/ Poštnina plaCana v gotovini Cena 2 din Enotnost, skovana v narodno osvobodilni borbi nas mora družiti tudi pri izgradnji naše države Solkan, solmta 22. maja 1948 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Lelo II., Štev. II Tla/ §M tttauaC IZiic, pivi Hoteč v graditvi AociaCi$ma Ljudstvo goriškegai okrajni pošilja avojonra marftahi tovariš« Titu ob njegovem rojstnem dnevu sledeče čestitke: DRAGI MARŠAL! Goriško ljudstvo se čuti močno In ponosno, ko Vam prvič v resnični svobodi pošilja Iskrene ta plamteče čestitko ob Vašem rojstnem dnevu. Želimo Vam krepkega zdravja in mnogo moči, da bi nas še nadalje tako uspešno vodili v naši gospodarski borbi. Ob Vašem rojstnem dnevu Vam ljudstvo gortškega. okraja zagotavlja, da je branik miru tu na zapadu Vaše Jugoslavije trden in gospodarska moč na taki višini, da bomo strli vse poskuse rovarjenja sapadulh imperialistov ta Vatikana. S požrtvovalnim delom ta vztrajnostjo v borbi bomo dogradili Novo Gorico, kjer ho naše gospodarsko in kuMnmo središče. Z mislijo na Vas bomo stoodstotno Izvrševali sklepo, Id jih sprejemamo na plenumih OF in okrajnih skupščinah. Ob Vašem rojstnem dBtovu naj Vam bo naš klic: »Vse v borbo za mir In izgradnjo socializma!« porok, da s svetle poti, ki nam ste jo Vi začrtali, ne bomo krcnUL Naj živi naš maršal ta naj nas vodi k sreči ln blaginji! Mi gremo no avtosfrodo! Kdo v našem okraju še ne ve, do I v mesecu maju odpotuje na gradnjo | avtomobilske ceste nova mladinska delovna brigado: II. goriška »1'ran-| četa Perovška«? To prav dobro ve naša mladina. 7-C. prve dni meseca maja je noša mladina začela raz- Lelos bomo praznovali obletnico rpjstua maršala Tila res v pravi svobodi, saj nas je njegov lik spremljal povsod v vsaki naši zmagi in naši borbi, takrat, ko smo sc borili za priključitev nuše pokrajine k materi Jugoslaviji. Pošiljali bomo pozdrave in čestitke danes naravnost iz nuših tovarn, gradilišč zadružnih domov, vasi in ustanov, skratka s samega dela. Iskrenost, s katero ljudstvo pošilja svoje pozdrave, je odraz hvaležnosti našemu maršalu, ki je vodil osvobo-dilni boj ljudskih množic proti fašizmu in ki danes vodi narode Jugoslavije v boju za izvedbo prve petletke na poti v socializem. Nanuti Jugoslavije danes stopajo svobodni v doslej nepoznani gospodarski in na njem sloneči kulturni razvoj. V delu sledimo našemu učitelju, ki nam kaže in nas usmerja, da bomo čimprej izvedli in prekoračili prvo petletko ter tako postavili trdne temelje socializmu in s tem največ prispevali k utrditvi miru na svetu. M1 j zadovoljive uspehe. Najslabše je jut to, da se kmetijski referenti skoraj vedno izgovarjajo, da ..ljudstvo nočc“ konlrahaže. Ljudstvu je treba samo povedati, za kaj gre in bo takoj razumelo. Ker je rok za sklepanje pogodbe podaljšan do 1. junija, opozarjamo vse tiste kmetijske zadruge, kot tudi KLO-jc, da takoj store, kar je še mogoče. Prednosti, ki jih imajo kontrahenli semen, je potrebno med drugim tolmačili našemu ljudstvu, ker ravno le dokazujejo skrti naše ljudske oblasti za razvoj kmetijstva in dvig blagostanja. /). A. Uspehi setvene kampanje v našem okraju V goriškem okraju je posejane doaedaj nad 80 */• obdelane zemlje. Plan posevkov jarih žit ni bil dosežen v celoti zaradi pomanjkanja semen. Vendar bo izkoriščena tudi ta zemlja, ker bo posejanega več krompirja in koruze, že dosedaj je plan posevkov koruze prekoračen za 9 •/•. Edino okrog t ba zemlje, ki je last nekaterih pobeglih s Kambreškega, ki ga upravlja narodna imovina, je ostal ne obdelan. KLO Kambreško pa je podvzel vse mere, da se bo tudi ta zemlja obde- lala v najkrajšem času, ker je tu setvena kampanja še v teku. Akcija za pridelovanje krmOklh semen in sklepanje pogodb je že v teku. Do 1. maja je bU dosežen plan pridelovanja pšenice za 42.20 */». Plan semenskega krompirja je dosežen za 39.70 •/•, fižola 29.80 •/«, pese 4.10 V«, graha 4 V*. Izven piana so nekateri kmetje sklenili, da bodo skupno pridelali 7.20 stotov semen koruze. .50 kg sladkornega trsa, 25 kg ovsa ter nekaj pese Semeniče in lucerne. Vsak zaveden član Osvobodilne fronte bo pomagal, da zgradimo čimprej zadružne domove Naše češnje na trgu Odkup čcSemj v goriškem okraju je zajel vso Vi-pavsiko dolino in Brda. Sam_ odikup poteka živahno ter jo za kupčijo voli,ko zanimanje med kmetovalci in nakupovalci. Med kmetovalci nj več bojazni, da bi ne mogli prodati svojih pridelkov. Češnje so prvi sad v začetku letue a ozon e teir so dobile precej odjemalcev zaradi svoje zgodno zrelosti in kvalitete. Češnje 90 bile razstavljene tudi na velojejmu v Zagrebu ter v drugih mestih kot v Beogradu, Mariboru, na Koki in drugod. Sam odkup češenj zajema veliko količino. Samo v šestih dneh jih je bilo odkupljenih 113.G86 