi prometa. Podrobneje se je bavil z načrtom novega prometnega davka, ki je za malega obrtnika zelo težko breme, razpravljal je dalje o potrebi izgraditve nekaterih železniških zvez, ki so nam vsled nenaravne severne državne meje postale neobhodno potrebne, predvsem železniške zveze z Ljutomerom, s Prekmurjem in pa med Krapino, Golubovcem in Rogatcem. Nato je pojasnil namen nove uvozne carinske tarife špecijelno za naše obrtništvo. Predlagal je rezolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Vlada se poživlja, da čimpreje prične z gradnjo železniške zveze Ljutomer—glavna proga, dalje Ljutomer—Murska Sobota in Krapina—Rogatec.
2. Da izgradi čimpreje sistem direktnih davkov, ki morajo davčno breme brez gospodarsko neutemeljenih izjem porazdeliti enako na vse sloje; da zopet vzpostavi davčne komisije, obnovi kontingent in polagoma likvidira povojni konjunkturalni davek in izvozno carino.
Nato je sledilo poročilo gd. E. Franchettija o socijalno-obrtnih zadevah. Obširno je slikal razvoj vprašanja okrajnih bolniških blagajn in so-cijalnega zavarovanja delavcev ter kritiziral hibe, ki so se dosedaj v tem oziru zgodile in katerih posledice bremenijo v znatni meri naše obrtništvo. Poročal je o zadevnih anketah pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo in ventiliral vprašanje obligatornega bolniškega in starostnega zavarovanja mojstrov in njih rodbin, ki se je izkazalo zelo potrebno in je dosedaj le fakultativno. Predlagal je v ta namen rezolucijo, da se poverjeništvo za socijalno skrb poživlja, da odobri izpremembo pravil centralne bolniške blagajne v Ljubljani in nje-
da, on ni vezan na posebno bivališče, ampak lahko opravlja svoj posel kjerkoli. Predno nastopi svoj posel mora v roke predsednika uprave položiti prisego in podpisati register, ki se vodi pri upravi, in pritisniti svoj pečat. Ali na prošnjo dotičnega tolmača se lahko za prisego in podpis registra delegira pokrajinska vlada ali druga državna oblast. Takse, ki se plačajo za postavljanje tolmačev so razvidne iz zgoraj navedene na-redbe.*
Tolmači so potrebni ne samo za nemški, francoski in angleški jezik
— največ tujih prijav je v teh jezikih
— ampak tudi za španski, danski, ogrski, italijanski, norveški, poljski, portugalski, švedski* čehoslovaški, ru-munski, bolgarski, grški, turški in celo japonski jezik, kajti z vsemi temi narodi smo v mednarodni zvezi in moramo v slučaju potrebe biti v stanu, da razsodimo, ali pri upravi podana prijava odgovarja prvotni prijavi v domači državi.
Za uspešno delo tolmačev je potrebno ne samo popolno znanje tujega in našega jezika, ampak tudi splošna izobrazba, tako da dotičnik razume vsebino listin, ki jih prevaja. V
* Naredba je publicirana v »Glasniku uprave za zaščito industrijske svojine« št. 2. Glasnik in druge publikacije uprave se dobivajo pri knjigarni Schvventner v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
poštev pridejo razven izvodov raznih registrov, posebno patentni spisi, torej opisi večinoma tehnične vsebine, tako da bi bili za posel tolmačev uprave v prvi vrsti poklicani tehnično izobraženi ljudje.
Ni treba navesti, da bo tudi za tehnično izobraženega človeka, ki je vsled pomanjkanja tehničnih visokih Šol v jugoslovenskih krajih dovršil svoje študije v tujih državah, deloma jako težko najti primeren domači izraz za nenavadne pojme tehničnega značaja. Zato bo treba zraven prevedenega izraza v domačem jeziku navesti tudi izraz v tujem jeziku.
Tehnična terminologija v našem jeziku se ne bo ustvarila črez noč, ampak bo potrebovala, kakor vsaka druga znanost, primernega časa. Vsak poklican faktor, v prvi vrsti univerze, bodo pripomogli v občem interesu, da se tehnična terminologija izjednači in razvije.
Poslovanje pri upravi za zaščito industrijske svojine se razvija na način, ki kaže zadovoljiv napredek. Uprava je prejela do konca marca t. leta 750 patentnih prijav (13 meseca januarja, 33 meseca februarja in 704 meseca marca), 251 prijav žigov (43 meseca januarja, 50 meseca februarja in 158 meseca marca) in 15 prijav vzorcev in modelov, ki so dospele šele meseca februarja in marca.
(Dalje prihodnjič.)
nih poslovalnic, takojšnja izvolitev blagajniških odborov, izdanje nared-be o obligatoričnem zavarovanju samostojnih trgovcev in obrtnikov in njih rodbin.
