27. SfevlIRu.
Posamezna Številka stane Din 1*50.
V Un&lianl, o petek l. februarja i9Z4.
Leto lun.
•
ixiiafa vsak dan popoldae, lavza aii aedei;e la praznike.
Inserati: do 30 petit vrst a 2      do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inserati peUt vrsta 4 D; notice, nos'ano, Izjave, rekl.^Tie, preklici beseda l D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek nose De.. Vprašanjem glede tnseratov na! se oriloi  znamka za odgovor.
0i»fr*vnlstvo „Slov- Naroda' tn „Nara* na tiskarna*1 Inati ova allca si 5, pritlično. — Telafaa it. 304.
Uredništva „Slo*   riaroiV- Snaflora nlioa it 9, X« nadstropl«
Teta'on stav. 34. Dopisa snrafasia !a Tiiiijsn In sai3stao frankovana. Rokopisov so no vročo.
■■T Posamezna šta/llk*:
v Jugoslaviji od 4—8 str. po O. t-50, 8 in vel 2 D. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in vet po 3 O.
Poštnina plazma v gotovini.
.Slovenski Narod- velja:			V
	v Li'ibi'i.ii    l      po r>o*t.		
12 mesecev ......	Din 20-. 120-. eo--. 20-	Dtn 210 — . l.>0-60 — .     20 -	Din 360" — . 90— . »—
Pri mnrebtln«*« porilnnju »e imi daljša naročnina doplačati. Novi  naroOnikl   naj   posl C|o v prvič naročnino vedno   ajSjp    po nakaaa ei, *4m -tmo niiinem naročila ^rez nočitve Acnjf a ar ne moremo oiiraH.
Slovenstvo, hrvatstvo, srbstvo.
Pokret srednje linije ter razne kombinacije opozfcijonalnega bloka z dr. Marinkovićevim samoupravnim načrtom vred so v zadnjem času poživele staro debato o slovenstvu, hrvatstvu in srbstvu. V hrvatskih listih pri vsaki priliki naglašajo vse ostalo nadknTuločo vrednost hrvatstva in tudi pri nas Še niso zamrli glasovi, ki pravijo, da je slovenstvo bistvena zadeva našega političnega, gospodarskega in duševnega živ-Ijenia. Se vedno niso ti poTmi raz'asnie-ri. še vedno strašno po naši dnevni politiki. Nekateri misliio. kakor da v teh šestih letih svobodnega in skupnega življenj še nismo ničesar s*>ornaH in da bodi sleikoprei naša naivišja znhteva slovenska avtonomija ali slovenstvo. Treba je torej, dn se s tem vprašanjem nanovo pečamo. Za nas pomen? šes^otni razvoj v svobodni In skupni državi Slovencev. Hrvatov in Srbov toliko spoznani našTh pravih, Istrnltlh življenjskih interesov In dolžnost?, da si ne moremo kai. da bi v tem vprnšaniu ne iznrego-vorili prav čisto in odkritosrčno besedo.
Slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo je predvsem dnnes še živa zavest narodnostnega čuta. Ako vprašamo človeka, pristojnega v slovenske oblasti, po njegovi narodnosti, nam odgovori, da je Slovenec. Isto bo storil Hrvat v hrvatskih oh^astvih in Srb v srbskih. So ob-fos*'. Mer le fo Čustvo narodnostne prl-cfoT^oct? vp^^e fn so oblasti, kier jo to čustvo manjše. So pa tudi poorl-nc', k' tega Čnstva ve? no poznnio »n ki so llfi in*eros». eospodarsk«. nof»*T<xn? ji?1 pn du-?evn1 drm^e vrs*e tako prevzefi. da to čnstvo več ne prT^aJa v nošfev. Perccn-fnalno vzeto, naš človek prav redko prihaja v položaj, da odgovaHa na svo^n narodnostna vprašanja. Posoo^O'-sko. nnravno In lavno živfienle v nov? i"go-sfovenski držav? le na pozorn*co Javnega pr?Todeva^»a ?n nd'Mstvovan'a spra-vVo popolnoma nove ?n dni^ovrs*ne *n-terese. tako da so se narodnostna čustva sama od sebe pot?snt»^ v ozad:** In nanravlla mesto nnv'm brigam ?n skr-bem. novim Interesom In zmrm^mem.
Slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo ie bilo kot odoorno čustvo, kot vodeni instinkt naci:onalnooolitičnoga in duševnega dela zelo aktivna čm;enica in postavka nas><ra zgodovinskega razvola. dokler so bili namemeni pr^;ŠniIm političnim cil'em. to ie osnutku Slovence kot samostojne ali zvezne državice. Hrvatske kot samostome ali zvezne državice. Srboe kot samostome države. Revolucionarni pokret iugoslovenski ter pozitivne pn?o«re nove iugoelo venske države so te senarlrane politične ?n državne c?T?e pom**d!e ter nstvarUe popo'noma nove na'oge: nnfoge močne ?n enotne
Jugoslavije z močno In enotno duševno ter nacionalno kulturo. Tudi duševno in kulturno življenje spada v območie dnevnega političnega živbema in delovanja. Tudi duševno živ'.ienic je mogoče regulirati, tudi nacionalne naloge lahko nadomeščamo z novimi. In tako se je dogod'Io. da smo stare separirane cilie in naloge izpopolnili z novimi Sc-par:rano narod*ios*no čns*vo borovo nadomestiti z novim!: s Čnstvom močne In vefike države, s čustvom velike armade in mornarice, s čus'vom mogočnega gospodarskega razvoii 7 veTe industr??o In veletrgovino. Hn'emo veliko nacijo od Triglava do Vardnr^a. s svetlimi 'adranskimi ciHi m prz;c^ami. želimo pester kulturen razvoi prebivalstva cele kraVievine ter vza;emno duševno ustvar:anie vseh jugoslavenskih kulturnih ustanov.
N'hče ne more trd**?, d? so t? c"j* v protis'oviii s Preteklostjo, di nasprorti-»e*o srbstvu. hrva*stvu aTi $'ovcr?'vi!. Oni so naravni razvoj in "Tn^poVcv pre*ef(?ost?. Fnotno nncronaino čustvo vsega prebivalstva od Triglava do Var-darja je nekai poz'tivnega in je že dobilo svo;o novo funkcijo: braniti novo državno zgradbo proti vsem z-mnnMm sovražnikom in nasprotnikom. P^-'r-'ost Irnl^urnega ustvarian?a. k? f« pre* rbs*o-lnfa «°nar?rano 73 s'ovcrs'ro. ^rva<s^o Tn srbsko preb;va!stvo. Je s^^~S e*inAn^ Izrečena po novi In sknpn* d'-ž^vn! Id^j«.
Vsi govorimo. p;Šemo in mi^Umo samo še o gosoodars1"^ m knlturnUi \mra-sanlfh. Hodimo v Zagreb ;n v B-^g-ad na skupne finančne in banxnr* konference. Prodajamo svoie izvode š^om naše države, divimo se bratsVim knlfftrnhri institucijam, rb vsaki pr^iVi ra 'Šs^mo čustev in bratske l;"bez^i. da se zd-n-zlmo k sktm^emn dehi !n k po7.stivnrm nalogam na«rb sedanli potreb In Interesov. Obračajmo na levo. prevra^a1*-mo na desno* slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo. kakršno je bilo. je danes sad preteklosti in temeb* le^še b^d^xnosti. ki se nam še le obeta. Za' bdi. ki smo si tih nnkop'čMi v preteklosti, nporabltajmo pridno, energije, ki smo jih privzgoji? v preteklosti, uporablia^mo vestno toda nad vsem ne sferno pozab'ti. da ?e vse to blo nepopolno in nezadosmo ter da se nam sedai odpVajo novi hor'znnt«.
Horizonti velike države, z velikim obsegom in z novimi vseb:nami v gospodarstvu, v kulturi, v pol'tiki, na vseh poljih človeškega ude\stvovan"a! Kdor mma zmrsfa za vefičino, ne raztime novega časa. Kdor ne razume mednarodne pol'tične situaciie. pa tudi ne more doumeti, da je Jugoslavija bočeš-nočeš potreba nafe samoobrane ?n na^e volje do d:*?evne In gmotne samostolnns*!.
Uradna objava rinskega sporazuma.
Značilen oficijerni komentar-
— Beograd, 31. januarja. Oz v.) Danes je uradno objavljena vsebina obeh v Rimu dne 27. t. m. sklcnicnih in podpisanih pogodb o ureditvi reškega vprašanja in o sklenitvi prijatel.stva in srčnega sodelovanja,
Oficijozna »Samouprava« pri-občuje danes k sporazumu z Italijo zelo značilni komentar, ki navaja razloge, mcrodalne za sporazum.
List konstatira, da sporazum o Reki postaja prvi glavni pogoj za medsebojno zbliža nje in za sklenitev prijateljstva Sporazum je storil konec oni situaciji, ki ni bila nikakor pravilna za našo kralevino. Rapallska pogodba je določevala neodvisno reško državo. Toda ta kombinacija se ni m^g'a praktično izvršiti. Reka po rapalski pogod-di ni bila dodcl:ena našj kraljevini zato Je tudi neupravičen očitek naših listov, da smo izgubili Reko. Ce se more go voriti o izgubi, smo Reko že leta 1020. z rapallsko pogodbo izgubili. Vprlzori-tev neke akciie v cilju osvojenia Reke za našo kraljevino je predstavlja gotov riziko. To, kar se je izvršilo sedaj po treh letih, jasno govori, da bo sporazum globoko vo = " id na razvoj naš:b odn ša-*ev nn^ram I?a!i'i. Z ureditvijo reškega probtema so odstranjene vse kali eventualnega konfkta. Posedame starife na Revi n; bilo mt; za T^',T^;o niti za našo fcraftevfno povolno. Peka je res dodeljena Italiji, trda nam je odka-
zan del pristanišča, dobimo na Reki moderno pristanišče, ki bo omogočalo razvoj raše pomorske trgovine. Merodajni pa so bili dalje tudi politični razlori in interesi ki so nam diktirali rimski sporazum in ostane nesporno de.stvo, da se baš z ureditvijo reškega vprašanja ustvarja praktična pot za zbližanje med obema državama. Z novo sklenienim političnim ugovorom so dane garancije za novo orijentacijo v smeri političnega prijateljstva in vzaiemnega sodelovanja, dane so garancije za izvršitev mirovnih pogodb, dane so garancije za nevtralnost v slučaui. da bo ena teh držav od ene ali več sil napadena In dana so tudi sredstva za med^bojno pomoč v slučau ogromen »a interesov ene ali druge države. Lisi đafie ugotavla, da sklenjeno priratel:stvo bo Imelo od'oču-ioč vpliv na vse politične dogodke na Balkanu In v Sredmi Pvropi. Sporazum prinese tudi nam velike gospodarske koristi. Trna se skleniti trgovinska pogodba in na Jadranskem morfu bodita lahko oba naroda mimo in neovirano vodila svojo pomorsko politiko.
▼sok trezen polit'k In iskren prl'a-te!] r-rn: rrora ta st>oiazum pozdravljati.
Končno pristavlja »^amotipra^-a«. da le prl^n^ovati. da bo I*a?r,a r^čr'a napram na-Tm rofa^om. ki 90 «r'pad*l pAd I*a?*'^n*ko snveren?fe*o. vor??t! po-m^IiTveJšo politiko fn poOtlko harmo-n-'e.
— Peograd. 31. jan^aria. (Tzv.) Sekci:a zakon oda ;nrga odbora je včeraj razpravVa^a o za komi glede centralne uprave. Posl. Fran Kremžar ^.Tug. kfnb) je predlagal, da se imajo po<!t ministrstva pošfe. brzojava in telefona prMMffj pTometnemu ministrstvo, pocli ministrstva za šume in rude ministrstva trgov, in mdnstr. in no^Ji lulnististva za narodno zdrav'e ministrstvu za socialno politiko, Po«d. Joca Jovanović ''zem-liornd.) je predlagal da se naj ministrstvo vere pripoii ministrstvu prosvete. Ministrstvo trgovine in ind,1stri'e nai prevzame p^sie mmistrstva za šume In rude in minist-stva za agrarno reformo. Vladina večina ?e te predloge odklonila in je sprc'cla vla jin načrt, da se imaio ukiniti ministrstvo za soeHaflto politiko. mm:strstvo za ag-arpo reformo in ministrstvo za izena^ome zakonov. Ministrstvo za izenačenje zakonov ima prevzeti ministrstvo pravde, agrarno reformo p iljcdeljsko ministrstvo, posli ministrstva za socijalno politiko pa se razi~le na več drugm mi-
nistrstev. Sekcija je vladin načrt sprejela s 5:4 glasovom.