kg. Med celotnim odkupom so se v začetku pojavile nekatero napake pri prevzemu češenj v zadrugah in pri prevozu do nakladalne postaje, zaradi tog«, kor nifio bila pravilno planirana prevozna sredstva s strani OPZ. S. S. Zakaj v Solkanu ni j bilo češenj? Prejšnji teden sl zelo težko kupil čet-nje v Solkanu. Že v dopoldanskih urah so bile običajno razprodane. Vsakdo se sprašuje, kje je krivda, da sredi največje sezone češenj v našem okraju prav v Solkanu ne moreš dobiti češenj. Brez dvoma je krivda na samem mestnem odboru, ki se je šele zadnje čase spomnil na tržnl-eo, po drugi strani pa namerno zadrževanje češenj s strani nekaterih zasebnikov z namenom, da bi pri ljudeh ustvarjali nerazpoloženje do naših oblastnih or-i ganov. Pregled krompirjevih nasadov Dne 9. maja se je vršil po vsem našem okraju prvi letošnji pregled krompirjevih nasadov. Množično izvajanje pregleda je najučinkovitejše sredstvo proti morebitni okužbi po koloradskem hrošču. Na teritoriju bivše cone A je bil ta pregled prvi. Zato je tudi vsak KLO dobil tehnična navodila, da ho kot začetnik pravilno izvedel to akcijo. Duna so bila tudi vsem KLO jem navodila, da naslednji dan po pregledu pošljejo poročilo o Izvedbi pregleda in o njegovem uspehu. A kljub teinu precejšnje število KLO-jev tega ni storilo In se v nekaterih krajih celo pregledi niso vršili. Pri pregledu so sodelovale vse množične organizacije in šolska mladina s svojim učiteljstvom. Izid pregleda je pokazal, da se koloradski hrošč v teh krajih ni pojavil. Edino v Erzelju nad Ložami so našli hrošča, ki je bil podoben koloradskemu. Po natančnem pregledu pa so ugotovili, da se je šlo za neškodljivo žuželko, po domače imenovano »smrdenc«. Skoro nerazumljivo je, da sta se edino KLO Šempeter in MLO Solkan Izgovarjala, da izvedba ni bila mogoča zaradi slabega vremena, dočim so vsi drugi obmejni KLO-ji Izvedli pregled. Vsak dober kmetovalec ve, da je koloradski hrošč najnevarnejši škodljivec krompirjevih nasadov. Zatiranje tega škodljivca spada med najvažnejše naloge pri zaščiti rastlin. S. Z, Smolarerre v borovih gozdovih V povojnem gozdnem gospodarstvu je smolarenje v borovih gozdovih napravilo pravi revolucionarni prevrat. Že pred drugo svetovno vojno so nekateri gozdni strokovnjaki pričeli s poizkusnim smolarenjeni v nekaterih borovih gozdovih v bivši Jugoslaviji, a na pritisk vladajoče klike v državi so morali to opustiti. Protiljudska vlada v bivši Jugoslaviji je bila kriva, da je bilo nad sto tisoč borovih dreves posekanih vsako leto, ne da hi bila pred posekom iz njih odvzeta smola. Tako se je morala smola uvažati Iz inozemstva, kar je brez potrebe obremenjevalo državni proračun in s tem seveda davkoplačevalce. Takoj po osvoboditvi je ljudska oblast nove Jugoslavije pristopila k pridobivanju smole iz doraščenlh borovih dreves. Tako se je tudi na področju Slovenskega Primorja začelo smolarenje v gozdovili črnega bora. V goriškem okraju se je prvi poizkus smotarenja izvršil leta 1947 v sestoju črnega bora. Na 4500 borovih dreves se je nabralo okoli 4 tone smole. V letošnjem letu se bo smolarenje v borovem sestoju v našem okraju ponovilo na okoli 2500 drevesih. Vsa pridobljena smola na področju LRS gre v nadaljnjo predelavo v naše tovarne. S tem dosežemo velik napredek In korist v našem narodnem gospodarstvu. Nekateri gozdni posestniki trdijo, da smolarenje škoduje drevesu v rasti In da oslabi les za tehnično uporabo. Raziskovanje, katero so Izvršili naši strokovnjaki, je ugotovilo, da so te trditve brez podlage. Les je po smolarcnju za tehnično uporabo boljši, kot pa od drevesa, na ku-tereni se smolarenje ni Izvršilo. V smolarenju razlikujemo dva načina, mrtvo In živo smolarenje. Mrtvo smolarenje je ono, v katerem »e mora drevo posekati v petih letih smolarcnja, živo smolarenje pa je način, v katerem drevo ne zastane v rasti oz. v prerastku. Zato je vsak strah gozdnega posestnika, češ da bo a smolarenjeni gozd uničen, nepotreben. J- Kenk, Zasledujmo len študirajmo uredbe v drjeviscm ( časopisju Neštetokrat je že naše časopisje pisalo o novem načinu trgovanja, katerega je prinesla uredba o vezanih cenah. Opažamo pa, da nekatere kmečke zadruge oz upiavni odbori zadrug niso še dovolj razumeli ali pa celo niso teh uredb niti prečltnll. S 15. marcem je uredba o vezani trgovini zajela samo nekatere kmečke pridelke: vino, živino, krompir, vse vrste žitaric, kože Itd. Kasneje je bilo objavljenih v dnevnem časopisju še več uredb, ki so zajele še druge kmečke pridelke, predvsem uredba o odkupu mleka, masla In jajc. Pri nadaljnjih uredbah o vezani trgovini so bila zajeta tudi razna zelišča, ki se že odkupujejo po vezanih cenah. Cc pa povprašamo pri večini zadrug, kako odkupujejo zelišča, nam običajno