. Kot tretji poročevalec je komisar gd. Ig. Založnik podal interesanten referat o izjednačenju obrtnega zakona v naši kraljevini. Z primerjanjem sedaj pri nas veljavnega obrtnega reda s srbskim zakonom o rad-njama je ilustriral vrline enega in drugega, pa tudi slabe strani, ki jih ne kaže prevzeti v nov zakon, ker so se v praksi preživele ali pa se na naše razmere ne dajo prenesti in uporabljati. Svoja izvajanja je zaključil s tem, da ne kaže enostavno razširiti veljavnosti enega ali drugega zakona na celo kraljevino, marveč, da je treba ustvariti popolnoma nov obrtni zakon za našo državo, ki bo spojil vse, kar je dobrega v obstoječih redih. Nato je bila sprejeta rezolucija, v kateri se poživlja trgovska in obrtniška zbornica, da prične s predpripravami, z nabiranjem gradiva in organiziranjem dela za sestavo novega obrtnega zakona.
Dalje je gd. Jak. Zadravec iz Središča poročal o reorganizaciji obrtnih zadrug, o njih glavnih skupinah, namenu in delu, dalje o važnosti rešitve vprašanja trgovske in obrtniške zbornice, ki se kljub opetovanim protestom zavlačuje že nad 2 in pol leti. Kooptacija se je imela že davno izvršiti. Sedaj pa so štajerski krogi izključeni od sodelovanja in to v dobi, kb je treba ureditvi gospodarskih vprašanj posvečati največjo pozornost!
Posamezni govorniki so nato pojasnili podrobnosti iz akcije za izpopolnitev zbornice potom kooptacije, ki pa se je opetovaho Razbila, kljub temu, da je bila velika v&čina zanjo, vsled principijelnega ugovarjanja enega dela. Predsednik gd. Zadravec je nato predlagal sledeče rezolucije: Vlada naj izvede nujno reorganizacijo obstoječih kolektivnih obrtnih zadrug po posameznih skupinan v strokovne in odredi njih obligatorno združitev v pokrajinske zveze, dalje ustanovitev samostojne trgovske ih obrtniške zbornice za Štajersko in Prekmurje, začasno pa izpopolnitev obstoječe z zastopniki iz Štajerske in Prekmurja.
Zborovalci so se živo udeleževali debate k posameznim poročilom, ki so bila sprejeta z burnim odobravanjem.
Popoldne se je vršila v prid obrtnega in trgovskega društva vrtna veselica, ki je s prijetno zabavo zaključila krasno uspelo zborovanje.
Državno posojilo.
Država ima dvoje vrste izdatkov, tekoče, združene s tekočo upravo, in izvanredne, investicijske. Prve krije državna uprava s tekočimi dohodki. Temu služi vsakoletni proračun, ki naj kaže vedno, da ne pride država v finančne stiske, ravnotežje, t. j. prora-čunani izdatki naj so enaki proračuna-nim dohodkom oz. po možnosti še manjši. V nasprotnem slučaju govorimo o deficitu (primanjkljaju), ki se pojavi dostikrat tudi raditega, da so se posamezni dohodni viri vzeli previsoko. Tako je i z našim proračunom za leto 1920-21, četudi je pokojni fin. minister Stojanovič nameraval ustvariti z raznimi novimi davki in taksami popolno ravnovesje.
Stroški za investicije, t. j. stalne naprave na gospodarskem polju, od katerih naj prejema država redne dohodke, pa so kriti s posojili. Ti sO najeti praviloma v notranjosti države in le izjemoma v inozemstvu. Zunanjega posojila se posluži finančna uprava takrat, kadar je tečaj domačega denarja napram inozemskim vlutam slab in ga hoče ona zboljšati, objednem pa' n pr. nakupiti inozemsko investicijsko blago (vagone, lokomotive, tovarniške stroje). Tak nakup bo s tujimi valutami, devizami in akreditivi, plasiranimi v kraju produkcije same, veliko ugodnejši kot z domačo valuto, ki ima nizek tečaj.
Zunanje posojilo privabi v deželo tuj kapital in tuje gospodarske kro-
ge,	kar more državi z nerazvito indu-
strijo, kakor je še Jugoslavija, le koristiti. Tuj finančni vpliv nam more biti koristen i na političnem polju, ne sme pa nikdar narasti v gospodarsko ali celo politično odvisnost. Naš investicijski program za prihodnja leta in desetletja je ogromen: razširjenje in spopolnitev železniškega omrežja, nabava in poprava voznega parka, zgradba pomorskih in rečnih pristanišč, carinskih skladišč in poslopij itd. Da bi mi mogli vse to izvršiti s svojim kapitalom, je izključeno. Tuj kapitaf nam je v gotovi meri in pod ugodnimi pogoji neobhodno potreben. Pri tem je zametati absolutno kapital držav, kojih interesi se z našimi križajo, t. j. predvsem Italija, kajti drugače nastane iz delne gospodarske odvisnosti tudi delna politična odvisnost.