Um velesfMi list v Ononrad'?.
rrenr«rnrk in pollrlcntk kroz^h vrb^a |wv sebnrt pozornost naooved, da pr?*na v rnj-krn"š?m času Izhajat! nov ve?es-h*kf list pod naslovom »Heograd«. Kot flavni trrci-nfk fumrfra MomT N i k o i i č, blviJ re-publfkanec in urednik »Progresa«, a je pozneje postal radikal tn nrecl^fk »aVbu-ne. List bo vodil, tako z«rrfu*eio ed^s^va-no pelitrko, ki bo doved'a do ssfmt'acfje ostalih delov naroda s srbskim narodam. List tudi napoveduje borbo proti demokra-cfM, k! )o smatra za tfavno zlo, ki ovfra pravrno ured^ev razmer znotrni našrh mej in Izven mej. List se bo dali« boril za restavracijo čiste monarhfe in cbktaturo, v zunanji politiki hoče zastopati stališče, da imej n*§a država na Balkanu vod:lno besedo. V verskem ozlru zatveva. da ss :ma državi dati značaj pravoslavne države. Kakor zatrjujejo nekateri parlamentarni kroti, bo Ust financirala neka skupina vojvodski* veleposestnikov, ki skušajo šotora tega glasila onemogočiti oz. prepreč>M Izvedbo prave agrarne reforme. List zagovarja tudi načelo, da miej
pri odkvCevanju m reševanju državata poslov  edino le Izključno beeada laatait;
POZIV NA OROŽNO VAJO.
— Beograd, 31. januarja. (Izv.) Ministrstvo vo.ne in mornarice je tedalo* naredbo, da se imajo na mesečno orožno vajo pozvati 30. t. m. dva letnika ra-zervistov in to le iz krajev Južne Srbije, Kakor se je dognalo, je poziv na orožno vajo samo formalna oblika za kuluk. Rezervisti Imaio delati pri gradnji proge Vcleš-Štip. Včeraj je IS radikalnih poslancev iz Južne Srbije izročilo ministru vo»ne In mornarice protcstno izjavo. Poslanci so iz'avili. da zapuste narodno skupščino, če ministrstvo vojat in mornarice cz. vlada ne prekličeta v dveh  dn"di  omenjene naredbe.
KONFERENCA KATOLIŠKIH ŠKOFOV V ZAGREEU.
— Zagreb, 31. januarja. (Izv.) Danes dopoLlne prispe Iz Beograda na konferenco rimsko-katoliških Skofo* minister ver dr. J a n j i ć. Ta konferenca ima predvsem rešiti razna še obstoječa cerkvena sporna vprašama. ki m imaio urediti na podlagi z Vatikanom skVnjenega konkordata. Prihod dr. Ja-
njiča v Zagreb komentirajo nekateri opozicijonalni krogi tako, da Ima kot nekdanji podpisnik Markovega protoko* la zooet pričeti s pogajanji z Radićev* stranko.
FPOR O ZAVODU SV. mjERONIMA PORAVNAN.
— R:m. 30. Jan. (Izv.) Med vladama kraljevine Srbr.v. Hrvatov In Slovencev ter Italije Je bil podpisan tudi sporazum glede ureditve zavoda Sv. Jerorrma. Italijanska vlada priznava zavod Sv. Jeronima v RU mu kot inozerrski cerkveni zavod, ki aripa-da v last kraljevini SHS In se priznavale* pravice zavoda ia temelju papeževe bale »Slavorum gentinm«, ter Izjavlja ItalUanaka vhda, da ni nikake ovirt, da prerogative, Id jih je poprcie ime'a Avstro-Ogrska monarhija, preidejo izključno na kraljevino SHS. Od odhodkov tega zavoda se Ima določiti vsako leto gotov znesek, ki se ima vaore-bitl kot štipendije v korist katoliški« svečenikov tudi iz onih škofij, ki to pripadla pod italijansko suvereniteto. tako Trst Poreč In Zrdcr. Število št:pendistov Ima določiti sv. Stolica. Svečeiiki, ki pripadajo gor! imenovanim trem Skof jam. dobv:;)o v »avo-du Iste pravice, kakor katoliški svefea.kl iz kraljevine Srbov. Hrvatov In Slovencev.
Italijanska vlada se obvezuje drdje, da ukrene vse potrebno za dvignjenje aekve-stra. Sckvcstcr se dvigne v teku trek dai po ratifikaciji sporazuma na Reki.
GRŠKA IN SOVJETSKA RUSIJA.
— Lond^. m Jan. (K.) ReutcrJev tm4 Javlja iz Aten, da Je utemeljena ve<t da bo GrSka vlada načeloma sklen'!a stopiti s sovjetsko vlado v Moskvi v trgovinska aoaa-Janja.
2t
S- «n Đvestad:
2)ama v borbi z dvema.
»Ne. ničesar mu nisem povedala o tem, kar ste videli. Ničesar mu nisem povedala o sestanku z zločincem. O tem ne sluti ničesar. Kako bi naj tudi to slutil? Vse je tako neverjetno, tako nepojmljivo. Klub temu pa se v zadnjih dneh vede nadvse čudno. Zdi se. kakor da bi ga morila nekai ta ina skrb in bol. Zdi se mi. da še vedno mi«li na Vaš nepričakovani pojav v noči, ko je bil izvršen vlom. Tudi zategadelj je treba, da odpotujete. Hočem Vas vendar še za nekaj prositi. Zadnjič ste me vprašali, ko sem govorila z Vami. ali naj to, kar se je zgodilo, za vedno pozabite? Nato sem Vam odgovorila: Da pozabite na to popolnoma in ne mislite več na to! Sedaj pa bi Vas vendarle prosila, da bi ne pozabili.«
»Ne razumem Vas prav.c je pripomnil poročnik. Mahoma so se ji zasolzile oči in tiho je šepnila:
»Ako boste kdaj o meni kal slišali, iz česar dobite zanesl lv utis. da sem v veliki nevarnosti, v tem slučaju Vam dovoljuiem. da mi pomagate. Toda priti morate takoj, ako mi hočete pomagati.c
»Pridem.« je odločno iz;avil poročnik, toda ka ko naj vem. da ste v nevarnosti, ako ml sama tega ne sporočite?«
Zrnata je s svojo lepo glavo in odvrnila: »Ne vem. sicer se to pokale. Morda spoznate to sami. Več Vam ne morem povedati. Predno pa se popolnoma točno ne prepričate, da sem res v veliki
■.evarnostt ne smete ničesar ukreniti. Vse ostaIn prepustimo usodi. Prosim Vas, spremite me ven!*
Ko sta napravila nekaj korakov, se je ona ustavila in dejala:
»Dal'e me ne smete spremljati.«
Padala mu ie roko.
»Morda se ne vidiva nikdar več,« je otožno pripomnila, »morda pa se zopet vidiva v drugih in srečnejš;h razmerah. !n morda bom enkrat še srečna, ko se zopet spideva. Kdo ti to vedd?! 2iv-ljenicka pota so tako čudna!«
Stisnil ji je roko in čutil, da se ii je tresla.
V grlu ga je nekai davilo. Končno je šepnil:
»Čutim tako globoko bol, da ji ne morem dat; ;zraza. Zavedam se. gospa Soma. da Vam grozi ve i;ka nevarnost, in tako nadvse rad bi Vam poma gal. Toda brez moči sem, dasj se zavedam, da bi bil v tej stvari lahko močan in pogumen.«
Lahek usmev ji je šinil po licu — čuden tuj !r dvomliv smehljaj.
»Vem. da ste pogumen In močan.« je đe'ala *ako pa boste morda v danem trenotku vendarle čutili, da Vas zanušxaio moči. se morate potruditi da boste še močne;ši.«
»Kaj hočete s tem reči?«
»Povedati hočem, da je en človek slabe j š i. kakor dv a.«
»Spominjal ?e bom Vaših besed « ie izjavil poli "ijski poročnik. Nato sta se poslovila.
še tisti večer je poročnik Helmersen odpotova' v Kristijanijo,  Po svojem povratka je vsak dan
oazno čital z največ o pozornostjo danske liste. Opetovano je našel v listih ime odvetnica Oadeja tn '-azvidel iz niih. da se je megova rodb:na preselila v mesto. Odvetnik je bil še vedno zelo zaposlen, imel je veliko opraviti s procesom dotične velike '^anke. Časopisi so o tem opetovano poročali. O zločincih ni našel v Hstifi nobene besedice. Ker se ni ;zvršil noben nov zločin, ki bi ga lahko spravili z njimi v zvezo, nI policija našla nobenega oporišča da bi razkrila ono zagonetno tamost. Poskušcni umor na šoferju so očividno prištevali oni veliki množici nepojasnjenih zločinov, ki jih je toliko v kriminalni zgodovini vsake države.
Kakor smo že poudariall. se te stcer tako dobro razpoloženi, vase zaljubljeni policijski poročnik vrnil z letovišča resen in molčeč. Ta sprememba v njegovem vedenju je bila tako očividna. da so o tem med seboj rovorili že njefovi tovariši hi opetovano rabili o njem dvoumne opazke. Govorili so. da je končno vendarle šel v past. ki jo je tolikokrat nastavljal drugim — z drugimi besedami povedano — namiga vali so, da je zaljubljen. In sicer nesrečno za! ubijen. Med onimi, ki so opazili spremembo v njegovem vedenju, je bil tudi privatni detektiv Asbjčm Krač. ki je prihajal tudi semtertja na policijo. Krač je nekoč o tem naprcvil opazko in poročnik je zatrjeval da se mu nI ničesar prisodilo.
Ko pa je Krag odšel, se je nehote domislil nesrečne *;ospe Sonje in se spomnil njenih zadnjih besed, da sta dva Človeka močne:ša. kakor eden. Skoraj bi ide!« da bi se dogodilo kaj posebnega, da bi
se mogel obrniti na pametnega in bistroumnega da-tektiva — če tudi samo v svrho, da bi mu dal kak-išcn moder svet.
Tako sta pretekla dva meseca. Pdeča jesen so je polagoma spreminiala v zimski mraz, ko sa ja nepričakovano policijskemu poročniku nekega dne izpolnila nicgova ta'na želja. Nekaj se Je prigodilo. Ko je policijski poročnik nekega jutra razprostrl predse dnevnik »Abendpost«. je našel v n^m brzo-avko, ki je vzbud:la navečje megovo zanimanja. BHa je to privatna brzojavka iz Kopenhagna. ▼ kateri je stalo, da je bil na odvetnika Oade;a izvršen taJlnstven in zagoneten atentat. Brzojavka se je glasila tako-le:
»Ko je bil znani odvetnik Age Oade. ki Je vzbudil splošno pozornost s svojim procesom v aferi Posestniške banke, snočl na potu iz svoje pisarne domov, je bil nanj izvršen atentat. Samo srečnemu na-ključ u se Ima zahvaljevati, da je ostal živ. Ko je šel po stopnjicah k svojemu stinovamu, ga ie napadel neki neznanec ki je oddal nanj dva strela. Prvi strel ni zadel. Odvetnik je s tem dobil čas. da ie navalil na zločinca In mu potisnil revolver v stran DrugI strel ga je samo malo oplazil na vratu. Zločinec je utekel In ga Še dosedaj niso mogli izslediti. Pollclla tajlnstveno molči o dogodku. Dogodek sa zdi stroki javBostt popolnoma nerazumljiv in tajin-stven.«
Ko Je pollcl'skl poročnik prečltal to brzojavko* se it takoj napotil k AsbjOrou Kragu,
^- -________
SttaM 2
»SLOVENSKI
NAROD«,   dne I. febnurfa 1*24
štev. 27.
ZNIŽANJE PRISTOJBIN ZA POTNE LISTE.
— Beograd, 31. januarja. (Izv.) Notranji minister le Izjavil, da vlada pripravlja načrt za znatno znižanje pristojbin za potne liste in za omiljenje potovalnih odredb.
KDO BO LJENINOV NASLEDNIK?
— Pariz, 30. Jan. (Izv.) Po zadnjih vesteh, kf so prišle z Moskve, se da presoditi, de bo boj za LJenlnovo nasledstvo zelo oster. Oni možje, Id so doslej Izvrševali oblast kot Ljeninovf zastopniki, nimajo volje, izročiti vodstvo države v roke enega samega človeka. Javno mnenje smatra Ctče-rlna za gotovega naslednika Ljeninu. Ker le odšel, neznano kam. TrockIJ, se je polastilo rdeče armade veliko vznemirjenje. Pa tudi v ostalem prebivalstva se pojavlja na amofih kralih nevarno gibanje, katero Siri agitacija antlsemitov In nacionalistov. V Efizabetgradu le bil velik pokrom. »Cisti« komunisti se upirajo nadaljevanju nove ekonomske polit'ke, ki jo je uvedel Ljenin 1921. Hočejo se vrniti k starim teorijam. Na zborovanju centralnega izvrševalnega odbora sovjetske un!Jc Je pris*!o dn spopada med Kom ene vem In Preobra ženskim. StaMn hoče trvestf terorizem iz leta J 010719. fzvrie-aih fe več aretacij sov|er*k»h fuukcljonar-jev, učiteljev, nezaposlen'!«. Bale je tretiran tuđi Preobraženski? Na lzredn-m zboro-vaHu pr-HMčn-tra urada, katerega so s? udeležit! zastopniki vse sovjetske konfederacije, le bilo predlagano, da naj se podeli neomejena cbbst za določen Čas v roke trium-virata, ki ga tvorijo Kamenev, Stalin in Zi-novjev Dcleeatje zvezn;h reonblik pa s-> se temu odločno ur>r!l In zagrozil? s proklnma-eijo popolne avtonomlie prizadetih repuMlk.