odgovo rijo, da o tem ne vedo ničesar; sklicujejo se na okrajno poslovno zvezo oz. na njena navodila ter da se Istih strogo držijo in podobno Gotovo je pravilno, da se kmečke za-(Irtige držijo navodil OPZ, nl pa pravilno In tudi ne more biti pri naših kmečkih zadrugah pravilnega delovanja, če ne za- sledujejo dnevno uredb In navodil, ki co objavljena v dnevnem časopisju. Kmečke zadruge morajo postati na vasi samostojne ljudske zadruge In morajo služiti ljudstvu. Zato je dolžnost zadrug, da ne čakajo samo navodil OPZ ali odkupne uprave, da jih seznani z raznimi formalnimi podrobnostmi. Saj to lahko izvedo same v našem časopisju. S tem, ds bodo vse uredbe, ki se objavljajo v časopisju, v vsaki vasi s strani zadružnikov dobro preštudirane, bo pojasnjena marsikatera nejasnost in bo možno raznim krajevnim aktivistom razlagati in pojasnjevati ljudstvu vse nove uredile. 6. J. Čebelarji, pozor! Čebelarska podružnica »Nova Goričar priredi v nedeljo ®l. mnja r ZAIiOSCAH pri Dornbergu v ljudski soli celodnevni tečni 7jx vzrejo ntatic. Predaval lio urednik »Slovenskega čebelarja«: prol. Rojc. Vabljeni vsi čebelarji, ki se zanimajo za izboljšanje čebelne pasme. Izročitev republiške prehodne zastavice v Batujah Povsod, kjer so odbori Osvobodilne fronte pr ,ilno razumeli gradnjo zadružnih domov, smo videli, da se tam zanima vsak vaščan, da se njihov za* družni dom čimprej dogradi. Ljudstvo v teli krajih je pokazalo in vsak dan bolj dokazuje s svojini delom, da je njihovo razumevanje za graditev zadružnega doma res globoko in da spoznavajo vedno bolj, kako se s tem utrjuje enotnost v vasi sami. Vedo, da se lo v skupni hiši lahko vodi gospo* darstvo, dviga kultura in s tem gradi socialistična država. In koliko lahko tak človek tudi doseže. Pri delitvi značk najboljšim so prebivalci Batuj izkazali spoštovanje do svojih delovnih ljudi in jim dali priznanje za njihovo delo. Kako tesna povezava je med masovnimi organizacijami, nam dokazuje to, da so razni člani množičnih organizacij v tekmovanju drug z drugim dosegli lepe uspehe. Med najboljšimi, ki so s svojim delom dokazali razumevanje poziva OF so bili: Tov. Krušič Jožef. Mcrinolja Anto> nija, Španjol Anica In Vetrili Joško. Na dan podelitve prehodne zastavice so **•" ' ra**' 15 **<•a se je, da s strani Zveze borcev nj bilo razumevanja, kot bd ga pričakovali. Zavedati bi sc morali, da imamo na Primorskem poleg ostalih krajev Lokve, ki so in ostanejo zgovoren dokument odločne borbe proti zasužnjevalceiii našega naroda ter bi kot take zaslužile, da bi se baš borci v večjem številu udeležili proslave. — Kot no smejo naši Itorci in mi vsi pozabiti na naše zmage, tako je potrebno izkazati čast in priznanje krajem, ki so vztrajno in dosledno vzdržali še tako težak pritisk sovražnika in doprinesli svoj delež k naši zmagi. S. E. Za dvig strokovnega kadra pri elektrifikaciji V okviru strokovnih tečajev, ki so po ostalih direkcijah Državnih elektrarn Slovenije, je tudi njena najmlajša direkcija za goriško okrožje v Ajdovščini ustanovila tečaj za strokovno usposobljenost pomožnih delavcev v elektrotehniški stroki. Bivša fašistična Italija našemu slovenskemu človeku ni nudila nobene možnosti, da bi se izobrazil ter s tem v svojem socialnem položaju napredoval. DES - Direkcija za gorlško okrožje je uvidela nujno potrebo po novih strokovnih močeh ter je s podporo Glavne direkcije za elektrifikacijo ln elektroindustrijo In rudarstvo ustanovila ta tečaj, iz katerega bodo izšli novi monterji, gradile! elektrifikacije v Titovi petletki v Slovenskem Primorju. Tečaj je izredne važnosti za naše primorske delavce, ki Imajo pomanjkljivo izobrazbo, kakor splošno tako tudi strokovno. Na tečaju si bodo pridobili udeleženci poleg potrebnega strokovnega znanja tudi najnujnejšo splošno izobrazbo, spoznali bodo zgodovino narodnoosvobodilne borbe, naučili se bodo boljše slovenščine -in drugo. Ker bodo temu tečaju sledili še drugi, tako tečaj za vajence ter ponoven tečaj za elektromonterje, smo lahko prepričani, da bo s tem Slovensko Primorje v do-voljni meri preskrbljeno s strokovnimi močmi, ki bodo z ljubeznijo in voljo ter dobro strokovno usposobljenostjo laže in bolje Izvajali elektriflkacijske naloge v Slovenskem Primorju, T. J. Razvitje prapora sindikalne podružnice DES-a v Ajdovščini Btetovni uspehi gradbenega podjetja Zidgrad Okrajno gradbeno podjetje »Zidgrad-« Gorica je v letošnjem letu doseglo pomembne delovne uspehe. Požrtvovalni delavci podjetja so, razen nekaj izredno slabih dni, delali vso zimo na raznih gra-dlllščlh. Med večje delovne zmage letošnjega leta spadajo novogradnja modemih prostorov, uprave in garaže Okrajnega avto-podjetja v Solkanu ter usnjama in čevljarska delavnica v Mirnu. Sedaj pa