Dokler inozemstvo še nima zaupanja v našo državno tvorbo — politične in gospodarske razmere še niso konsolidirane, ustava še ni sprejeta, državne meje se takorekoč ponekod delajo — bomo seveda zaman iskali posojila zunaj naše države. Pokazati nam je tedaj z notranjim posojilom, da so vsi sloji pri nas preši-njeni neomajne državne zavesti in ljubezni, ki ne bo nikdar pripustila, da bi nam še kdaj kdo trgal našo zedinjeno Jugoslavijo in da so vsi.upi njenih sovražnikov na razpad zaman. Potem bo tudi inozemstvo zgubilo napram nam tisto skepso, ki ni le posledica gospodarske sebičnosti, ampak tudi sad nam sovražnih intrig.
Čim več bo subskribiranega notranjega posojila — s takim načrtom pride državna uprava baje v kratkem
—	tem bolj se bo dvignil tečaj naše valute, tem bolj se bo utrdila naša mednarodna gospodarska pozicija. Saj potem ne bomo več navezani na posojila Narodne banke, ki jih nam real izli je deloma na tak način, da tiska nove novčanice, za katere tli nobenega kritja. Skrajni cas je, da fee neha s takim državnim gospodarstvom, da se tako žacrie že enkrat dvigati naš denar in da pride kotteč-no bogastvo in gospodarska, moč države do veljave na znotraj in ha iu-naj. Poskrbeti pa moramo seveda, da bomo tekoče izdatke popolnoma krili s tekočimi dohodki.
Naša finančna politika je res prvotno nekaj grešila s svojim postopanjem glede bonov izza denarne zamenjave in glede prvih državnih zadolžnic, ali sedaj se ti papirji v redu 'izplačujejo, odnosno podaljšujejo in konventirajo v nove zadolžnice, prvotni pogrešek pa gre itak na rovaš tedaj praznih državnih blagajen.
Tako je pričakovati, da bodo tudi trgovski in industrijsko-obrtni krogi segli radevolje in čim izdatneje po novih državnih obveznicah, kadar se razpiše drugo državno posojilo. O.
Hišna razredarina in najmarina. — Pregled davčnih postavk.
(Konec.)
B. Najmarina.
Hišno najemni davek se plačuje: a) na deželi redoma od onih hiš, ki so dane v najem, b) v gotovih večjih mestih na pr. v Ljubljani, Mariboru itd. so pa vse hiše v hišni najmarini, brez ozira na okolnost, ali je hiša dana v najem ali ne. Te kraje imenujemo hišnonajmarinske, da jih razlikujemo od hišnorazrednih krajev.
Najmarina je znašala pred finančnim zakonom za 1. 1920-21 toliko,kakor izkazuje sledeča tabela.
1.	Tabela za >stare« hiše, to je za take hiše, katere se je začelo zidati pred 1. 1. 1912.
Ako leži hiša v: a) Ljubljani, in ako hiša ni več davka prosta, tedaj je znašalo netto davčno merilo 19 in pet šestin %, podlaga za doklade je pa znašala v % čiste obdačbene podlage, t. j. čiste najemnine 22 in dve tretjini %, medtem ko je znašalo davčno merilo v dobi, ko je bila hiša davka prosta po zakonu z dne 25. 3. 1880, drž. zak. št. 39 4 in en četrt %,
Ako leži hiša v: b) v kakem drugem kraju, in ako hiša ni več davka prosta, tedaj je znašalo netto davčno
merilo 12 in en četrt %, podlaga za doklade je pa znašala v % čiste obdačbene podlage, t. j. čiste najemnine 14 %, medtem ko je znašalo davčno merilo v dobi, ko je bila hiša davka prosta po zakonu z dne 25. 3. 1880, drž. zak. št. 39 3 in pol %.
»Čista najemnina je ona, ki ne vsebuje nikakih neobdačljivih prejemkov, kakor za gostaščino, vodarino.
Podlaga za doklade je znašala 22 in dve tretjini % oziroma v krajih izven Ljubljane po 14 %, in sicer to tudi tedaj, ako je bila hiša davka prosta.
Zgoraj navedena davčna merila za »Stare« hiše so se spremenila »vsled finančnega zakona« na sledeči način:
Ako leži hiša v: a) Ljubljani, in ako hiša ni več davka prosta, tedaj znaša sedaj netto davčno merilo 20 % podlaga za dbklade pa 20 % v % čiste obdačbene podlage, t. j. čiste na-jemščine, medtem ko znaša davčno merilo v dobi, ko je hiša davka prosta po zakonu z dne 25. 3. 1880, drž. zak. št. 39 4 in en četrt %.
Ako leži hiša v: b) v kakem drugem kraju in ako hiša ni več davka prosta, tedaj znaša sedaj netto davčno merilo 12 %. podlaga za doklade pa 12 % v % čiste obdačbene podlage, t. j. čiste najemščine, medtem ko znaša davčno merilo, v dobi, ko je hiša davka prosta po zakonu z dne 25. 3. 1880, drž. zak. št. 39, 3 in pol %.