Kriz   t V^niz^T^sovi fmlejmi.
— Atene. 31. Jan. fTzv.) Bolezen se pri Venizelosn tako razvija, da Je p ič^kovatl Irrfze. Stanje Venfzelosovo se Je vč>r?»l zlo poslabšalo ln dvomijo, da b* mogel Venize-los Se okrevati. Njegovo žlvčevie je popolnoma razdranano. V slučaju ozdravljen!* se Vtnlzelos naibrže odreče vsakemu političnemu delovanju.
— Atene. 30 Jan. fTzv.) V>n*zelosovl zdravnik! Izlavljajo. da Ven:zelo* boleha na tefkt nevroz srca, kl lahko postane zelo nevarna, če se bo ponavljala. Včerai Je prišlo v parlamenta do burnega Incid-nta ln se Je Veulrelrs v preofni * Panan?sjem tako razburil, da je vzVUk'1: Na ta lačin me na prisilite k proklamaciji republike.
— Atene* 30. Jan. (Izv.) Venizelosu se fe zadnje dni bolezen ponovila. V parlamenta se )a zopet onesvestil in so ga morali prenesti domov. Bolezen Je kritična. Parlament je Ventrelosii izrekel zaupnico z 208 glasov! proti 56.
— London, 30. Jan. (VVolff.) »Times« iavljajo Iz Aten. da se Je Venizelos povodom neke burne debate v zbornici onesvestil in da so sa morali prenesti na njegov dom.
AMERIŠKA KONKURENCA NAČEMU IZVOZU MESA.
— Beograd, 31. januara. <Izv.) Zve-sa mesnih producentov je vladi predložila spomenico, da naj ukrene primerne korake za odstranitev velike ameriške konkurence pri Izvozu mesa in mesnih izdelkov.
ROMUNSKO POSOJILO V INOZEMSTVU.
— Pariz. 30. Jan. (Izv.) Kakor javlja »CMcazo Tribune«, je romunska pričela v Rimu pogajanja za najetje posojila v znesku 100 milijonov lir. Francosko posoiil^ Je Romunska odklonila, ker ni hotela romunska vlada spreleti francoskih zahtev, da se Imajo za posojilo zastaviti dohodki petrolejskih vrelcev.
MEDNARODNA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA.
— Praga, 30. jan. (CTK.) Na mednarodni železniški konferenci, ki se Je vršila v Budjejevicah v dneh od 24. do 27. t. m. In katare so se udeležili zastopniki Avstrije. Jugoslavije, ItalMe. .Madžarske in Češkoslovaške, so se sklenile sporazumno odredbe o hitrejšem in direktnem medsebojnem železniškem prometu ter je bil Izdelan za te dežele ooseben vozni red za leto 1924/25. Sporazumne železniške zveze stopilo v veljavo 1. junija 1924 In pomenjajo znatno izboljšanji dosedanjih razmer.
Olimoiiada v Crmr^omxti.
— Chamonlz, 30. Jan. (Havas) Hockcv: ▼etika Rritanija proti Franciji 15:2. Kanada proti švedski 20:0. vojaška smučarska tekma na 30 km s streljanjem: Švedska 3.57, 6 zadetkov. Finska 3.5«. 12 zadetkov, Francija 4.18, samo 3 zadetke, češkoslovaška 4.19. 5 zadetkov. Poljska in Italija sta od temke odstopili. Curiin: Velika Britanija proti Švedska 38:7.
Bombni at—tat na gledališče.
— Varšava, 30. Jan. (PTA.) Kakor poročajo iz Kovna, je snoči bila vržena med predstavo v operno gledališče bomba. Napravila Je znatno materijalno Škodo. Človeških žrtev ni bilo. Predstavi Je prisostvovalo tudi mnogo visokih uradnikov.
ZMANJŠANJE OKUPACIJSKIH ČET V PORUHRJU.
— Pariz. 31. Jan. (Izv.) Po poroči ITi Iz gastdeneca ruhrskeza ozemlja so se znižale okupacijske moči. Število francoskih čet se je zmanjšalo od 40.000 na 24.000, itevilo belgijski čet od 7.000 na 4 000.
Padec francoskega *ranka.
— Pariz, 31. jan. (Izv.) Rad? pad?a fr. franka so se cene zelo dvignile. Zadnji čas ]e opažati velik naval fnozemcev na trgovine. Luksenburžani in Švicarji to v Parizu pafcimll mnogo blag«, .
Mitične vesti.
= Sklepe načetstvm Narodnosna* predrte stranke objavlja njeno glasita, naglasa j oč, da so bili ti sklepi sprejeti v seji dne 29. t. m. Po naših ln form a« cijah, sprejetih od povsem zanesljive osebe, ki je bila pri seji navzoča sn Id prav gotovo ni imela nobenega povoda nas napačno informirati, ni priilo na omenjeni aeji do nobenih zaključkov. Pa bodisi kakorkoli, z sedoičn« jem jemljemo na znanje izjavo naceistva NNS, da je pripravljen* za koopera* ctjo z vsemi ostalimi naprednimi s/ram kami in tud. z JDS. ugotavljamo pa ob« enem, da se to načelno stališče m malo re strinja s kasnejšo enuncijacijo »te* ga načelstva, ki v eni sapi a svojo pru pravljenostjo za kooperacijo izreka, da neče imeti nobenih stikov z -vodstvom JDS. — To dejstvo zopet jasno kaze, da v naši politiki ne odločujejo to'il o principi in programi, kakor predvsem osebni motivi in oziru
= Kriza v odbora za narodne delavce. Predsednik tega odbora je bfl Lluba Oavldovlć. kl pa je nedavno tega odstopil. Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanović je imenoval začasno za predsednika tega odbora dr. Jovana Padrmića kot na »stare šega odbornika. Dr. Radontc" ie v torek sklical redno sejo v ministrstvu zunaniih del. kjer so se došle* redno vršile te seje. Ko pa so prišli odborniki v prostore ministrstva, iim uradniki niso dovoliti, da bi Imeli sejo v teb prostorih, češ da le ministrski svet razpustil ta odbor. Ker ta rešitev nI bila obiavliena in niso bili o niei obveščeni ne Člani odbora, ne predsednik narodne skupščine, so odborniki ogorčeno o^ntfstiralt proti takšnemu nastopu uradnikov v ministrstvu zunanHb del. Z ozirom na to le začasni predsednik odložil odborove «eje vse dotlej, dokler se «tvar ne razdrt
=r Občinske volitve v VnrafcPn«. V nedeljo 27. t. m. so se vršile v Va-ra*d?nu občanske volitve, katerih se le ud*l~ži1o 2003 volilcev. Demokrati so dobili 341 glasov. Hrvaški republikanski bbk (zajedničarji. Frankovci, Ra-dićevci) 1401 glas. socialisti 61 glasov In neodvkni meščani 200 glasov.
— Izvolitev biskupa hrvatske narodne cerkve. Hrvatska narodna cerkev je dovršila svoio organizacijo. Izbrala si ie škofa in izvolila sinodni svet Za škofa je izvoljen splitski kanonik Marko Kaludžer. Sinodni svet pa sestavim "o duhovniki Cerovski, Donkovlč, Tičin. dr. Vidušec, univ. prof. dr. Sem-per. Industriialec Jakšič in sodnik dr. Vargovič. Prvega brvatskega škofa posveti v kratkem v Zagrebu škof iz Švice. Skof Marko KalodSer je star 46 let Slov? kot velik pa tri jot in odl-čeu govornik. Rodil se je na Korčuli iz ugledne dalmatinske rodbine. Njegov stric, ki je bil tudi škof. se ie boril ob strani biskupa Strossmajcria na Vatikanskem kongresu proti dogmi papeževe nezmotljivosti.
— Nova revolucija na Bavarske«?
»Bavrischer Kurier« poroča: Te dni je imela zatmni sbod »Patriiotska zveza Blucher«. Predsednik Schafer je vehementno nanadel državnega komisarja Kabra In izjavil: »V naikraišem času. vsekakor pa pred sodno razm-avo proti Hitler in in Ludendorffu, Izvršimo nov puč, stičen kakor 3. novembra lanskega leta. To pot pa nastopimo s surovo silo. Porezali bomo vse brzojavne In telefonske žice. vzamemo v roke vsa prometna sredstva in zapremo mesto.« — Kakršne so danes razmere na Bavarskem ni izkluičeno. da bi ne prišlo v doglednem času v Monakovem in v dru-gib večjih bavarskih mestih do nove revolucije.
sss Dr. Spa'a'kovtć napovedo'* nove pogodbe. Na svetosavski proslavi na*> pariške koWi?e. ki se le vršila v veliki dvorani Sorbonne. le naš tamoš-nil pn«i*n»k dr. SnalaiVovlč Izrekel velik političen govor, v katerem se le dotaknil tudi na^noveiših pogodb Male an-tante. Pri ti priliki je napovedal, da bodo dosedaniim pogodbam v kratkem sledil- še druge z enakimi pacifističnimi cilji. Govor našega poslanika je. Imel izrazito pacifistični značaj. Rusije pa ni omeml nftl z bospdlco.
31. januarja slo 10. februarja*
„ŽENA Z MILIJONI",
SI. jan.      9. ffabr. — I. OELi
mr nStral v parliU ©»»H«
•UHO MATICA
Gla^fieni vesfnik.
wmm Na MatfneH, katero priredi sfnfo-alčnl orkester Zveze godbenikov za Slo* venijo v soboto, dne 2. februarja (praznik) ob 11. nrf dopoldne tvori glavno točke svetovno znano delo ruskega skladatelja Cajkovskega s in fon i Ja za veliki orkester, ki obsega štiri stavke. Sfnfonljo dirigira operni ravnatelj g. Rukavina. Slnfonlčni orkester tvorijo člani opernega orkestra in člani drugih ljubljanskih orkesrov ki so člani Zveze godbenikov za Slovenijo. Predprod"!« vstopnic v Matični knjigarni.
— Polovične koncertne cene za Matinejo »Zveze godbenikov« 2. labr. ob 1L oaonldaa v ■! Talnem        "* —
PPOSfrfet
Repcrtoir Narodnega tfledaBSSa ▼ LhiblfanL
DRAMA. TaCnlut ao a» sni zvečer. Četrtek. 31. jan.- Zaprto. (Oeneral vala) Petek. I. fe*.: Beneški trgovec, premijera
Izvem
OPCRA. Metek ob pel a. zvečer.
Četrtek. 31. jan : Plesni večer mladostne plesalke gdč. Rut Vavpotlčeve Izven Petek. L feb.: Gosposvctskl sen    Red E
★ * *
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
V petek dna 1. februarja: »Vražji Rudi«.
V nedeljo dae 3. februarja: »Vražji Rudi«.
a> * *
— Satnjakobskl glad. oder vprizori v petek dne l. februarja in v nedeljo dne 3. febr. burko »Vražji Rudi«. Vsebina tere ja Izredno humoristična zato posetite pred* stavi. Predprodaia vstopnic v kavarni Za-laznik aa Starem trgu.
— Prem If era »Beneškega trgovca« bo v petek, dne 1. februarja ob 3 zvečer v dramskem gledališča. Delo je izrežiral g. Sest Po njegovem zamisleku je izvršil zanie dekoracije šef gledališke slikarne z. Skrufny. Med temi je pet velikih zobell-aov narejenih po slikah starih in znamenitih Italijanskih mojstrov. Porzio igra ga. Marija Vera, Shevlocka in Aragonskega igrata izmenoma gz Lipah in Rogoz. Pri premHerl bo Shevlock C. Rogoz, Aragon-ski pa g. Lipah. Pri reprizi bo narobe. V ostalih vlogah je zaposleno do maleta vse osobje drame. Glasbo k tej veseloigri ie zložil ter jo bo dirigiral g Pauer. Pre-ir.ijcra se vt& hrven abonmaja. Prva repriza bo v nedeljo, dne 3. tm.