preurejajo, razširjajo in grade nove stojnice in obsežne sušilnice v goriških opekarnah. Pri nekaterih objektih so dela zelo težavna In povezana z velikimi napori. Zaradi podtalne vode okrog opekarn morajo temelje pilotirati In izvršiti kanalizacijo za odtok vode. Te opekarne bodo velikega gospodarskega pomena za novogradnje, za gradnjo Nove Gorice, obnovo porušenega podeželja in za gradnjo zadružnih domov. V Kostanjevici, Opatjem selu in Temnici na Krasu so odprli tri lastne kamnolome kraškega marmora. Pri tem so odkrili dve drugi vrsti marmora z lepimi barvnim! odtenki. Za uspešen potek del in Izvajanje planskih nalog bo zgrajena z lastnimi sredstvi mehanična In mizarska delavnica.. Kljub težavam pri prevozu, pomanjkanju lesa, barv in drugega so v letošnji pomladi izvršili več širših adaptacij gospodarskih poslopij, kakor tudi kulturnih in zdravstvenih ustanov. Med drugim so dokončali obrtno šolo v Vrtojbi, v poslopju osnovne šote pa končujejo adaptacijska dela. V Dolu-Predmejl bodo šolo pokrili tako, da se bo v prihodnjem šolskem letu lahko pričel redni pouk. V Šempetru, Mirnu, Renčah In Biljah pri Gorici so preuredili prostore, kjer so liill že letos razni zidarski, trgovski in upravno-politlčni tečaji. V Vrhpolju bodo v kratkem pričeli pleskati prostore delavske baze, katera je žc obnovljena In preurejena v prijetno bivališče za dvesto delavcev. Poslopje ima tudi kopalnice z mrzlo ln toplo vodo. V teku je obnova gospodarskih poslopij na državnem posestvu v Ozeljanu in na državni kmetijski šoli v Ložah pri Vipavi. V Levpi se dokončuje sadna sušilnica. Obsežna skladišča Okrajnega državnega magazina, 6 trgovin (poslovalnici, skladišča Okrajne poslovne zveze In krajevna mehanična delavnica v Šempetru pa so že izročeni prometu. V Gornjem, Srednjem in Spodnjem Lukovcu se jc pričelo delo z betoniranjem 3 večjih, higieničnih kapnic, da vaščanom ne bo več primanjkovalo vode. Pri vseh teb delih !o kljub pomanjkanju strokovnega in tehničnega kadra, po- Sindikalna podružnica DES-a je v slavnostno okrašenih prostorih direkcije za goriško okrožje v Ajdovščini razvila svoj prapor, katerega ji je podaril širši sindikalni odbor Glavne elektrodirekcije v Ljubljani. _Sindikalna podružnica goriške direkcije je naj-ntlajši član v sklopu sindikalnih podružnic DES-a in je pričela samostojno delati šele pred dvema mesecema, p« si je že zaslužila prapor. Krasni prapor je bil izročen v varstvo najbolj« šemu monterju, udarniku tov. Šircelj Antonu. Slavnost je zaključil pevski zbor * ubranim petjem slovenskih narodnih in partizanskih pesmi. Trgovski tečaj v Šempetru pri Gorici je izvežbal nov kader Pred dobrimi tremi meseci je bil ustanovljen v Šempetru pri Gorici tečaj za trgovske nameščence. 116 tečajnio in tečajnikov sc jc priglasilo, da se izpopolni praktično kakor teoretično za bodoči trgovski kader, po katerem se že čuti velika potreba. Gojenci in gojenko, in tel) zadnjih je bila večina, so se v tem času pridno učili. Izvedli so razna tekmovanja, ki so pokazala prav lepe uspehe. Ustano-\tli go učne krožke, kjer so sc šibkejši in manj nadarjeni izpopolnjevali v učenju. Preteklo soboto so končali zadnji izpiti. Uspehi so bili sledeči: Z odličnim uspehom jc dovrSdo 7 tečajnikov (6 '/•), s prav dobrim 27 tečajnikov (23“/«), z žrtvovalni tehniki še najdejo čas za Izdelavo načrtov tudi za* zadružne domove ter z obiski na vaseh pomagajo vaščanom s strokovnimi nasveti. dobrim 61 tečajnikov (63 V«) in zadostnim 16 tečajnikov (13 V«). Za zaključek tečaja so priredili v Kul' turnem domu v Šempetru pestro priredi* ditev z bogatim sporedom. Posebno so ugajale dobro prednašane deklamacije, baletne točke ter petje tečajniškega zbora. Kot zadnjo točko so tečajniki pokazali živo sliko z rdečo zvezdo. Šempetru skl orkester, k.1 je, med odmori igral narodne in borbene pesmi, jc ob živi sliki zaigral internacionalo, katero jo vse obs činstvo — bilo jo nad 500 ljudi — stoja poslušalo ter burno pozdravilo. Da je prireditev tako lepo uspela, jo tudi zasluga krajevnega prosvetnega sveta v Šempetru, ki je šel pridnim tečajnikom na roko in dal na razpolago tudi tov. Kramarja in Bevka, ki sta vložila precej truda V priprave za kulturo* spored, K. B, ; Kultamta prosvetli® delo ime mladim« sta gradiFšcu Nove Gorke Ne saiim fizično Jen, temveč tt<............... ..J Sfatisfika v našem planskem gospodarstvu Kljub temu, da prehajamo žc v drugo Icio petletke, je marsikomu pojem »statistika« še nejasen ali celo neumljiv. Cc pa hočemo, da bo naše plansko gospodarstvo uspešno, če hočemo, da bomo lahko odpravljali napake, ki sc dogajajo pri izvedbi naše petletke, če hočemo, da bomo imeli pravo evidenco nad produkcijo in potrebami okraja, je neobhodno potrebno, da imamo