2.	Hišnonajemni davek je pa znašal pri »novih« hišah, t. j. pri hišah, katere se je pričelo graditi po 31. 12. 1911, doslej:
Ako leži hiša v spodaj navedenih krajih in je iiavadrta stanovanjska hiša a) v Ljubljani in ako hiša ni davka prosta, tedaj je znašalo doslej netto davčno merilo 16*15 %, podlaga za doklade 16-15 % v Jo čiste obdačbene podlage, to je Čiste najemščine, medtem ko je znašalo davčno merilo v dobi, ko je hiša davka prošta po zak. z dne 28. 12. 1911, drl. z&k. št. 242, 4-25 %,
Ako lfeži hlSa v spodaj navedenih krajih iri je navadna stanovanjska hiša b) v kakem drugem kraju iri ako liiša ni davka prosta, tedaj je znašalo doslej netto davčno merilo 10-5 %, podlaga za doklade 10-5 %, v % čiste obdačbene podlage, to je Čiste najemščine, medtem ko je znašalo davčno merilo v dobi, ko je hiša davka prosta po zak. z dne 28. 12. 1911, drf. zak. št. 242 3-5 %.
Ta tabela se po finančnem zakonu ni spremenila. Davčna merila So sedaj ravnoista ko prej.
Omeniti moramo še 60 J<> oziroma 70 % ni enotni državni pribitek k hišnim davkom. Prvotno to ni bil državni davek, ampak deželna avtonomna doklada. Vsled političnega prevrata je ta doklada dobila značaj državnega davka. Z ozirom na dosedanji značaj (deželna doklada) se pri 60 %-nem oziroma 70 %-nem enotnem državnem pribitku ne pobirajo nikake nadaljne doklade za avtonomne oblasti. Zračuna se pa ta pribitek na sličen način kakor avtonomne doklade in se pobira pri najmarini, kakor tudi pri razredarini. Enotni državni pribitek znaša za Ljubljano 60 %, za vse druge kraje pa 70 %. Da olajšamo /računanje hišnih davkov, dovoljujemo si objaviti 2 slučaja odmere. 1. Posestnik N. N. ima na deželi staro« hišo, ki ni več davka prosta. Stanovanjskih delov ima 4. Hišo rabi posestnik sam. V najem ni ničesar danega. Koliko bo znašala razredarina in doklade za avtonomne oblasti, ako se pobirajo k razredarini 110 % doklade?
Tz zgoraj navedene tabele je razvidno, da znaša državna razredarina 25 K 74 v, 70 %-ni enotni državni pribitek k razredarini znaša 25 K 74 v X 70 % = 18 K 02 v, na avtonomnih dokladah je plačati (25 K 74 v X 110 %)
—	28 K 31 v. Celo davčno breme znaša torej 72 K 07 v.
2.	Koliko bom plačal na hišnem davku in'dokladah za 1. 1921, ako imam hišo v Ljubljani, koje čista na-jemščina je znašala v merodajni dobi 2000 K? Najmarina znaša po ključu (2000 K X 20 %) == 400 K, 60 %-ni enotni državni pribitek znaša (400 K X 60 %) == 240 K, in na avtonomnih
dokladah se plača (400 K X 35 %) = 140 K. Skupno davčno breme znaša torej 780 K.
S tem smo dali bralcem pregled, kateri bode, kakor upamo, marsikomu dobrodošel.	M.
Izvoz in uvoz.
Uvoz koksa in črnega premoga iz Nemčije v Jugoslavijo je dovoljen brez 50 odstotne takse. Fiuaučno ministrstvo je sklenilo, da se dovoli uvoz koksa iu črnega premoga iz Nemčije v našo kraljevino brez plačanja 50 odstotne takse.
Vidiranje potrdil o izvoru blaga. lu-teresenti, ki uvažajo nemško blago, za katero se plačuje 50 odstotkov, se opozarjajo, da ima naš konzulat na Dunaju nalogo, da vidira potrdila avstrijskih tr-govsko-obrtniških zbornic o izvoru blaga in kontingentne izkaznice, katere izdaja avstrijski urad za promet blaga y likvidaciji.
narodno sospodarsKe zbUek.
Trgovina.
Prodaja sladkorja v Gružu. Onih 160 vagbndv sladkorja, prodajo katerih smo že enkrat priobčili v našem listu, je zopet na razpolago. Ker je bila nedavno sklenjena prodaja uničena, razpisuje ministrstvo za socijalno politiko na 15. t. m. ponovno ofertno licitacijo tega sladkorja. Kavcija za naše državljane znaša K 1,600.000, za tujce pa K 3,200.000.
Prodaji, dišav in čokolade aa jamih trgih prepovedana. Društvo trgovcev in trgovsko-obrtniška zbornica v Zagrebu so na podlagi predložene prošnje dosegli, da je zagrebška občina prepovedala prodajo dišav in Čokolade na javnih trgih.
Naša trgovska pogajanja z Italijo. Dne 4. t. m. se Je na seji jugoslovanskih in italijanskih delegatov pretresalo vprašanje o ribolovu na obali Jadranskega morja. Italijanski delegati so stavili take zahteve, da jih naši niso mogli sprejeti. Zahtevajo namreč slobodrio ri-
Kt?