— Udruženje gfed. Igralcev za priznanje aocfl^ealao • k oltarnega dda. Pred včeraj-injim se je v Beogradu vršila plenarna srja delegatov gledaliških udruženj iz cele države. Seja ie razpravljala o splošnem položaju g'ed. Igralcev. Ugotovile so se velike nacllonalne krivice, kl te gode gled. igralcem. Obstoječi zakoni Jim ne nudijo prav nobene starostne In druge zaščite. In vendar vrši gled. igralec idealno delo. posvečeno direktno kulturnemu m nacljonalnemu napredku. Svoje zahteve so gled Igralci že opredelili v zakonskem načrtu ki so ga predložili vladi prostega Junija sporazumno z načelnikom umetniškega odelenfa v prosvetnem ministrstvu ter s upravniki državnih gledališč. Da se cela akciia pospeši, so se s plenarne seje napotili delegati ga. Polo-nlca Juvanova (LJubljana), gg. D. G i-n i C (Beograd). Joco C v I j a n o v i č (Zagreb), Milo* Dinlč (Novi Sad). V. Turi n s k I (Skopl|e). Marko Marinko v fč SnlltV Pavel Rasberger (Maribor), Robert M a tile vič (Sarajevo). D Ooilč (Osijek) korporativno najorej k ministru pro-svete. nato k zastopniku predsednika vlade, g. Trlfkovičo In končno k predsedniku skupščine g. Ljubi Jovanoviču. proseč ilb, da se gled. zakon č*morej dostavi narodni skup-žčlni. Pri ti priliki so oddali vladf in na«-^dni skupščini sledečo resolucjo: 1. Da se zakonski načrt o gledališčih, ki se že mhnla pri g. ministru prosvete, čimprej predloži ministrskemu svetu In da ga ta kot svoj predlog dostavi narodni skupščini. Samo s takim zakonom se lahko urede gmotna in umetniška vprašanja naSIh gledališč in njihovih članov. 2. Da se oblastnim e??da!i-ščem, kojih člani danes dejansko gladTTj°io, čim prei poviša subvencija, da Jih unravc lahko bolje nagradijo, ker so ta gl-daliSča kot kultumonacljonalne ustanove vePke važnosti za sredino, v kateri se nahajajo. 3. Današnje neurejene razmere gled. Igralcev Je neznosljivo. klj-b temu. da dale država
. po svojih močeh toliko, da bi se to stanje lahko znatno poboljšalo, ako bi se pri tem vrSfla racljonalna ekonomija. — Popoldn- so delegati poselili g. O d a v I č a. načelnika .umetniškega odelenja ter ga zanrosill da posred"fe orl pristojnih č:ni?~Hih. da se akutna gled. kriza v Zagrebu, Splitu m v Beogradu 61 m preje poravna.
★ ★ ★
OPAZKE H »GOLOBCKU.
Konec
Potem so bili še trije delavci (Ber-tok. Kumar. Sancin). ki so prevažali selitev. Dobro maskirani in so svojo na-loio dobro Studirali.
Vračam se pa k temu. kar sem zgoraj rekel. Naš oder ni še dosti dozorel do res dobro vžitnega igranja takih kabinetnih komadov. Zdi se mi, da nekateri Igralci ie premalo žive z igro. Dokler imajo govoriti ali kaj delati, so v njej; ko pa so na odru nezaposleni, kvečjemu še pazijo, a ne žive več v dejanju, j Nimajo sugestije, kakor bi bili res priče j in del doživi a ta. a da niso samo na ne-j kem odru, od koder jih drurt na dogodkih neudeleženi  nekje tam spredaj v ! temnem prostora gledajo in poslušajo, i Igralec niti ne sme misliti, da hiša ni prazna m je opazovan. Se tem manje seveda se sme vdata ti čutu: Zdajle sem s temle prizorom osebno gotov. Čeprav imam ostati še ves čas na odra. Torej lahko stojim ali sedim tukaj kakorsibodi in čakam, da pride name zopet vrsta. In i mislim tacaš na kaj drugega, j      Kdor to člmnaibolie premaga, je ! vedno umetnik, ln učinkuje na občinstvo ravno zato. ker občinstvo čuti. da ne Igra nJemu, nego vstvarla ln živi sekt Tolikokrat citirani ffudožcstvenl te-atr je ta načela izvedel na doslej naj-vzornejšo višino m oplodU ves glediškl svet Celo Rembardt ie tam dobil novih razodeni in uvide!, da se njegovi nem. A ški točnosti vendar pozna, dasi občudovanja vredno predhodno delo. Rusom
pa ne, čeprav se vsake stvari zelo dolgo uče. A uče se je po drugačnih vidikih.
Je nekaj podobnega na notranji logiki igralskega vprašan a. kakor pri tistem lovcu, ki je v Afriki nenadno stal pred leopardom, kateri se je ravno na skok potuhnil. Mirno je naslonil lice ob puško, pomeril in zver skozi oko vstre-lil. Vprašan, kako je mogel ostati tako miren — ker vsaka razburjena naglica bi bila strel najbrže zanesla v napačno smer — Je menil: »Dejal sem sL da nI razločka med streljanjem na leoparda in na za;ca. Pa sem si mislil, zaiec je in streljal nanj z istim mirom kakor stre-Lam na zajca.«
Igralec Imej srečo, da si znaj trdno misliti: 2ivim zdaj tole. Pa bo res doživljal. Izrek »L* art pour P art« Ima tu veljavo, a v izpremenjeni obliki »La vie pour la vie«. A težko je to doseči, čeprav je tako jednostavno res.
Zlasti pa trpi pri nas še ansambl, četudi smo silno napredovali. Ni dosti, da gre vse točno, zlasti pri takible igrah. Mora iti tudi tako vzajemno, da je to zopet le življem'e. ne igrranie. Ne smemo Čutiti, da igralec ve. kaj se bo v prihodnjem trenotku godilo, nego da gTeda na de'an'e kakor v živlientu In segaio take niti od igralca do igralca in stvar-jaio eroto. ki je dogodi?aj v smislu resničnih dogodl:aiev. Mnogo lahko stori tukaj režija. A nekai rokodelskega ostane režija vendarle. Zato mora igralstvo skupno biti prepojeno umetniškega duha, takta in okusa, da se z nivoja četudi eksaktne režije dvigne na stopnjo skupnega oderskega umotvora. So imoonJe-rabiliie. ki se ib da čutiti in po niih ravnati, ne da se iib pa vtepsti igralstvu od druge strani na skušnjah.
Izgled: Delavci v »Oolobčku«. čisto koncem igre. ko sto*e okrog mize in piio podarieni iim čaj. Na'prvo so polni pohvale, ker mistiio. da so dobili vina ali ruma. A ko nokusijo, pravi ede*v »Hudiča! Cai!... Ta nas je pa .ta!« To so prav zadnie besede pisateljeve in ob ni'h pada ze zastor. A pri nas pada brez aplavza. L;udie se malo spogledalo, tiho vstanejo in se poizgube Iz gledišča.
Zakai? Ker ti trije delavci ne znajo Iz te komične scene narediti tega. kar bi v takem primeru napravilo življenje. Taka ali podobna stvar se res lahko dogodi in se je gotovo tudi Že. In kak bi bil položaj če preprost človek, veseleč se na požirek piiače zapazi, da ie bil — po svojem mnenju — potegnjen? Seveda se raziezi. A tovariši, čeprav so v enakem položaju, bi nehote bruhnili v smeh nad n*im in samimi seboj. Ali pa bi se tragikomično nakremžill, eden bi morda porinil čašo proč, drugi bi izpljunil požirek. ki ga ima že v ustih. Treba se zamisliti in po lastnem temperamentu storiti to. Var človek v takem položaju napravi. Rešitev je mnogo. A uspeh bi moral biti vsekakor tak. da bi — tudi v življeniu — izvabil nevdeleženemu hudomušen usmev Češ: kakšne zabavno neumne obraze so tile možakarji zdaHe napravili, ker so se tako bridko vrezali.
Tak neprostovoljni »Aufsitzer« v resnici vedno rodi veselost in ga vsakdo rad z okraski potem še naprej pripoveduje. A z odra ni imel učinka, ker niso igralci znali čutiti resničnega razočaranja. In tako je izostal končni povda-rek. ki jamči za aplavz. Vem. da je to nad vse težko, take stvari A dobra gledišča tudi to polagoma ovladajo. Na;'na-ravne'še je naJtež'e.
— Sokol Ljubljana 11. Predprodnja vstopnic za p*es ln maskerado dne 9. fe-bruaria pri br. Mffkn Krapežu, Jurčičev trg, za članstvo po 10 Din.
Dopisi.
— Iz §t Vida nad LJubljano. Odlikovanje staroste šentviškega Sokola. Dne 20. jan. 1924 ie imelo Sokolsko druStvo v St. Vidu nad Ljubljane svoj 16. redni občni zbor Po lepo podanih poročilih funkcijonariev je vaditeljskl zbor izročil starosti Francetu šusterSJču prijazno napravljeno diplomo kot sved< čbo spoštovanja in ljubezni, kl jo z veseljem In v prisrčni udanosti izkazuje izvrSujoče članstvo svojemu dolgoletnemu prvobori-teliu in pokrovitelju. Nagovor ie Imel br. dr. Kavec Predvsem Je povdarja! možatost staroste, ki je v najtežjih časih neustrašeno stal na čelu druStva In se ni udnl malenkostnim prepirom in otročjim smeSnostim, katerim so podlegali mnogi. Kdor ljubi društvo bolj kot domišljavo čast, ie z globoko radostjo pozdravljal korak vaditeljev. In občni zbor ie z velikim navdušenjem in glasao ovacijo čestital svojemu borcu. Starosta kličemo TI le: Vodi tudi naprej s previdnostjo in sokolsko vztrajnostjo naSe društva Ohranjaj mir. ki je zlasti zadnje leto omogočil ustvaritev mnogih teženj in načrtov .Bodi glasnik pravice, doslednosti in neprekinjene požrtvovalnosti! Zdravo! — Prosvetni odsek naprednih društev St Vid • D r a v I j e je imel v nedeljo dne 20. jan. t L v dvorani pri »Slepem Janezu« otvorite odra % prrd^tnvo »Na poljani« Jakoba Spicarja. Po Jedrnatem otvoritvenem nagovoru g. dr. Srečka Oo-Ijaria so v priznanje vzbulaiočn dovršenostjo igralci pokazali n«peh svojega prvega truda. Rež'lo vedi g. Stanko Rozmnn. ki nam bo lahko Se mnogo koristil s svoj'm doleoletnim delovanjem po dntgih pmvin-cUaioik odrih, -»j nedeljo do«,21. t m.
bo ponavljanie lzre ob 7. rvečer. Ljubljano vabimo. Nabavni stroški za oder so precejšnji in je odsek za vsak prispevek hvaležen.
— Iz StražlSča: Na Svcčnico dne 2. febr. prirede ob 15. pop. tukajšnji lovci veliko lovsko veselico v Sok. domu. na kateri bode odlikovan b priliki petdesetletne-ea neumornega delovanja 7.3. napredek In procvlt lova naš kučegazda gospod Ema-nuel K o v a č i č. Želeti bi b lo. da se tes* slavlja in veselice udeležijo vsi lovd iz Kranjske, posebno pa pričakujemo od gosp. lovcev iz Gorenjske po!no*tevilno udeležbo In naj pripeljejo s seb^j tudi vse ljubitelje lova In druce goste. S k Isko društvo je imelo dne 12. t. m. svoj redni ob^n; zbor. na katerem je bil izvoljen stari odbor pod predsedstvom brata staroste L- M a t a i c Delovanie v dnmu je dnkaj živahno ter se prav pridno eojl telovadba, tudi prosvetni odsek le prav marljiv s svojim IpriredJtva-mi. V soboto 26. t. m. ob 16. bo rrpet fisra: Lokalna železnica. Znnimnnje za prireditev ie velko. V nedeljo dne 27. t m. nb 13. ima Gasilsko društvo pri »KoroScu« svoj redni letni občni zb^r in namerava letos rr^dltf nov gasilski d^m ter si nabaviti moderno motorno brizgalno.
Junoslovenskim državnikom.