dobro statistiko. Kaj je prav za prav statistika. Statistika je številčni prikaz, kateri nam nudi osnovne podatke za se-stavljanje gospodarskega načrta. Zbiranje statističnih podatkov nam nudi možnost pregleda nad tem, kako sc gospodarski načrt izvaja in to v vseh panogah naše gospodarske delavnosti. Mi danes še ne moremo trditi, da jc statistika dosegla svoj smoter. Oglejmo si n. pr. statistiko v kmetijstvu. Naš kmet je sicer dober, zaveden in požrtvovalen državljan, a pred statistiko ima gotove predsodke. Naš kmet si mora biti no jasnem, da je kmetijska statistika njemu le v prid. Cc zbiramo statistične podatke o površinah kulturnih kategorij ali o posameznih kulturah, jc pač razumljivo, da bomo na podlagi teh podatkov videli potrebe v kmetijstvu. Prav tako je z. zbiranjem statističnih podatkov v kmetijski proizvodnji. Tu lahko ugotovimo s statistiko, kje je premalo kmetijskih produktov, kje jih je dovolj in kje je previšek. li podatki nam dajo možnost prave načrtne porazdelitve proizvodov, kajti sistem v našem socialističnem gospodarstvu »c pač tak, da se da slehernemu delovnemu človeku možnost preživljanja, da sc no splošno zboljšuje- življenjski standard delovnega ljudstva. Dostikrat sc dogaja, da naš kmečki človek kritizira ljudsko oblast v pogledu splošne preskrbe, ne zaveda se pa, da je v precejšnji meri tega tudi snm kriv, ker ravno zarodi netočne statistike oziroma z nerealnih podatkov oblast ne more imeti prave evidence nad splošnimi potrebami ljudstva. Omeniti je treba tudi našo lokalno industrijsko, obrtno in trgovsko statistiko. Tudi v teh gospodarskih panogah jc v pogledu statistike vse preveč površnosti in premalo zanimanja. Malokateri se zaveda, kako Velike važnosti jc v našem planskem gospodarstvu razvoj obrti, še bolj po razvoj industrije. In zopet pridemo na statistiko. Brez statistike ne moremo vedeti, kje primanjkuje osnovnih surovin, kje pomožnega materiala itd. Nič manj važna ni trgovska statistika. Na podlagi te, če bi bilo popolna, luhko preračunavamo čas, ki ga porabi blago iz tovarne do potrošnika. Čim krajši je rok, da pride blago iz tovarne do potrošnika, tem boljša je preskrbo. Pri vsem tem ne smemo prezreti raznih masovnih popisov, ki jih vrše KLO-ji sami ali pa se vrše pod njih nadzorstvom. Pri vseh takih popisih so KLO-ji pokazali vse preveč površnosti, nekateri pa celo skrajno malomarnost. Pomisliti jc treba, če se ljudska demokratična država kot tc naša Jugoslavija, ki vsestransko varčuje s splošno državno imovino odloči za gotov splosen popis, ki jc združen z velikimi stroški, dela to za to, ker so ji statistični podatki neobhodno potrebni za razvoj splošnega državnega gospodarstva. Velikokrat pa sc dogodi, da nekateri Kl.O-p tako malomarno izvajajo lake popise, da zaslužijo upravičeno grajo in resno kritiko. Ne zavedajo se, da s takim površnim popisnim gradivom našim višjim predstavnikom ne nudilo prave podlage za uspešno planiranje, poleg tega pa tudi posrednim organom povzročajo ogromno nepotrebnega dela. Naj omenimo samo popis prebivalstva, ki sc je vršit v dneh 16. in 17. februarja tcqa leta. Kl|iii> temu, da je bil skrajni rok dostave popisnega materiala na okraj 31. marca, KI O Gor. I.okovcc in Šmartno v Brdih te- ga še danes nista storila, čeravno jc bilo to že večkrat pismeno in ustmeno urgirano. Tudi več ostalih KLO-jev je bilo treba dvakrat ali celo večkrat obiskati osebno, da sc je doseglo toliko, da so delno popravili in dostavili material na okraj. Več kot polovica KLO-jcv jc popis sploh slabo izvedla. Nekateri se izgovarjajo, da ni bilo na tečajih dobro tolmačeno. Praksa pa je pokazala, da so nekateri KLO-ji oz. popisovalci, ki so bili na istih tečajih, popis prav dobro izvedli nli pa s prav malimi napakami. To je znamenje, da so nekateri popisovalci in člani popisnih komisij na popis resno mislili in ga dobro zvcdli, drugi pa so vzeli vse površno; zato jc bila tudi izvedba slaba. Izmed KLO-jev, ki so popis dobro napravili, je KLO Avče. MLO Solkan jc v pripravah za popis šepal, šele lik pred popisom je postalo popisna komisija aktivna in dosegli so mesto med najboljšimi. Dobro jc napravil popis razen par okolišev tudi * KLO Kanal in še drugi v kanalski dolini. Posebno pohvalo zasluži pri popisu tov. Ida Berlot iz Kanala, ki je popis res vestno izvedla, da bi bil lah ko vsem za zgled. Nasprotno pa je MLO Ajdovščina popis zelo površno izvedel Kljub temu, da je bil popisni material dvakrat dan v popravek, še danes ni popoln. So še razni drugi KLO-ji, ki so popis slabo izvedli, vendar je izmed vseh najslabši v Kronbergu. Želeti je, da bi v bodoče statistika dosegla pravi smoter in da bi se vsakdo, ki ima opravka s statistiko, zavedal, da dobra statistika da dobro evidenco, kar