^arstvo ob M obali, kakornm je to dovblila avstro-ogrska monarhija. KSr je bilo, je bilo — danes pa zahtevajo ekonom, in socijalni razlogi, da zaščitimo naše ribiče, ki so se revno preživljali in trpeli pod tujo konkurenco na lastnih tleh.
Industrija.
Papirna industrija. Načelnik ministrstva za industrijo g. Milo Savič je podal sledečo sliko naše papirne industrije: Dosedaj imamo v Sloveniji pet, na Hrvatskern pa dve tovarni, ki izdelujejo papir. Tovarna v Medvodah proizvaja l&O vagonov papirja, tovarna v Goričanah 150 vagonov, tvornica v Vevčah 1040 vagonov, tvornica v Zrečah proizvaja le papir za zavijanje v majhnih količinah. Tovarna v Zagrebu proizvaja 200 vagonov, ona na Sušaku pa 70 vagonov letno.
Prva jugoslovanska kemična tovarna črnila. Tovarna Alojzija Pecha v Zagrebu, llica 191, je začela delovati v polnem obsegu. Tvornica razpolaga z najboljšim predvojnim materijalom ter proižvaja vse vrste navadnih, kopirnih in barvenih črnil, mastila za štampilje, tuše itd.
Stavka v tvornici »Cinnlc. V tvor-nici »CinaU je izbruhnila stavka, ker je lastnik tvornice g. Kirbisch izjavil, da pogodba glede delavskih plač ni veljavna, ker dotičnik, ki je podpisal to pogodbo ni bil kompetenten ter da raje zapre tovarno, nego se uda delavskim zahtevam.
HidroelektriČna centrala v Rogatici v Bosni. V Rogatici v Bosni zgradi Radovan Bartur ob reki Frači hidroelek-trično centralo za pogon tamkajšnje industrije.
Mednarodni semenj (Wiener Messe). Trgovska agencija na Dunaju nam sporoča, da se bo vršil na Dunaju med 11. in 17 .septembrom t. 1. mednarodni semenj (Wiener Messe), na katerem bodo razstavljeni vsi proizvodi, izdelki iu fa-brikati. Za tujce bodo poskrbljene vse olajšave glede potnih listov in vožnje. Mesta za razstavo se dodeljujejo na podlagi prijave, za naše državljane pa se bo v tem oziru pobrigala agencija. Najemnine za 1 kvadratni meter površine bodo znašale 3000 do 4000 a. K. Vse natančneje podatke daje interesentom na-
ša Trgovska agencija Wien T., Seiler-gasse 30.
Stavka radarjev v Avstriji je končana. Fo večini so rudniki vzpostavili delo že 30. maja, le v premogovnikih Avstrijske Alpinske Montanske družbe v Fohnsdorfu in Seegrabnu so rudarji pristopili k delu šele 6. t. m. Rudarji sirer niso dosegli tega, kar so zahtevali, vendar so jim podjetniki plače znatno zvišali.
Ueras-sfam..
Bilanca VViener Bank-Vereina izkazuje z 31. decembrom preteki, leta čisti dobiček v znesku 76,774.000 K. Banka bo izplačevala 1 ‘2odstotno dividendo, katero je izplačevala v preteklem letu v višini 8 in pol odstotkov. Lastna denarna sredstva tega denarnega zavoda so znašala koncem leta 1920 632,000.000 kron. Banka namerava v kratkem povišati svojo glavnico za 200 milijonov kron.
Ct-iHtaa.
Nafrt nove carinske tarife je načelno odobril 4. t. m. ministrski svet. Nova carinska tarifa bo objavljena najbrže že ta teden.
0 pobiranju monopolne takse na petrolej. Uprava državnih monopolov je sprejela predlog, da se monopolna taksa za petrolej, ki se uvaža v konvah, vloženih v zabojih, pobiraj od čiste teže petroleja, v katero spada tudi teža ko-nev % neposrednjimi zavoji vred. Zaradi se odreja carinarnicam, naj na petrolej, če se uvaža iz inozemstva v konvah, vloženih v zabojih, nekvarno poslednji alineji člena 18. o tari, ne glede na to, ali se uvaža petrolej iz pogodbenih ali nepogodbenih držav, pobirajo predpisano monopolno takso od čiste teže petroleja, vštevši vanjo tudi težo ko-nev in neposrednjega zavoja brez teže obojev, ki v tem primeru kot priznani zav°ji niso zavezani plačevanju carine. (Clen 9. in 10. pravil o tari.) Kdor iz-med uvoznikov hoče tako plačati monopolno takso na petrolej v konvah, vloženih v zabojih, mora v deklaraciji prijaviti težo petroleja obenem s težo ko-nev (h. pr.: »100 konev petroleja« itd.) in posebej še težo zabojev, ako pa ne poda take prijave, nego prijavi nečisto težo (n. pr.: »100 zabojev petroleja« »td.), se pobere monopolna taksa od vse nečiste teže s težo zabojev vred. (Člen 20. pravil o tari.)