Prejeli   smo   svečano Številko crii-lenskega li^ta »rTl Abece«. ki ie posvečena   jug^slovenskim   somc5;nn^m za 1. dec. 1923.   Na   24 strnneb velikega formata prinaša poJcs lepih kliše ev Se obširne članke o naši drfavi o na$?m kraljevskem domu ter o cbHenskl jrgo-slovenski koloniii. V Številki se na^aia rudi iugnslovensko pisano pismo na naše državnike, ki je očitno namenjeno naši javnosti, da ga podpre in uresničL V tem pismu piSe znani cbilenskl rodoljub Krsto Livačič nastopno: Oospodie državniki! Na ta znameniti dan narodnega uje-dlnjenia. ki smo ga tukajšnii izscljeniki I prevzeli kot narodni praznik, da na ta i način ohranimo ljubezen In slogo na-j roda In da zlasti pokažemo tuka 5n;e-mu tujemu svetu, da smo narod vreden svobode, prihajam, gospoda, da vas opo-! zorim na prilike ln na duh kl vlada med nami do naše domovine. Mi živimo, gospoda, v teh krajih brez pomoči, ne vemo, kdo nni nas pouči o razmerah v dr>-\ movini. Smo brez predstavnika! Tukajšnje ob'asti nas g'edalo kot nekake sirote, brez očeta ln malke. Tako sta-i nje trala že polnih 5 let. Ali zasluzi 2000 zavednih   Jugoslovenov.   ki živimo v tem tujem   svetu,   da iib neoprostlivo zanemarjate?   Ali   hočete res Izgubiti svo'e sinove, ki so ob v«;aki priliki dokazali, da se zavedaio domovinske l u-bezni? Ali hočete, da pozabimo na na-! še kra;e. ki prejemajo od nas silne svote, bodisi za naše roditelje, bodisj za naše dobrotvorne ustanove?   Ne tako. gospoda! Rodite narodni ljudje, skrbite za svoje smove. k j žive v tujem svetu na čast vašo in cele domovine. Begajte se tudi za nas. ki v tujem svetu dvigamo kredit in veljavo vpše d^^ovine. Panašnii d^kaz so vam te velike cbl-lenske novine,   v katerih r»nazUe nnSo litibezen in naS^ p~7rtvovo]nost 7.^ na§ narodni krai.   Bodite Insdje, gospode. Zaveda»te se svoie nnloge. Ne sp'*?xoj-te se v žalostne notran«e prep're. Dvignite našo domov'no n* višino nao»-ed-n^i narodov. Ne dovolite, da sinovi Ju-gos'avije   ostanejo   razočarani o slog! bratstva In svobode, k? smo lo dosegli 7 v»fHrffiil žrtva***'. Oosno^u« državni« ki! V Imenu te velike naselbine vas pozdravljam na današnil dan. Nadelam se, da nas čTmpre:e rnzvescIVe z vesMo o i tmonnvnnln  rn?e*ra konzufa  v  te? zl-; be'kl lugoslovenskega pokreta v Ameriki.«
Prava sramota za naš zunanti urad. da ni že imenoval konzula za fngosl. naselbino v Antifac:astu. ki je za časa svetovne voine veliko žrtvovala za nnše osvoboienie, vzdržuioč skoro popolnoma samo^tnino lugoslovenskl odbor v ^ Londonu ter pridobivaioč Jfgoslovene cele JttZtte Amerike za našo narodno stvar. Skralni čas le. da us*reze prošnji naših rojakov v dnlml tu-lni!
Knllžeunost.
— »Zvonček« prinnSa v Januarski l*e-vFki tole vsebino: C. Gnngl: Petar Mrko-njlč. — Jos. Vandot: Kekec nad samotnim brezdnom. — Jnnko Leban: Lukčev prvi Jofski dan. — Matica Bartlova: Ameriški dom v Cerkvenlci. — Anica: To7u! — Janko Samec: Smrt — Miroslav Kunčič: Zimska žalost. — I. L.: Grob Sv. Nnuma.
, — Kraljica Marna in prestolonaslednik I Peter. — Ivo TroSt: Za plačilo ali zastonj. ! — Janko Samec: Anka gleda v zvezde. — Pouk in zabava. — Kotiček g. Dobropolj-; skega v XXV. leto!.
— Slovenska šohka Matica je Izdala za 1. 1923 tri knjige, in sicer: l. P e d a g o* Š k i Zbornik za L 1923, obsegajoč ra?ne razprave pedagoške vsebine. Cena knjigi 12 dinirjev. 2. Učna snov iz mineralo* gije in geologije. Spisal prof Alfona Vale a. Kniiga je važen pripomoček uči* teljsrvu višjih razredov osnovnih <ol stane broširana Din 12. 3. T e I o v a d b a II. stroke 2. snopić. Spisala dr. Lj. Pivko in A. S c h a u p S tem snopičem ie trčeno dovršeno delo. ki ca je Šolska Matica Izdajala Štiri leta. Neobhodno potreben kažipot je alovenskemu učite!istvu pri telovadnem pouku. Segali pa bodo po tej knjigi I vsi drugi, ki «e zanimajo za telesno vzgojo na« sega na^Ha   Zadnji, t j. 1 anopič auna
I brctfuaa Dio 14,
______
.4
1
Štev. 27.
»SLOVFNSKl    NAROD«    dne 1. februarja 1924.
Stran S
Dnevne vesti.
V Ltutmjant. dne 31. iannaria 1924.
Klerikalci« papež in sporazum z Italijo«
NaSi klerikalci so sporazum o Reki z Italijo načeloma obsodili in sicer tako temeljito, da njihovi listi niti ne beležijo podrobnosti tega sporazuma. S tem so prišli v navzkrižje z njegovo svetost o sv. očetom Pijem XI. samim, ki. kakor je znano, z navdušenjem po« zdravlja* ta sporazum in ga proglaša kot natzanesliivejše jamstvo za ohranitev miru v Evropi.
Kdo je sedaj na pravi pori, naši klerikalci, ki ta sporazum proklinjajo, aH sv. oče papež, ki ga blagoslavlja? To je sedaj kočljivo vprašanje.
Papež :e po naukih katoliške cerkve nezmotljiv, zato morajo verni katoliki verjeti da je edino pravo stališče papeževo v tem vprašanju.
Ako torej napež blagoslavlja sporazum z Italijo, bi ga ne smeli proklinjati klerikalci, ki plavijo o sebi, da so zvesti sinovi katoliške cerkve.
Tega se klerikalna g~«-no<|a tudi dobro zaveda, zato le prišla v skramo mučen položaj, ko je papež slovesno pred vsem svetom iz;avil, da smatra za dobro in plemenito stvar ono. kar so oni obsojali in zametavali. Kako se iz-mazati iz te neprretne zagate? No. z izgovori HerllrolH n*«o nikdar v zadregi In t»di tu ne Da bi b'l volk sit in koza cela. je napisal »Slovenec« v opravičilo njegove svetosti te-le stavke: ,T?nr,n,p se «amo r>o seb' nrt<riavar katoliške cerkve, ki vzdr^nie diploma-tične zveze s celim svetom, ne more mimo tav°ga m^dnarodn^c^ f»vto„ kot ie bi nodnto. ital';ansVo-ingoslovenske pogodbe Ni ie pa pane? prespal s stališča speciieTnriv bod'si italijanskih, bodisi jugosIovensVib interesov, ki ga ne za-dnvalo amnak s stnPšča svetovnega miru. ki je s to pogodbo po splošni sodbi cel^cra sveta veliko pridobil. Če*ar tudi ?LS ne ta M In ni tajila. Papež je pMrakn sred'š*e mednarodnih mirovnih prizadevanj in kot tak priznan ...«
Pane* »e torei odobril in blagoslovil pogodbo z Italiio glede Reke zgoli kot »sred'šče mednarodnih mirovnih prizadevanj.« zato klerikalci ž nf*lm niso v nasorotiu. aVo obsojajo isto pogodbo in pravijo, da snada v — »muzej, kako*- Še to in ono. pa še Paš*č povrhu.«
Klerikalno bguorranstvo je Še vedno v cvetiu. kadar gre. kakor v tem slučaju, »za obsfenit prostotu«.
Ka* pa. ako Pio undecimo. ki nI samo vrhovni cerkveni, marveč tudi ve-solmi poetični poglavar vseh pravovernih katolikov, naravnost ukaže, da Ko-roš^eva stranka ne sme nasprotovati z Italiio * papeževo domovino, sklenjeni pogMbi?
Potem se bodo seveda naši Vatoll-SH lunaki »laudabiliter« podvrgli naivnemu ukazu in sporazum z Italiio bo postal pr^ko noči »hvalevredno in najzaslužnejše delo«.
★  ★ ★
— Povra'ek min. preds. Pašlća in
dr. N'nč'ća. Po poročilih iz Trsta sta včeraj ziutrai ob 8 20 prispela ministrski predsednik g. P a š i ć s soprogo in beerko ter zunani rrnn'ster g. dr. Nin-čič v Florenco. Na kolodvoru so ju oficijelno pozdravni predstavniki mestnih, civilnih in vojaških oblasti. Nato sta si oba ministra ogledala mesto in sta obiskala več galerij. Z jugoslovensko delegacijo potuje v Beograd tudi dosedanji iraliianski poslanik comm. S u m o n t e. ki se poslovi v posebni avdiienci od Nj. Vel. kraHa Al^Vcandra 1. Njegov naslednik general B o r d e r o prevzame vodstvo poslaništva v pnhodni"h dn?h. Kakor nam iavl'ajo, prispe utgoloven-ska del^gacb'a danes ob 16.16 z brzo-vlakom Št. 14 v LiublJano ter nadaJiule z boog^dkim brzovfakom pot v pre-stniico. Ce bo namreč res. saJ se g. Pa-S»č po poročiti »Narodnega Dnevnika« sprehaja no Sta^sV^m — Gradcu.
ss Min. preds. Pašlč o svojem pose*« pri nanežu. Na vprašanje beogradskih novinarjev, zakai je posedi pane-ža. je odgovoril min. predsednik PaŠIč S***nVc***: »9tor1i smo svoio dolžnost. Govorili smo o konkordatu. Ker pa pre-n»"lf»*fnfh razgovorov 5e nfsrno završili, h^mo o tem razora vi ali pozneie. Dos«gTi smo avtonomno srbskih cerkev v l*aliM in tako zoš*'tili begate cerkve v Tr«*ti. Zadni in na P**V1. V kanonskem P^glMu pripadlo naše cerkve beo-grads^'***'^ pa***:»-*,ofu«.
Vlh*r ogorčenja je povzroča cd-goditev občnega dvv-a rXmct!j*ke dražbe« v vsi naši napredni tavnostf. Ker so p: i tei odgod"***i t prvi vrsti prizadeti Interesi »Samostolne Na srr*n>e«, smo bili prenrlčanl, da bo to ogorčenje prttlo do Izraza zlasti ▼ <d««f*u. ki za je ta stranka skupno z dvema drugima naprednima skupinama aroz.asrla za svoj služben? organ. Pr-č-s K«»v.iii smo. da bodo v tem elnsMu strel'al? z nni*'*;*mi topovi na vlado, ki ie v zadniem -rcnotkn ugodila želji klerikalcev, ki *e pa dosedaj niso mogli uveljaviti in s tem zadala kre&ko zaušnico vsem naprednim elementom v družbi. To ermen'e težkih tonov nI slišati, snmo p«ni*ne glasove o vladif nepr**mb Slienosti. ki se le dala speljati i% :ed kle-
rfkalalm spletkarjem, nobene OiM Usede 4 tvoja zdrave ude.
proti vladi, ki je vendar edTr* Imela v
rokah usodo »Kmetijske družb j« I Kane ie to? Kje so junaški borci, za*-M molče la In streljajo samo aa klerikalce? To ie zagonetka. k{ je vredna da bi jo razr±4ili. Čemu rokavice, ko je od izida volitev v »Kmet družbu v veliki meri odvisna bodočnost SKS.
— Seja obč. sveta. Občinski svet ljubljanski ima danes ob 18. zvečer seje, na kateri pride v razpravo mestnj proračun, nova službena pragmatika za mestne uslužbence ter preostale nerešene točke iz zadnje javne seje. Ta seja bo danes in se nadaljuje, ako bo treba, še jutri zvečer.