jc porok uspešnega planskega gospodarstva, s katerim bo izboljšan splošni življenjski nivo delavnega človeka. Novatsr Avgust Rosearol Obvestila Okrajni 10 — Gorica obvešča v»o prebivalstvo Goriškega okraja o določitvi uradnih dnevov in ur za stranke na sedežu 010 v Solkanu: a) Predsednik in tajnik 010 sprejemata v torek, sredo in polek od !). do 12. ure dopoldne. V torek sprejemata predstavnike KLO-jcv, v sredo in petek pa ostalo prebivalstvo. b) Poverjeniki 010 sprejemajo v istih dnevih, t. j. v torek, sredo in petek od 8. do 12. ure. e) Ostali referenti sprejemajo vse delovne dneve v tednu od 8. do 12. dopoldne. Naprošamo prebivalstvo, da to upošteva! Okrajni 10 — Gorica. Tov. Avgust Boscarol ježev času NOB aktivno deloval s puško v roki proti okupatorju v italijanskih brigadah. Danes pa kol čian OF in bot precizni mehanik, zaposlen pn DAPPS-u v Ajdovščini, koraka v pr- ajs? rsrat.—s pri itrojo »a loclia«t« varenje, *i je n svojimi izumi in izpopolnitvami znatno izboljšal. poti starih metod, ki so privedle do navijanja davkov. Naročeno jc bilo nadalje, da KT.O-ji upravljajo samo tislo občeljudsko imovino, ki je v njihovem območju. Ni jim j>a bilo naročeno, da odvzamejo zemljo dosedanjim najemnikom, ki žive izven njihovega pod-ročja in jo dajo v najem prebivalstvu v lastnem kraju, kot je to storil KLO Rihemberg in nekateri drugi KLO-ji. Priporočalo se jim pa je, da za letošnjo leto prepustijo zemljo v izkoriščanje še dosedanjim najemnikom na šestmesečno odpoved tako, da sc dosedanjim najemnikom da odpoved zemlje žc v mesecu maju, če so za lo objektivni pogoji. V splošnem so vsa zemljiška posestva obdelana. Le nekaj je vinogradov na Kambreškem, kjer še niso pričeli z obdelovanjem Irt, dasirav-no jc KI.O Kamhrcško oddal lansko j leto nekemu kmetu grozdje pod po-I gojem, da ho lclos obdeloval Irte, | česar pa kmet ni storil, ker KLO ni znal uveljaviti dogovora. Nasprotno pa sc je ksli KLO dobro uveljavil pri ; dodelitvi drugih zemljišč privatnikom. Prvotno so dodelili zemljo samo enemu članu KLO in družini tajnice krajevnega odbora OF. Le z veliko težavo jc uspelo zastopniku Okrajnega ljudskega odbora to krivično razdc.iilcv razveljaviti in razdelili zemljo ludi med druge potrebne prosilce, »"•.lani KLO Kambrc-ško bi sc morali zavedati, da s takim ravnanjem nc bodo naši oblasti pridobile ugleda in avtoritete med sloji delovnega ljudstva. Tudi IJSTHOJ iz. Ajdovščine še ni obdelal dodeljene mu površine zemljišča v Šempetru pri Gorici. Med tem ko se ljudstvo poleguje za zemljo, se uprava USTROJ-a niti malo ne zanima za obdelavo tegp zemljišča. Odsek za kmclijslvo pri Okrajnem ljudskem oilboru Gorica je določil upravi USTROJ-n rok, do katerega mora zemljo obdelovali y nasprotnem primeru bo zemlja izročena v obdelavo drugim interesentom. če bodo krajevni ljudski odbori znali pravilno izkoriščali izročen« jim imovino, si bodo ustvarili znatne dohodke za kritje proračuna in s lem ludi pospešili znižanje davčnih bremen, likrali pa pripomogli k čim vestnejši izpolnitvi kmetijskega pla- Dobro upravljani« ljudske iittovSn« je v korist ljudske skupnosti kan in KLO Vipavsko Brjc. ki je n« Dasiravno so bila žc večkrat izdana pismena in ustmena navodila krajevnim ljudskim odborom za upravljanje občeljudske imovinc, sc še vedno dogajajo razne ncpravil- imovinn je bila upravljanje ter izroči- nosli. Vsa občoljudska izročena KLO-jem v . izkoriščanje, v kolikor ni la lev služila skupnim interesom. KLU-jem jc bilo naročeno, da upravljajo poverjeno jim imovino in jo cim bo-1 je izkoristijo, ila na ženil jiSluh *om-pidi si h organizirajo krajevne ekonomije, kot sta to storila MLO boi- ca la izpolniti plan za pridobivanje Več sflsrti za nameščene« Kako malo skrbimo za naše nameščene kadre, nam dokazujejo nešteti pri-meri po terenu. Nekateri KLO-ji imajo v svojih krajevnih podjetjih, zlasti v gostilnah nameščence, kateri so polno zaposleni in delajo preko svojih moči- Tak primer je tudi v Renčah, kjer je v krajevni gostilni nameščena natakarica. kateri je naloženega toliko drugega dela. da nikakor ne zmore naimij- gala izpolnili plan — . semen na drugi Strani. Bjer , =» Sr IfflfSfSr; • trafika- Tako ima nameščenka dnevno skoro redno 16—20 ur dela, kar le tratno vsekakor nevzdržno m mocm diši po starem izkoriščanju name ščencev- nizkih cenah v najem .. noišiiin. Dohodke iz tc imovinc bodo KLO-ji uporabljali za krilje svojih izdatkov, kar bo.mnogo pripomoglo, da se našim krajevnim ljudskim od-bo potrebno zatekati po borom ne Štev. 11 —1= Onstran meje • • • <0f §©»icc izganjajo &£i' vence Kaj kmalu po volitvah jo italijanska vlada- začela z novo obliko preganjanja Slovencev v Gorioi. i*ravni položaj državljanov v Italiji je urejeri z