Pristojbine pri izvozu suhih rib. Generalna direkcija carin objavlja, da pri izvozu suhih rib v balah ne plačuje dodatek po št. 16 carinske tarife.
bavK!.
Protest radi vojnih davkov. Trgovko in obrtništvo mesta Maribora je plenilo na svojem protestnem zborovanju 3l. maja t. 1., da nikakor ne plača '"''vično predpisanega vojnega davka, dokler vlada ne vzpostavi zahtevane davčne komisije, ki bi imela nalogo, da temeljito preišče posamezna obdačenja in popravi kfivice. V protestni vlogi, poslani finančni delegaciji v Ljubljani, zajavlja mariborski gremij trgovcev odločno, da napove v slučaju, če država ne ugodi pravičnim zahtevam, mariborsko trgovstvo splošen konkurz, kar bi imelo za državo slabe posledice.
Promet.
Protest radi povišanja telefonskih
pristojbin. Gremij trgovcev v Mariboru
je poslal ministerstvu za pošto in brzo-
jav v Beogradu protest radi povišanja
telefonskih pristojbin s prošnjo, da mi-
Hi,£8tb° t°zadevno odredbo takoj pre-
• ni veit OVSrlV0 pri sedanjem zasluž-
. h J nTk* 6vati tak0 vis°ke pristojbine. Od 455 naročnikov ie do sedai
odpovedalo telefon 50 trgovcev in obrtnikov, tako da ostane trgovini in obrti komaj še 120 telefonov, od katerih bo pa še nmogo odpovedanih. Gremij predlaga, da bi se telefonske pristojbine odmerilo po številu omrežja in sicer od 10, od 11-50, od 51-200, od 201 — 5(»0, od 501-1000, od 1001-2000 itd. z Motiviranjem, da ima naročnik temvečjo '01'ist, čim večje je omrežje, ker ima pri >olje razširjenem omrežju tudi večjo pri-liko za razgovor.
Odpoved telefona. V Osiekn ie odpovedalo telefon okrog 100 naročnikov, ker nočejo plačevati povišanih pristojbin. To število je precej visoko, ker ima Osjek le okrog 780 telefonskih številk Pa se bo gotovo še povečalo, ker je rok odpoved podaljšan do 20. t. m. * Zatvoritev pošto Cven in razširjenje spiske službe pri poštnem uradu Ljuto-
mer. Z 31. majem 1921 se zaradi malenkostnega prometa začasno ustavi poslovanje poštnega urada Cven. Okoliš opuščenega urada, to je občina Cven s kraji Cven, Mota, Sp. in Zg. Krapje se s 1. junijem t. 1. priklopi okolišu poštnega urada Ljutomer in se hkrati začno v te kraje dostavljati poštne pošiljke po sel-skem pismonoši pošt. urada Ljutomer-Dostavljalo se bo vsak dan razun nedelj.
Stavka angleških mornarjev. Zveza angleških mornarjev je sklenila, da začno mornarji stavkati dne 10. t. m. — Vzrok stavke je nameravano 30 odstotno znižanje plač.
Haznanils trgdtfSSie !« o&ri-
nfSke slšcmk® v Llu&ajard.
Ponudba elektrotehničnih predmetov. Tvrdka Champion Spark Plug Com-pany Toledo je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani tiskane ilustrirane oferte glede elektrotehničnih predmetov. Tiskovine so interesentom v zbornični pisarni na razpolaganje. (St. 4379).
Dobava, prodaja.
Nabava kuhinjske posode za invalidske zavode. Poverjeništvo za socijal-no skrbstvo, invalidski oddelek, v Ljubljani želi nabaviti za invalidske zavode večje količine kovinaste kuhinjske posode in jedilne opreme.. V poštev prihajajo kompletne garniture, in sicer pri enem zavodu za 240, pri dveh zavodih po 180, pri enem zavodu za 120 in pri enem zavodu za 80 oseb. — Pismene zapečatene ponudbe (pravilno kolekova-ne), ki jim je priložiti ilustriran cenov-nik, naj se pošljejo na deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani, poverjeništvo za socialno skrbstvo, invalidski oddelek — najkasneje do 12. junija 1921. — Vadij znaša 10 odstotkov. Natančnejše podrobnosti so razvidne iz tozadevnega natečaja, objavljenega v Uradnem listu štev. 60 z dne 4. junija 1921.
Nabava sena in slame. »Kraljevi državni konjogojstveni zavod« v Zagrebu bo nabavil potom ofertne licitacije, ki se bo vršila dne 20. junija za pastuharski oddelek v Kutjevu (železniška postaja Pleternica) 2000 m. s. novega sena in 2000 m. s. slame, za kr. državni zavod Stančič - štakorovac (železniška postaja Dugoselo) pa 1200 m. s. novega sena in 2000 m. s. slame. Kavcija 10 odstotkov. Po predpisih kolekovane ponudbe naj se izroča ekonomskemu oddelku kralj. drž. konjegojstvenega zavoda v Zagrebu.
Razno.