— Letošnja stavbam sezona In pomanjkanje stanovanj. Letošnjo pomlad se ne bo. kakor vse kaže. v Ljubljani niti toliko zidalo, kakor lani Zato se odpira za ljudi, ki potrebujejo danes Še nujno stanovanj, slaba perspektiva. Posledica te mrtve stavbne podjetnosti bo. kajpada stara stanovanjska mizerija. V novi hiši ».Jadranske zavarovalne družbe« v Beethovnovi ulici je bilo iesirii na razpolago 10 stanovanj, ki so že vsa zasedena. Okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki je sedaj nastanjen v Souvanovi hiši na Cankarjevem nabrežji se v usodnem slučaju preseli z ura d niš tvom In pisarnami v svoje nove prostore "a Miklošičevi cesti. 5 tem bo Izpraznjenih približno 15—18 zasebnih stanovanj. Ob Aleksandrovi cesti Cer.ie-Naglasova stanovanjska hiša pred polet-iem Še ne ho dodetann odnosno uporabna,
Ce bo dograjen* letošnjo jesen, bo potem na razpolago v mestu ie 8—in stanovanj. V 9Ljub!ianskem dvoru« v Kolodvorski ulici, pridejo tudi nekateri stanovanjski prostori v poštev, toda še le letošnje po-leje odnosno jeseni In sicer v ugodnem slučahi 8—10. ki bodo zasedena po železniških uradnikih in njih druf'nah. V vsem skupaj je računati letos s 30—38 izpraznjenimi stanovanif. Stanovanjski urad pa ima zaznamovanih še celo serijo strank brez stanovanj, ki znaša še vedno 3—400 družini
— Nadlegovanje. Naročnic našega lista nam piše* Po dve števPki in še tiskana vabila pošilja zadnje dni konsorcij »Narodnega Dnevnika« nam naprednjakom In prosi, naj si list naročimo. Imamo že dovolj naprednih listov, zato »Narodni Dnevnik« vračamo. Pa nič ne pomajra, pošiljalo ga nam vklmh temu. So kakor Žid k; ga vržeš skozi vrat8, pa ti pride v tršo skozi okno. To židovsko usiljevanie je zoprno fn kaže samo. kako mak) Imajo gospoda somišljenikov, ko si jih morajo pridobivati s sila
— MIha Žužamaža rešeni. Odkar je
bfla v Sloveniji povoden j, so Miha Žužamaža tičali pod vodo. Pogrešili smo jih jeseni, pogrešali smo jih v adventu, o božiču in po božiču. Občinstvo jim je ohranilo blag spomin, kuharica je Ha fz obiipa In žalosti v samostan, policijska kroniko pa je vedela o njih samo toliko da so postali žrtev poplave. Hudo je b*lo zanje tam pod vodo oh, kako hudo! Najprej so tičali do grla v vodi, potem jim je voda tekla v grlo, namočila možgane In poostrila naduho. KašljaH so siromak noč in dan. mesne bukvice in rožnivenec, ki so jih k sreči vzeli seboj, jim niso nič pomagale m nazadnje so dobili tak revmatizem. da so se jim sključIH vsi udje. Naduha jih nI ugonobila in povodenj nI un;čila nadebudnega življenja samo zato. ker so se Miha Žužamaža v največji krizi zatekli k »Trem — deklicam«, kjer so bili kbub celibatu In zaobliubljenem večnem devišrvu sprejeti z odprtimi rokami. V hudem boju zoper skušnjave so počakali tu. da so vode padle, potem so pa zlezli do kolen v blato, obtičali In zamrznili v njem. ker jih je zalotila zima. V takem obupnem položaju so dočakali predpusta In šele vest. da se bliža pustni torek, jih je končno rešHa. Priporočali so se sv. Krištofu, zbrali In napeli vse moči. premagali naduho in v prijetni zavesti, da jih v predmestju nestrpno pričakuje deputacija pustnih šem. so se skobacal? Iz blata Jn prilezli na božii svet. Vsa narava Je mahoma oživela. N«bo se je zjasnilo, solnce zasijalo, kavke so zapele In celo netopirji so letali nad nHml pr» belem dnevu. Rajsko veselje je zavladalo v dolini solz. kajti so Miha Žu7ama?a bistven del predpustnega razpoloženja. Tu so jim povedali, da so včeraj prispeli Iz Rima na njihov naslov franko odpustki za vse dni In rmreb:tne viharne noči pod vodo To fm je tako vzradostllo, da so pozabili na vse muke in težave jesenske poplave in zdai nameravajo prirediti pustni korzo po ljubljanskih ulicah. V ta namen so naprosili za pomoč uredništvo »Slovenca«, ki Jim gre prav rado na roko. Danes je že priobčilo prvo reklamno notico In upamo, da nas bo stalno obveščalo, kako se razvija ta predpustna akcija in kdaj otvorijo Miha žužamaža triumfalen obhod po mestu.
— Mezdno gibanje brivskih pomočnikov. Glasom poročila Usta »Strokovna borba« se nahajajo brivski pomočniki v Ljubljani v mezdnem gibanju Baje je temu vzrok zahteva gospodarev, da se zviša število delovnih ur za eno uro in sicer od poi 8. do 12. ter od po! 2. do 6. ure. Lastniki b ravnic utemeljujejo svoje pns.opante s tem, da ie gotovim slojem onenogui^ao hodiU ob sedamih ur*h v br'vnfco.
— Nemarnost P1še|n nam. Največji Skanda' za mesto Ljubljano je, da pred obema glediščema ni niti aahnnnie sneg odpravita, le ozka popolnoma ledena gaz — nikdar potresena — vodi k vbodom In obiskovalci se po nji love in dričajo v ved ni nevarnosti, da padajo ia si polomilo
«-» Sklad za zgradbo stanovanjskih blš mestne občine. V javni seji dne 30. marca 1922 je ljubi anski občinski svet sklenil povišati gostaščino za 100 odstotkov, in sicer vso skalo. Ta povišek je vel tal za gostaščino pri stanovanjih ter trgovskih In obrtnih lokalih. Sklenjen pa je bil v svrho »Ponda za zgradbo stanovanjskih hiš mestne občine« In je bilo preračunano, da bo nesel na leto približno 2 milijona kron. Mestna občina je dala od spomladi 1922 do oktobra meseca 1°23 zgraditi: 2 uradniški stanovanjski hiši na Prulah in 2 delavski stanovanjski hiši za Bežigradom, a je za vse te hiše najela posebna milijonska posojila. Zato bi bilo seda? zanimivo izvedeti, koliko se je od meseca aprila 1922 do danes tega fonda nabralo, kje ie naložen in koliko se ga je event. porabilo za zgradbo imenovanih hiš. To spada seveda tudi v proračun.
— Dragintske doklade Častnikom la podčastn kom. Min;strskf svet je sklenil da dobe častnfki in podčastniki naše vojske in mornarice p^eg dosedantih doklad s I. februarjem povišane drajcimske do-klade in s*cer po činu od 1140 Din (generali In admirali) do 180 Din (naredniki) mesečno. K<*p'*»nl. poručnvki in podporuč-nik? dobe 840 Din v 1. drag. raz. In 720 D:n v lil. drag razr. Poleg tega se zviša vsem tudi stanarina in sicer po činih od
300—12f» Din ter družinske doklade za vse oženjene častnike ta podčastnike za 150 Din mesečno.
— Ceffske ves*! Mestno gledališč e. V soboto 2. fehr. popoldne ob 16. uri se ponavlia m'ndinska igra »Zakleti Princ« katera je minulo nedeiio pri premijeri dosegla ve!'k uspeh. — Nova stanovanjska oblast v Celju. Minister za sociialno pobtiko le imenoval za vladnega oblasrva v Celju g. dr. Ivana Se ne kovica, policijskega svetnika v Celju kot predsednika ter dr. Prnesta Kalana kot člana in g. Drago Kralja kot namestnika, oba iz vrste hišnih lastnikov, dni je g. Štefana L s h s. kot člana in f. Franca Jelena kot namestnika, oba Iz VTste stanovanjskih naiemolkov. S tem je postala sestava stanovanjske oblasti, kakor jo je sklenil občinski svet v Celju v svoji sej! dne 18. Januari« 1914. brezpredmetna. — Novi dimnikarski maksimalni tarif objavlja mestni magistrat. — Protestni shod pridobitnih slojev se vrši v soboto, dne 2. svečana ob 9. dopoldne v hotelu »Union« v Celju s sledečim dnevnim redom: 1 Ukinjenie obrtno-zadružne-ga nadzorništva In ekspoziture urada za pospeSevame obrti v Celju. 2.) Sluča most! Shod prirede: Zveza podnieštaj.. obrtnih zadrug v Celju. Zveza gostil, zadrug in Zveza obrt. društev za Slovenijo v Ce-Uu.
— Mariborske vesti. Kriza Narodnega gledališča. Kakor čujemo, se bo kriza Narodnega gledališča morala preje odloči'! kakor se je mislilo na radnji anketi. Na«brže se je stvar £e odločl'a snoči. Obisk zadnjih predstav kaže, da se marborski Slovenci ne zavedajo kake važnosti je ta nacljonalna postojanka. —Carinska afera. V sr^do se je na prosi Celje Maribor prlpetH nenavaden slučaj. Kontrolni organ ki je spremljal brzovlak iz Zagreba proti Mariboru, je na Prager-skem zaplenil nekemu trgovcu 21 milijonov avstrijskih kron. Slučaj vzbuja pozornost, ker je dotični potnik vstopil na progi od Celja in si kup listek do Št. lija. torej je niegova vožnja do zadnie postaje v naši državi bila predčasno prekinjena In konfiskacija neupravičena. Prizadeti se Izgovarja, da je bil nnmcnjen v obmejne vasi
v svrho nakupa sena. Dogodek vzbuja pozornost tudi radi tega. ker Je dotičnik vešč samo nemščine, na ukaz organa podpisal zapisnik, ne da bi vede1 za njegovo vseb'r.o, k! ga baje zelo obtežuie Po mnenju izvedencev bo imel ta dogodek ▼ siučaju. da ne gre tu za posebno prebrisan poskus Hhotapstva, neprijetne posledice. — Prihodnja carinska konferenca se vrši dne 31. tm. in sicer zopet na večer, ko ie že davno določen ustanovni občni zbor Ceško-Jugoslovcnske lige.
— Pisatelj Vaclav Reznlček umrl. V
Cehih splošno znani pisatelj in ravnatelj knjižnice Narodnega muzeja Vaclav Rez* niček je 26. tm. nanagloma umrl. Rodil se je 1861 v Skaličlci. Gimnnaziiske študlie je dovrš'1 v Kraljičinem Gradcu, modroslov-je pa v Pragi, kjer Je bil promoviran za doktorja filozofije. Njegovo slovstveno delovanje je bilo vrlo plodovlto. Napisal je mnogo povesti za mladino, več zgodovinskih romanov in nove! Skoz vsa njegova ; dela pa se vleče kakor rdeča nit njegova plemenita duša.
—Veia/a odpravljena. Po objavi beo* I gradskih »Službenih Novin« se raztegnejo j nekatere točke srbskega kazenskega zs1 ona • na vso kraljevino. Med temi je tudi § 13. : o izvršitve smrtne kazni. Po tem zagonu se ; bo v vsi državi odslej smrtna zsxen izvrše« j vala z us^eljenjem in ne več z obešanjem.
— Nov m!tnršk! »rad. Ravnateljstvo ; mestnega dohodarsrvencga urada nam spo-i roča. da prične ur a do vati s 1. februarjem
ti. na juži.err kolodvoru, pri izhodu v Me-' telkovo ulico, nov linijski urad. SIužK bo , Predvsem vzhodnemu delu Ljubljane.
— Pocenil s 1. februarjem ti. se ukine : pri tuka § nji glavni pošti ob nedeljah ia
praznikih popoldne med 18. in 19. uro iz-1 daja pisemskih pošiljk  ter ostane glavni i uhod v poštno poslopje od II. ure dalie zaprt. Priporočene poš'ljke   pa se bodo spre ie male In poštne vrednotntce prodajate ob označen'h dnevih med 18. in 19. uro v OTOstoru. kier se sprejemalo tudi brzojavke in kamor Je dohod Iz Prešernove ulice, pritličie  orv* desna vrata v veži. i       _ OH'fts'nl   sa ve« dobrovoljce* ga i StoveeUe naznanja vsem članom,   da ss i
vri! V. redni občni zbor v nedeljo dne 3. fcbiuarja v dvorani »Kazine« ob 9. dop. — Odbor
_ Zdrav petnajstleten deček it zasedenega ozemba bi rad vstopi! kot učenec v kako trgovino najraje v železninsko. Kdor bi bil pripravljen sprejeti dečka, prosimo, da iavi svoi naslov Pokrajinskemu odboru Jugosiovenske Matica v Ljubljani, Pred Škofijo 21 /L
— Kdor rabi p lm Štedi • časom m denarjem! Dokaz bo prinesen pri poskusni kuhi s pMnom dne I febmarja ob 17." pop. v telovadnici Mladike (vhod Sublčeva ul.) Opozariamo vse ceniene gospodin'e. katere ne poznajo prednosfj plina proti dru-g:m kurivom, da se udeleže zanimivega Ptcdavania.
_ Za ruske akademike te izročila našemu urednišrvu za Tatjana dan za. dr. MJnsa vljcv ćeva 50 Din. Denar izročimo odboru
— Vremenski a »poved.   D u n a V 30.
jan. Uradna vremenska napoved za 31 L m.: Ja<mn .mestoma zjutraj megleno, m ras, slabi vetrovi.
_ Din ta fitave It razhnfnflenv.