zakonom o javni varnosti, ki predvideva, da sme minister za notranjo zadeve sporazumno z zunanjim ministrom Izgnati iz države tujega državljana sam« Iz razlogov javno varnosti. Izjemoma lahko to stori tudi prefekt. Pred izgonom tujega državljana pa mora lati dobični posvarjen. No, italijanske oblasti so sedaj začele preganjati Slovenec na ta. način, da jim nočejo priznati državljanstva, da bi jih mogli kot tujce izgnati. Ze zaradi tega pa, ker gre tu za Slovence, ki že od nokdaj bivajo v Gorici in imajo kot taki polno pravico bivanja v njej, ti izgoni ne morejo biti izvrženi. Čeprav je v poslednjem času menda italijanska oblast popustila in ne govori voč o izgonu, si moramo razlagati že začetek te gonje samo kot nov dokaz sovTaštva proti Slovencem, ki so brez dvoma najmiroljubnejši ljudje v Gorici. Saj so prav oni tisti, ki so morajo ves čas boriti proti preganjanju s strani fašističnih razbija-ških tolp in so prav Slovenci tisti, ki so z neštetimi protesti zahtevali od oblasti potrebnih ukrepov za postavitev miru in reda v Gorici in drugih slovenskih krajih. Kako rešujejo v Rimu prošnje yoriških Slovencev Goriški Slovenci so v dneh prevzemanja oblasti od 15. septembra daljo preživeli strahotno dneve fašističnega divjanja. Pri lom so utrpeli mnogo škode, za kar brez dvoma nosi odgovornost italijanska vla da, ki jo prevzela takrat nad Gorico suvereno oblast. Tako je bilo 78 prijav poslanih s strani oškodovancev za povrni tov škodo. Italijanska vlada je reševala silno dolgo (e prijave in je šele po volitvah 20. aprila preko goriško prefekture poslala Izvršilnemu odboru Demokratične fronte Slovoncev rešitev z vsemi 78 prijavami vred in z zanimivo obrazložitvijo; Italijanska vlada v odgovoru navaja, da nikakor no more odgovarjati za materialno škodo, ki je bila storjena, temveč na-svetujo, da vsak oškodovance toži po- lom rednega sodišča krivce. To so pravi* da bi sedaj morali Slovenci sami loviti in Iskati krivce. Poleg tega lahko povemo še to, da so bili že v neštetih protestih, izjavah in prijavah javljeni posamezni vodjo fašističnih in razbijaških tolp, a italijanske oblasti doslej šo vedno niso ničesar po-krenile. Nasprotno, prav ti razbijači še vedno brez vsakega oviranja s strani oblasti rovarijo proti Slovencem v Gorici in drugod. Po vsem tem moramo smatrati odgovor Do Gaspcrijcvo vhulc ne samo kot kršitev vsakega prava, temveč kot odkrit dokaz sovraštva do slovensko narodne manjšine. M. Ribičič. »Pravice« slovenske manjšine v Italiji Kako italijanske oblasti spoštujejo manjšinsko pravice Slovencev, dokazuje naslednji primer: Mati živi v Jugoslaviji, ima že skoraj dve leti zaprtega sina v Italiji, ki so ga aretirale zavezniško vojaške oblasti. Omenjena tovarišica že več mesecev ni prejela od sina nikakega. glasu, kljub temu, da mu je stalno pisala. Po dolgem poizvedovanju jo izvedela, da sin ni prejel njenih pisem zato, kor so bila pisana v slovenščini. Tovarišica, katere prvi sin je žrtvoval življenjo za svobodo, jo stara čez DO let in slabo obvlada italijanščino. Svojemu lastnemu sinu torej no more pisati sama, pač pa si mora poiskati tovariše, da ji napišejo pismo v italijanščini. »Pravijo, da pri nas ni svobodel Pa vidim, da val Italijani, ki so pri nas, pišejo svojcem v Italijo v svojem jeziku. Mi Slovenci pa moramo šc danes pisati v italijanskem jeziku svojim otrokom, ki jih držijo v Italiji v zaporih. To jo ros demokracija!* Tako jc dejala vsa razburjena, ko je pripovedov?’.* o svojem sinu. F!/*KUI/H1R* Vipava 14 10 4 0 38: 5 24 Volga 14 10 1 3 37:25 21 Tolmin 14 9 2 3 56:16 20 Postojna 12 7 3 2 34:24 17 Sežana fl 7 1 3 38:21 15 Gorica 14 0 2 6 29:29 14 Ajdovščina 13 4 2 7 28:34 10 Rudar Idrija 13 3 1 9 18:47 7 Šempeter 12 2 0 10 10:46 4 Anhovo 14 0 0 14 4:45 0 Carica — Udarnik (Kranj) 3:4 (1:2) V nedeljo na dan 2- maja se jc na igri- Lfistvicfl fll*VGUSliV3 tču v Šempetru odigrala prvenstvena no- ” gometna tekma za prvenstvo II. slovenske ligo med domačo enajsterico in enajsto fico »Udarnika« iz Kranja, V začetku igre je Gorica začela močno napadati in je v 8. minuti z lepo kombinacijo dosegla prvi gol; hitro nato je Udarnik prevzel igro in v 11. minuti iz enačil.**Nato jo igra valovala s polja v polje. V 32. minuti jo Udarnik povišal na 2 : 1. Prvi polčas se je s tem zaključil. V drugem polčasu se jo igra še bolj razvila. Gorica je hotela na vsak način izenačiti, kar pa ji ni uspelo. V 12. minuti je po krivdi vratarja Gorice padel še tretji gol in v 30. minuti Se četrti gol, tako da je Udarnik vodil 4 : 1. Kljub visoki razliki golov pa Gorica ni popu stila. V 41. minuti je Igralec Gorice z nevarnim Startom dosegel gol. V 42. minuti je sodnik prisodil enajstmetrovko. 