Vojna odškodnina. Pred dvemi dnevi je odšla v Pariz naša delegacija, da začne pogajanja radi izplačila kvote, ki jo ima dobiti naša država od Nemčije na račun vojne odškodnine. Delegacija je sestavljena sledeče: finančni minister dr. Kumariudi, minister za pl-Omet dr. V. Jankovič in Protič kot izvedenec.
Dražba lova. Lovska pravica v državnem gozdu Jelovici, okraj radovljiški, se odda za dobo treh let v zakup. Ponudbe z 10 odstotnim vadijem naj se vlo-že do 10. junija 1921 pri gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, odseku B (Križanke).
Razno.
trtne piirocil.
Ljubljanski trg. Mesa vseh vrst primanjkuje. Trg zelenjave in sadja je dobro založen. Prve kumare kg 25 K. Solata je padla od 3 K na 1 K za glavico. Šparglji 40 K kg, kolerabe 5 K kg, špinača 10 K kg, krompir stari 2.40 K kg, prvi novi krompir 16 K kg, čebula 12 K kg, česen novi 16 K kg, grah v stročju 20 K kg, gobe jurčki 14 K kg, jagode rudeče 40 K kg, črešnje vipavske 24 do 28 K kg, ena limona 2 K, ena oranža 4 do 6 K. Moka se vzdržuje na ceni 17.50 K kg za št. 0.
Poljski pridelki.
Osjek 3. t. m. Neobičajno slab dovoz in dejstvo, da so mlini vstavili pogon, vpliva na domači konzum, da kupuje moko le za prvo potrebo. Cene se višajo. Pšenica notira 1020—1030 K, moka nularica pa 15 K; krušna moka je zanemarjena. Trgovina s koruzo je slaba, vendar so ostale cene iste, ker je dovoz pridelka slab. Kupuje se po 410 f o 420 K. Oves se kupuje v večjih koli-
činah, zato so cene poskočile. Prodaja se po 450 do 460 K. Zadnje dni se zanima za moko Avstrija, ki plačuje za našo moko višje cene kot za amerikansko.
Živina.
Mariborski trg. Na svinjski sejem, ki se je vršil 3. t. m., je bilo pripeljanih 187 prešičev in 3 koze. Cene so bile sledeče: plemenske svinje kg žive teže 26 do 30, polpitane 28 do 30, mladi, šest do osem tednov stari prešiči 150 do 300, večji spomladanski 400 do 500, jesenski 600 do 1000. Kupčija je bila jako živahna.
7. junija.
Zagreb, valute: dolarji 136 do 136.25, avstrijske krone 0 do 23, carski rublji 32 do 36, Čchoslovaš'<e krone 195 do 197, francoski frr.nki I1Č0 do 1120, nspoleondori 465 do 467, marke 205 do 215, leji 222 do 226, lire 0 do 690. Devize: Berlin 210 do 211, Italija 693 do 697, Pariz 1110 do 1125, Praga 195 do 196.50, Dunaj 22 30 do 22.35, New-york ček 137 do 137.75, Budimpešta 57.50	58.
Biofrad, valut e: dolarji 33.70 do 33.90, franki 278 do 279, lire 174 do 174.50, Ifcji 46.75 do 47 25, marke 54 do 54.25, avstrijske krone 5.90 do 6, napoleondori 115 do 116. Devize: London 132.75 do 133.25, Pariz 278 do 279, Newyork 34.20 do 34.50, Rim-Milan 175.50 do 176.50, Solun 2C0 do 214, Berlin 53 do 53 40, Praga 49.10 do 49.2q Dunaj 5.45 do 5 60, Sofija 39 do 39.25, Bukarešta 56 do 0.
Dunaj, devize: Zagreb M8.50 do 455.50, Beograd 1790 do1810 Berlin 950.50 do 956.50, Budimpešta 260.75 do 263 75, Bukarešta 1007.50 do 1017. 50, London $2322 50 do 2402,50, Milan 3C35 do 3055, Newyork 636 do 640, Pariž $036 do 5070, Praga 889 do 895, Sofija 697 dt> 705, V*r3ava 44.75 do 46.75, Ztirich 10840 10890. Valute: dolarji 630 do 640, levi 690 da 700, marke 951.50 do 957 50, funti £380 do 2400, liie 3030 do 3050, dinarji 1775 do 'ioOS, poljske marke 45 do 47, leji 1000 do 1010, carski rublji —, švic. Iranki 10825 do 10865, čehoslovaške krone 889 dt> 897.
Spretenl korespondent ■II korespondentinja
za srbohrvaščino se sprejme. — Prosilci z zrianjem več jezikov imajo prednost. Vloge na poštni predal 88.
, im Lini
Zvononko ulico 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana‘' Import. Eksport.
Prodajamo in kupujemo os debeio:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
»MERKUR*
veletrgovina z itianu-■ fakturo na d@belo :
Maribor.
• • •
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
iždelujeii 140, 48-4
Tovorna lesenih žebljev
Ivan tang ml.
Tacen pod Šmarno goro pri UubM.