KaVor znano, so orožniki v bli/ini Nlkšiči v Crni gori ubili II zloglasnih roparjev, na glave katerih je bilt ra^oi«an« nacruda 500 tisoč dinarjev. lrbiti «o bil? sledeči: Sivo in Murko Ras po po vid. Mu jo B«*ovtč. Milo* Ko# vačević, Jovo Krivo^anić. Col-»b in Maio Vuiović. Radovan Rifjović. Petar Zvicer. Miloš in AndHia Roparji §o bili naidrtneisl in najopasnejSi zločinci v Crni gori. Pobili so oVol 350 ljudi, oropali vagone nt prog! R«r--Riirka in izvršili nebroj zločinov. \a g'avc Save Raspopovira tn Muje Babovića je bilo razpisano 100.000 Din, na ostale pa 30000 Din. t»V-o da je celo vsota znašala 430.000 Din. N«««rad« je bila ra?dcljena ta« kode: po 10 000 Din so prejeli štirje
upniki župana iz niksičkcea okraja In po« veljnik orofcniške četje. Največjo nagrado je prejel oro*ni5ka kaplar fcivko Nikčević, vodia zasledovalnega oddelka, kl ae ja tispeSno boril, dokler nI prispela pomoč. — Dohil |e 50000 Din Rodbina v boju pad. leea kaplara Ifiniatoviča je dobila poleg stalne pokojnine v izmeti polne plače, tudi 30000 Din odškodnine. Padlemu orožniku GjuranVovIću ae postavi spomenik. L«£Je ranjeni kantar RoJn Popovi«* je prejel I0D00 dinarjev. Kaplar Milan Raketlč bo dobival ▼ slučaju nesposobnosti za službo tvojo pol* no plačo kot pokonino in ooicg tega je pre* jel 30.000 Din. Orožnik Radojčlč, kl ae Je v boiu odlikoval, je bil nagrajen s 5000 Din. Ostalih 95 orožnikov, kl so bili vsi v borbi z roparji, je prejelo vsak po 1000 Din. — Nadalje se postavi spomenik vsem padfim orožnikom. OrožniSkJ Častniki bodo predlo« feni v oHlikovanje.
— ?eparf! na poslu. Pri črkanju na kamniški vlak le bila posestniku Iv. Mcku-cii z Ijra ukradena listnica s 4500 D. — V gostiln pri Cenčiču na Sv. Petra cesti le neznan #ePf»r Izmnknil pleskarskemu pomočniku Adolfu Mlinarju listnico s 1500 D.
— StorkPa na cesti. Danes ob 4. zju-tr?J je na Aleksandrovi cesti prehitelo služkinjo O. T. Rodila Je v stranKču zdravo dete. Bila le prepeljana v bolnico.
— Karambol. V voziček mlcjcerlee Marije Prek se Je na linnskl cesti zaletel dvo-vprezni voz. last posestnika Jarca. Voziček se le prevrnil In se Je 20 litrov mleks razlilo po tl"h. ?knda zna*a 100 D.
— Železniške nesreče v leto 1921. Po statističnih podatkih promernega mfnistr-stva ie b;lo v letu 1923 nad sto železniških nesreč Natveč se lih le relativno vzeto dogodi o. v Srbiji In Rosni.
— Strahovita  nesreča.  V Slunra na Hrvatskem se je dogodila te dni strahovita nesreča.. Neki tamošnf! trgovec je Imel v trgovini zaboj  smodnika.  Manipuliral jt
okoff smodnika In Je medtem časom postavil na polico nad zabolem gorečo svečo. Pri tem je bil tako nepreviden da je zaboj s smodnikom prestavila! sem In tja. Sveča je padla v smodnik In nastala je strahovita eksploziia, kl je ubfla trgovca niegovo ženo In nekega kupca. K temu dostavlja »Zagreber Tacblatt«. Kakor Je stučai pomilovama vreden vendar mora človek ostrmeli natj strahovito neumnostjo, s katero ie bila ta katastrofa naravnost provocirana, z gorečo svečo se poda mož k zaboiu. napolnienim s smodnikom. To že nf več neprevidnost temveč neumnost, da se človeku lasie Ježe!
»ŽENA Z MILIJONI«. I. del: Strel v oariški ot>cH«
»Kino Matica« predvaja od danes dalje arandijozno epoha'no filmsko delo »2ena z mili ioni« — film. ki te bil posnet skoraj po celi Evropi. Pariz. Berlin. Beograd, Bj» dimpešta. Atene, Carigrad td. — so kraji dogodka Ellen Richter. znana Se Iz kolosal« nega filma »Pustolovka iz Monte Carlo«, igra naslovno violo. S tem filmom ho kino« obiskovalcem ouden redek užitek. Prvi del do nedeliel
— Pr-*srl"rev. OostPno »Koroški dom« Polianska cesta 11, prevzame s I. Icbr. gosna Kati KoroScc, vdova po rantkemu g. KoroScu, ki te bil preje v restavraciji L!ovd. To se prijazno nnznanja vsem prijateljem in znnncem žalibog; prerano umrlega Jos;pa KoroJec, s prolnio. da se pri obisku LjubPane spomnijo vdove ranike-ga ter jo ob»5čelo v gostilni »KoroSkl dom«. Glej današnje obvestilo med inse-rati.
PoiTVPrfbC.
— OdSet Je v nedeljo popoldne od doma 121etnl deček Štefan Cuzak. Oblečen je v siv »»iknjič in pokrit z belo plutneno če* nico. Kdor kaj ve o njem. naj blagovoli to naznani*! Ivan O'zaVu, Kamnik. 812
— IzgnbMa se le 30. tm. dopoldne od dolenjskega do mesarskega mosta, denarnica s I31C Dtn 25 p m mMItn listkom. Pn*ten naktt'e1) se naproša, da Jo odda prof* naerad*' za Oradom It 4 zoiUina m »Sokom«, pritličje a. Bradciko*
UREDITEV PROMETA Z REKO.
— Tri/. 3t. jan ) (Izv ) Italijanski listi objavljajo točno vsehino protokola, ki je bil podpisan v Rimu in ki se nanaša na ured tcv Železniškega, pristaniškega in carinskega prometa med Reko in Jugoslavijo Protokol vsebuje 08 paragrafov, italita odstopa po < tem sporazumu kraljevini SMS vporabo d.Ia molov v VcliVem pristanu (Porto CrandeV Kraljevina SMS se zavezuje plačevati za vporabo tega pristanima letno na<emnino v znesku 1 lire v zlatu. Protokol da!te toeno precizira poslovanje in upravo kolodvor*, kjer bo postavljena upravna delegacija dr» žavnih Scleznic ter bo v iponiumu 1 italijanskimi državnimi železnicami vodila la urejevala Ie!e7ni*k| promet In SvIcanlSnaj al'jžho. ProtoV-nl vsebuje tofn« določila fle* do   vporabe   fclernlškeC«   materijala. g1co»
železniškega osobia. kaVor tudi dalie pošlo? vanje carinskih organo? r smislu predpisov obeh držav.
5p'->ra*t?m d^lje navaja dolo^fla o oH= ae«r» Raro*a. Dclf- fn R-*nVin« R-<?ina pri* osde kr«l.<»srvu SHS v dolJini 500 m In f sirokost 42 m. V pomorskem, sin-fi-n^m. carinskem in prsvnem oztru pripada Re» čina ponolnomi pod suverenost kraljevine SHS. Lad;e. s lgtcoko'1 zis»avo M priplujejo v pristanke Raro*.. ali do Rečtne. do« bivajo dovolim je 7* vsidranjc od pomorska/ oblasti kraljevine SH.^.
Protokol d«!ie do'oča n«t«i«Vo. VaVo f«> treba v r 5»t i aprovizaeiio mesta Reke. zava# ruje mesto 1 vodo in električnim tokom.
JOL A NTirM \ Fr^T^RKA S SEDMIMI IMENI.
— Turfn. 31 januara, (tzv.) Verai mv»1dne ao sestavili v vili cofov Calvi di Bergolo uradni akt O roistvu Jolandint hčerke, k? ie doM'a kar sed~m imm Ime* n-«fe ae: Marna. L«»d--vvika. tkat. Vittoria. Milena. Ana in Ctorgio.
Borzna poročila«.
ZAHREnftKA BORZA. Dn« 31. januarja. Sprejeto ob 13.
Ob le nadnlie slabem prometu so tuđi danes vsi tečal nekoliko nazadovali. NaimofncjSe sta oslabeli Izplačil! Zuricb in Pracra vslcd njihovega mednarodnega o«!ablien*a.
Na efektnem trgu je prevladovala trflSče roba. Razven v Slavoniia-dclni-cah. za katere se je 5e ob koncu nudtl denar (215 Din), ni bilo skoraj nobenega prometa.
Ob zaklfučlcti norlrak>:
Devlzt: Curlh  14.9ft-~1S.ntt, Partr 397.75—104.75,    London 369.5—372 5. Dunaj 0.1213.5—0.1235, Praga 2.49—2.52. Bn-! drmpesta 0.305—0.335, Trst 377.20—3S0J0 i Nswyork 86.50—8730.
Valute: dolar    «5-375—^6-375, Bra
374.50—177.50.
Efekti: 7% Invest. dri. poa. od leta 1921 76; Ljubi   krvd  banka. Ljubljana 2UU Prva hrv. šted.. Zagreb 1012H—1013. Slav. j banka. Zagreb 106—107. Hrv.#slav. sem. hip.; banka. Zagreb 88—00; Hrv. esk. banka. Zagreb 168—169; Jugoslav banka. Zagreb 151 H do 133; Trbov prem. dr. ft70; S!«von»ja 217 do 218 (20): Nar. ium. ind 130. Ekspl. 144 Vi do 145; riuttman 1810; Šećerana. 1700—-1710 ' Vevč« 177*.
INOZEMSKE BORZE.
— Curh 31 jan. Orv.) DnnnUnla borza: Dentrrnd 6.625. Rerlin 1.35, Amsterdam 21550 Newyork 578.50 London 2469 Parle 26.75, Milan 25 15. Prag« 16.65 Rudrmoe-Ita —. Rnkareita 292.5. Sofija 4.125. Dunaj 0.OOS16O.
— Trst. 31. |an. Beograd 26.40—26.43 Dunaj 0.0322—0.0324, Prana 66 2i>—66 43. Parie 106—106.50, London 98.10—98.30 Newyork 23—2305. Curih 396.50—39*.
— Dunaj. 30 januarja Beograd 817 do 821. London 302 000—303 000, Milan 3004 do 3106, Newvork 70.935—71.1*5, Pariz 3552 do 3268. Pra?a 20^0—2050. Oirih 12 2*5—12.313. Valute: dolar 70.860— 71.260, lira 309O—3U0, dinar 813—819
DntffvenR vesti«
— Prva plesna tekma za Prverrslvn v SlovenlH. Vabila za to siiaino prireditev dne 7. f~br. t. v dvorani Union so razpo-s'ann. Kdor v«b:la sluffnino nI pre-el. naj se blngovolf zglasltl pri g. Lud. Cernetu. VVolfova ul. 3.
— V proslavo sponVna na Valentlnn Vodnika prirede 2. svečana v dvorani prt Valjaveu Clonl Nirod. Čitalnice v Sp. Sl-Jki »Vodnikovo besedo« z bogatim sporedom. — Na sporedu Je godba (sal. orkester Jug. že'ernjčarjev), pet»e Clt. pev. *bora> In solopetie g«, članov kr. opere — SiSkar-jev, dek'amacila In »VolknVn« narodna igra s petjem v 1. del. Pridite vsi. ki čutite z nam', da dosto;no proslavimo ta ve* čer. — Začetek ob 20. Odbor.
Kino LJUBLJANSKI DVOR
10. jan.
ti. jan.
Kadar država nima denarja,
elegantna, zelo  razkoli* Uomrdl;a v 6. dejan ih v p\.sni vlogi
Ernst ROckert«
s
srtan. 4.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 1 febraarja Igg4
GosDodarstvo.
ZAGREBŠKI GOSPODARSKI ZBOR.
</©vor dr. Vrbaniča. — Resolucije. — Kooperacija trgovskih in obrtnih zbornic.