7j lepim in neubranljivim strelom je igralec Gorice rezultat znižal na 4 : 3- S' tem sc je tekma zaključila. V tej tekmi so se igralci Gorice pokazali tehnično zelo dobri in sposobni in so dokazali, da se vztrajnost in kolektivnost enajsterice tlviga vzporedno s tehnično usposobljenostjo. Grupno prvenstvo Primorske V petem kolu so sc odigrale 4 tekme r naslednjimi rezultati: FD »Volga« ; Gorica 2 : 0 (0 : 0) FD Vipava : Tolmin 1 : 0 (0 : 0) Fl) Ajdovščina : Šempeter 5 ; 0 (3 : 0) FD SEŽANA : ANHOVO 3:0 (paril Opozorilo vsem državnim upokojencem v Slovenskem Primorju Ponovno opozarjamo vse bivše italijansko državno upokojence v Slovenskem Primorju, da morajo vsi brez izjemo vložiti prošnje za prevedbo njihovih italijanskih pokojnin na naše jugoslovanske predpise. Prizadeti naj so zato zglasijo na okrajnem ljudskem odboru v personalnem odseku, kjer bodo dobili potrebne formularjo in navodila. Prošnje morajo vložiti tudi tisU, ki prejemajo od ministrstva za delo preživnino. Preživnino ni smatrali kot pokojnino, to je le začasna pomoč za preživljanje, ki bo ukinjena z dokončno prevedbo. No vrše pa se prevedbo za vojne upo-kojence (pensioni di guerra), ampak sa mo za državno upokojenco. Vojni invalidi naj zato navedenih forumov ne nad-legli jejo. Državne upokojence pa opozarjamo, da je čas za vlaganje prošenj za odmero pokojnine oziroma prevedbo omejen in naj zato ue odlašajo in prošnje takoj vluže. Iz pisarne ministrstva za delo LRS. Modelarji iz Solkana so vneti tekmovalci Mali oglasi PREKLIC Tovariš Budin Julij od Lenarta in pokojne Čadež Olge, rojen v Kozani dno 24. 12. 1912, stanujoč v Kozani št. 84, je izgubil svojo osebno izkaznico št. 15255, katero proglaša za neveljavno. PREKLIC Medvešček Ana, pok. Antona Per-šolja, roj. 29. 4. 1895 v Dolenjo v Brdih, bivajoča ▼ Kaualu ob Soči, Vojkova ulica št. 25, je izgubila svojo osebno izkaznico št. 5550, katero proglaša za neveljavno. ‘ PREKLIC Zavrtanik Marija, rol. 9. Januarja 1923 v Solkanu In tam bivajoča v ulici Slllkana štev. 70, proglaša za neveljavno svojo osobno Izkaznico, izdano od ZVU Gorica, katoro jo Izgubila že mcsoca decembra med Ajdovščino ln Solkanom. Ali si že naročnik našega glasila OF »Nova Gorica«? :• 'Z;.:«-| Zdaj Se samo model, v nekaj lotih pa bo mladi modelar Se Izvcžban pilot in čuvar našega neba Opozorilo Podjetjem in ustanovam ter njih sindikalnim podružnicam, ki zaposlujejo tuje (inozemske) delavce in strokovnjake Opozarjajo so podjetja ih ustanove ter njih sindikalno podružnico, ki zaposlujejo tuje (inozemske) delavce ln strokovnjake, da so nakazila onega dela zaslužkov v korist njihovih rodbin bivajočih v inozemstvu, vplačujejo pri Narodni banki X1' 1, H J pod sledečimi pogoji: 1. da podjetja ln ustanove izroče Narodni banki seznam (v trlplikatu) delavcev in strokovnjakov in slcor posebej za vsako državo, v katero so vrši transfer; 2. da v seznamih točno navedejo: a) Ime in priimek delavca ali strokovnjaka, b) Ime in priimek ter točen naslov koristnika v inozemstvu (napisano s pisalnim strojem in v jeziku dotično državo), c) Znesek, ki so bo nakazal (poslal) koristniku v inozemstvo. 3. V spremnem pismu, s katerim so Narodni banki dajo nalog za transfer v inozemstvo, morajo podjetja in ustanovo, kakor tudi njih sindikalno podružnice potrditi naslednje: a) da so v seznamu navedoni delavci ln strokovnjaki res zaposleni v podjetju ali ustanovi, da nakazani znesek ne prekoračuje E0% njihovih enomesečnih zaslužkov, kakor tudi, da "ta znesek predstavlja del zaslužka iz preteklega meseca, b) da so nakazujo samo v korist ožje rodbine inozemskega dolavca ali strokovnjaka (žene in otrok), oziroma v korist njegovih roditeljev, če jo nen-oženjen in broz otrok, c) da je inozemski delavec oziroma strokovnjak zaposlen v dotlčnem podjetju ali ustanovi na podlagi pogodbe, ki jo je odobrilo Ministrstvo za delo (Ministrstvo rada) FLRJ — Beograd. Podjetja, ustanove ter sindikalno po-: družnlco so morajo točnojše informirati pri najbližjem sedežu Narodne banko FLltJ. (Iz Narodne banke FLRJ — Glavne centrale). Mlade tehnične risarje ali risarke zaposlijo takoj Državne elektrarne Slovenije — direkcija Goriško okrožje, Ajdovščina, Titov trg 2. DRŽAVNE ELEKTRARNE SLOVENIJE Direkcija goriško okrožje Ajdovščina TITOV TRG 2 Tekoči račun pn Narodni banki, filiali AjdovSčlna St. 6131/30307/0 Telefon Ste vtik a 50 AJDOVŠČINA SEŽANA TUL. ST. TKL. ST. Z OBRATI: 50 GORICA—SOLKAN TOLMIN TKL. TEL. ST. ST. Sl 47 gradijo: daljnovode - transformatorske postaje - električna omrežja električne instalacije Za vso Informacije se obrnite na najbližjj obra>tovodstvo. Uredništvo in uprava; Solkan td. IX. Korpusa 186. telefon št. 1 in 7. Urejuje uredniški odbon Ti.ka tiskarna Slov. poročevalca v Ljubljani. Dh^a v^ko"drugo goboto7