L|i«b*iana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
- M M M m m
MANUFAKTURA IM TEKSTILNO BLAfiO
NA DEBELO IN DROBNO
K. WORSCHE
MARIBOR
qos*Oska ulica st. «4.
m'1^	‘jtf'Tl
***** v«v
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
dobavitelj državne in južne železnice v Jugoilitviji, se priporoča za rrrfrog6SrJfna naročila. Cene zmerne, postrežba točna.
Tvrdka
Neumann & Comp.
izdeluje
naravne brusilne in mlinske ftamne
v Gornjem Mozlju pri itoiivjii.
Proizvaja domače naravne brusilne kamne za orodje in britve v najrazličnejših oblikah in velikostih, kakor tudi odloriike po nizkih cenah. Za reelrio in dobro postrežbo je preskrbljeno. — Na željo se vpošljejo vzorci.
Sladlcor
k i
kocke v zabojih po 50 kg; kristal v vreiah po 100 kg na vagone kakor tudi v manjših množinah iz skladiKa v - Mariboru pd najnižjih dnevnih cenah
P J Družba Moyer
Maribor.
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, ------ Zadar,	Zagreb.	 —---
nrV
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
vv
/
:
■
■
II
11 sittiii iioiti!
\
m
Medič, Rokove & Zanki,
Tovarno liemlčnih in rudninskih barv ter lobov.
prej: A. Zanki sinovi.
1 Gazela milo 1
m
je prvovrstne kakovosti in [ ca 20 °lo ceneje kot enako- : vredno importirano milo. [
■ ■ ■ 01 ■
Miloma in svečarna I d. d. v Ljubljani, i
Tovarna olja in firneia
Zabret & Ko.
Britof pri Kranju (Slov.).
Skladi SC«: Beograd, Novi Sad.
I  ^   J
l NAJCENEJE. !
Centrala: Ljubljana.
D. z o. z.
Skladišče: Koulsad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Telefon: 64.
? L
Proizvaja Jedilno laneno olje, tehnltno laneno olje, prlma laneni firneZ, lanene tropine in druge vrste oljnih izdelkov.
Brzojavil ZABRET, KRANJ.
English vsrnishes:
AngieSki laki
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin.
FINE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATTING VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Najflnejšl zračni rap. lak
PALE SICCATIVE FLU1D Slkatif, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID.
Slkatif, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske stalke, najfinejši.
KSXX**a®S
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL“. Llnoleum lak za pode.
„MERAKL“. Emajlnl lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
English vernishes:
Angleški laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom.
ISOLATING BLACK VARNISH. lzolirni lak.
LIQU1D DRIERS PALE Tereblna svetla.
LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE Emajl beli. ENAMEL VARNISH ' BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini.
!PCKS£**SX3
Na debelo:	K
Kava. tal. ftakao, sardine, olje, vinski kis. bohinjski in trspistov-ski sir. salami, šunka in slanina, Homersko slekle-nično vino letnik 1917,
Slatina.
| T. MENCINGER
S Ljubljano, Reslfevo cesta 3.
najceneje
kupite
dobro
bencin
strojno
olje
touot
Karbolinej
kolomaz
* Bnvnntdn m Im
MARIBOR.
fr
IS
am
S3
t«
mm
mm
H
xm
mm
n
eon ftm ■ K
•n
«•«
najboljli amerikanki pisalni stroj sedanjosti
• B
::
::
::
ati
4»
c«
:: Si ••
sS
si
s:
sr« 6» »S
II •s 98 11 !£ * «e ■ ■ :: n
s«
a p
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno In rožno pisavo potom nelzraljljige steklene plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo.
15, 2i)—20
Kot generalni zastopniki za Slovenijo, vštevši Prekmurje in Medjimurje Mineralne rafinerije, delniške družbe na Reki
ponudimo po najnižjih cenah in prvovrstni kakovosti, pri manjšem odjemu iz komisijske zaloge v Celju, ter v celih vagonih iz tovarne na Reki:
Gasoiin, ligroin, lahki, srednjeteSki in telki bencin, nadomestek terpentina, petrolejski rafinat, olje za pogon Dieseljevih motorjev, vulkansko olje za osi lelezniSkih vozov, oije Batsching, olje za vretena, vse vrste rafiniranih in destiliranih lahkih in težkih ma-zilnih olj, olje za cilindre in automobile, tovotovo mast, parafin, 1	sveče, koks in asfalt.
|[ The Rex Co. Ljubljana, Gradiue 10. Moderno urejena popravllnlca vseh pisalnih strojev.
•m
»
•♦•»■»■•■»■■■■■■■»•■■■■»■■■■•■■S1
-■■■■■■■■■■■•■»••■■»■»■■■»»■»•■■•■•••»■■■■»•■•■»»■■■'»i
levi
SLOVEftSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA
Šelenbtirgova ul. 1
m
K 1
L*
a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kr T-U 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. :•», ^uj«inaslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146.
Iz FSaje vse bančne transakcije najHulanineje.
Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi.
Borza.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - liska tiskarna MaKso Hrovatin v Ljubljani.