Zagrebški Usti posvečajo nedeljskem« gospo«!«r»kemu zboru dolga stolpce, ▼ kste* rih prinaJaje obširne komentarje k daleko« sessiia konferenčnim resolucijam. Zlasti na« glsSajo prog r a matično vsebino velikega govora dr. Vrbaniča, predsednika zavodov Jugoslavije, ki vsi ve v gospodarskih krogih eele držav« splošne simpatije. Njegova iz« vajanja so iela splošno priznanja. Po prem vid je povdarjal, da črpa država tvoje dom hodke pred vtem iz i epov gospodarskih kro* gov in da bi se morala radi tepa v prvi vrsti zanimati za razmere, v katerih šivi in de« tuja jugamlovensko gospodarstvo. To jugo« slovensko gospodarstvo pa jo razven tega se glavni o« Ion države, ker prednjači s tel jo, da se ta država čimprej konsolidira in ojaci. In vendar mora gospodarstvo opažati, da se ga zanemarja in da se xa sedanjo veliko gospodarsko krizo na zanima vlada, ki je
?rva poklicana, da jo rešuje in ublažuje, 'akega stanjs sta pač kriva dva činitelja: na eni strani demagogija, ki prehaja preko vseh gospodarskih vprašanj molče na dnevni red, na drugi strani pa gospodarstvo samo, ki doslej ni malo varovati svoje interese te najti primerna pota njih uspešne zaščite. jDr. Vrbanič je govoril o omalovsžsvsnju, O nonsalansi, o brezobzirnosti, ki jo kaže vlada napram gospod s rskemu življenju Na* to s« je dotaknil glavnih misli poedinth resolucij. »Mi imamo svojo državo. hJaša dolžnost Je, da jo vtrdimo, da jo postm'imo na močan temelj in da jo solidno tzgrrdimo. Tepa ne more storiti poedinec, niti sila. niti trdoptervost ali pa partizanstvo. To lahko dosežemo samo a softasntm, razumnim in nesebičnim sodelovaniem vseh slojev, v prvi vrsti s sodelovanjem pospodarskih kro* gov. Sicer je 'sključeno, da ustanovimo dr* lavo, ki na i jo vsi snoSrujejo kot svojo domovino. Zbor je dolžan, da opozori me* rodajne činitelje na gospodarstvo Toda tudi gosnodarsrvo mora pntlti, da ae primemo uveljavi in da poizkusi v dosego svojih ciljev vsa zakonita in ustsvna sredstva Kooperacijo države in gospodarstva zahfea vtafo na samo interesi prizadetih gospoder* skih krogov, temveč tudi sploina dobrobit naše »Jamne domovine, države Srbov, Hrva* tov in Slovencev.*
K debati so se oslasfli različni govorniki. Med temi tnd zastopniki iz Slovenije, kJso vsi soglašali z resolucijami in zahtevali njih energično sprovedbo. Resolucije
govore vec" tat ffenefn* ento l^a
v daljšem izvlečku:
RESOLUCIJE.
Zastopniki trgovsk-obrniisltTVindnatrlr-skfh zbornic ter gospodarskih organizacij enodušno protestiralo proti dosedanjema načinu doaaJanja zakonov In aaredb gospodarske stroke ter najodločneje zazbtevajo, da se pred donošenjem vsaka zakonske odredba ts vrata zaslišijo islje gospodarstva m da ss njegovim predstavnikom v to svrho pravočasna objavilo osnutki vsak takoaov. pravilnikov in naredb.
Celo mednarodne konvencije čisto ekonomskega značaja sklepa država kljub opetovanim protestom gospodarskih krogov brez njihovega sodelovanja. Primer takega postopanja le sporazum o Reki, ki pomeni za našo državo težko in nenadomestljivo Izgubo. Do seda) doneSeni zakoni so v gotovi meri ovirali normalni razvoj in napredek gospodarstva, mesto da bi ga pospeševali in olajšali, ter je s temi zakoni storjeno stanje mnogo pripomoglo h krizi, s katero se morajo danes boriti skoro vse panoga našega gospodarstva.
Zaradi tega zahtevajo udeleženci današnjega zborovanja:
1. Da se institucijs Gospodarske** Sveta predvidena v čl. 44. ustave v najkrajšem času oživotvori.
2. Da se preneha z dosedanjo prakso uvajanja novih državnih dajatev in da se preneha tudi z linearnim povečevanjei davkov.
3. Da se izvršilne naredbe In pravilniki Izdajajo samo v okviru dotičnih zakonom in da se opusti praksa po kateri se najraztč-nejšl specijalni zakoni menjajo s finančnim
zakonom.
4. Da se zakonski aanutki, ki se tičejo gospodarstva predložijo narodni skupščini šele po zaslišanju zbornic in gospodarskih organizacij ter da se njihova mišljenja, obenem z vladnimi osnutki predložijo narodni skupščini
o. Da se pri izdajanju davčnih, carinskih in taksnih zakonov v prvi vrsti vodi račun o pravični In enaki razdelitvi davčnih bremen na vse stanove in kraje države.
6. Da država, ki od svojih pripadnikov zahteva vestno izpolnjevanje dolžnoetl. tudi sama zadošča točno svojim obveznostim.
7. Da se trgovinska, carinska in industrijska politika naše države Izvaja v stalnem pravcu v sporazumu s predstsvn'ki gospodarstva. Temeljito naj se zaSČItiJo vse panoge domačega gospodarstva potom povoljnih trgovinskih pogodb s sosednimi državami. Končno naj se opusti sistem kon-
cesij pri antanavijanja industrijskih podla-
tu.
g. Državna naročila aa račun reparacij naj sa ome] a,
9. Obžaulja se, da so prometne prilike še vedno skrajno neurejene ter se poživlja vlado, da v najkrajšem času najde potrebna sredstva ter prične izgraditev dobrega železniškega omrežja.
10. Železjniška tarifa se naj dovede v sklad s stanjem in potrebami gospodarstva. Event .spremembe tarife se naj ne Izvedejo linearno. Vpošteva te naj tarife in tarifna politika sosednjih držav.
L Zahteva se sistematična Izgraditev vseh važnih cest s pomočjo države.
12. Vlada naj posveti naj resnejšo pažnjo pospesevanjn našega pomorstva v splošnem, a posebno ureditvi naše plovbe, izgradnji In razširjenju naših luk. Ustvariti boljših prometnih zveze z zaledjem, uvedbi tarifnih, carinskih in železniških pogodno, sti za pomorski promet ter da se z vsemi merami potrudi, da naše Jadransko morje čim prej postane odličen činitelj naše zunanje trgovine.
13. Urede naj se čim preje ona vprašanja. Id so v posredni ali neposredni zvezi s trgovinskim Izkoriščanjem jugoslavenske cone v solunskem pristanišču.
14. Pristopi naj se čim preje k izvedbi madridske mednarodne konvencije, s katero regulira mednarodni poštni promet
15. Olajša naj se potniški promet z Inozemstvom In se naj v to svrho poenostavijo, pocenijo in po možnosti povsem ukinejo redarstveni in konzularni vizi.
16. Oospodarstvu nai se čim prej osiguralo potrebni dolgodobnt in kratkodobnl krediti.
17. Osigura naj se sodelovanje tujega kapitala v domačih podjetjih. Država naj podpira dobivanje kreditov za industrijo In trgovino v Inozemstvu, ne da bi za to zastavljala svojo politično in na rod no Gospodarsko svobodo
18. Stanovanjska kriza naj se rešuje na način, da se na eni strani gospodarskim krogom ne nalaga dolžnost građenja v obs-.-gu. ki prekorači njihove sile. na drugi strani pa. da tudi država s»ma gradi poslopja za svoje urade in uradništvo.
-t. Pristopi naj se k temeljit! reviziji zakon* o zavarovanju delavcev proti boleznim in nezgodam, kakor tudi zakona o zaščiti delavstva.
30. Odpravijo naj se zapreke, ki oviralo gospodarsko delo In imajo za posledico nezaposlenost
21. Organizira naj se zanesljiva statistična služba zlasti glede na celokupno gospodarsko življenje.
22. Sporazumno z vsemi gospodarskimi krogi naj se čim preje donese enoten zakon o zbornicah.
23. Vlada naj izdatno podpira strokovno šolstvo za izobrazbo vseh panog gospodarskega naraščaja.
24. V interesu gospodarskih zvez z Inozemstvom naj se vsem konzularnim predstavnikom dodele posebni komercialni atašeji, a trgovinske agencije naj se ukinejo. V za nas najvažnejših inozemskih centrih naj se osnujejo trgovske zbornice SMS.
25. Zajamči naj se neodvisnost upravnih In sodnih organov.
Turisfika m mri.
NOVA OLAVNA SKUPŠČINA LVP. JNS v Zagrebu |e naročil LNP, da skliče za nedeljo 3. febr. novo glavno skupščino. Nova skupščina je v zvezi z znanimi nepravilnostmi, ki so se dogodile na zadnji glavni skupščini 16. dec — K temu Inc'dcn-tu pristavljajo zagrebške »Novosti« nastopni komentar: »Ponovna skupščina v LJubljani. Na poslednji glavni skupšč'ni podsa-zveza v LJibljani so se dogod le številne nekorektnosti, ki so karakteristične za delo tamošnjega podsaveza. Izvestm gospoda k! se Je hotela zopet polastiti oblasti v pnd-savezu. Je terorizirala skuoščino na ta način, da enostavno ni pripustila klube, ki Ji niso bili po volji, k glasova: |n Pri enem mariborskem klubu Je naSla da poverilnica ni baje v redu. ker je i*to podpisal tajn:k In blagajnik, druiim z^pet n'so dovolili glasovati, češ da niso plnčali članarine in da radi tega niso več člani, da*! popada pravo brisanja članov samo JNS. Proti takemu vodstvu skupščine se je vlomil na JNS priziv, ki ga le le-ta odobril in naložM novo skupščino za 3. febr., ki li prisostvuje poseben de'cgat JNS-a«. — Knko pa nai razumemo potezo LNP. da razo;snje v današnjem »Jutru« skupščino za 2. febr.? ★   ★ ★
OnČNT ZBOR S. K. JADRAN. SK Jadran, eden naših najmlajših in najagilnejš'b športnih klubov, je imel v nedeljo dopoldne v Loznrjevi gostilni svoj 4. občni zbor. Zborovanje, ki le bilo zelo številno obiskano, je otvoril predsednik R. Bar s pozdravnim nagovorom na navzoče. Preteklo leto je b;lo za SK Jadran velevažno Klub se jc povzpel v prvi razred nogometa ter je tudi v lahki atletiki dosegel dru-co mesto v Jugoslaviji in Sloveniji. Letos namerava prirediti dvanajsfdnevno turnejo po Jugoslaviji. Razširiti hoče tvdi svoje delovanje in ustanovi več novih sekcij. Pereče je postalo vprašanje igrišča ker sedanje ne odgovarja modenrm zahtevam. Glavno krizo pa povzročuje, kakor tudi pri
ostalih klubih, fin. vprašanje. Ce bi pa vsi člani storili svojo dolžnost, bi bil Dn, p«->-jožaj mnogo ugodnejši.
Pred prehodom na dnevni red je čestital klubu v imenu »Zimskospjrmcca saveza« in S. K. ilirijc £. Goreč, želeč, da bi tudi v bod.^-ri s.i ostal na vi vri ter a.; bi djsecel cbilo uspehov in novih rekordov. V Imenu L L A. S. je pozdravil klub s-S 1 a m i č, v Imenu S. K. Pr.m rja c. K u-r e t in v imenu L. A. S. K- g. Z a d n e k.
Tajniško poročilo je zatem podal v izčrpnih besedah s. Jan." k. ki je poročal e delovanju kluba in ocbira. Clancv strje klub 416, od teh 125 rednih in 6 ustanovn.h.
Blagajnl-Hco poročilo ie podal c- C e r-n e. Dohodki pretekleca le a so znašali 99SS.82 D, izdatki pa SZ29.2S D. Klubova aktiva z inven.a-jem vred znaša 87^.°4 D.
O klubovem inventarju je kratko poročal g. Stejner K. Sledila so poročila načelnikov pos;  " i h sekc:j.
Celokupnemu odboru jc bil za tem podeljen absoIutorU nakar ie sledila volit v novega odbora. Izvoljeni so bHi: preds. Bar. podpr. Primožič, I. tajnik Kobe. II tajnik Bo" i - "i, blagajnik čeme ter odborniki: Sm le, Marinko, Mthočlovlč Kn-štoffč, revizorja Klobčavcr in VonČina II.. tehnični refrrat Kreseli. Načelniki po«am-nih sek:ij: nogometne g. Čcrne lahke M.ezs.-';!S. te:'-"'-v'. F os r.ač ter za k vodarja Stein-r in Di-nic.
Po volitvah so se razmotrivala rzr^z aktualna vprašanja, nakar je preds. g. Bar zaključil dobro uspeli občni zbor.
— Drsalne tekme. SK Ilir tja nrfreol nn svojem drsališču 2. in 3. febr. ob 9. dopoldne tekme v ume'nem drs^nr.i Prvi dan tckmu'ejo dame za prehodno d.T' 9 SK. Pirite ter junior j! v nedeljo se trV~ drucrč za prehodno darilo dr. Gibc-t Fuchsa.
— Drsališče SK. IT rje ie vs!ed svoje senčne, proti severu odprte le^e v najboljšem staniu. Ljubljana je d^b;,a z n m umetno drsal;šče. ki je nnorabno ?e >b nnTnan;šem mrazu ter se lahko vzdrži v dobrem stanju še mnogo dni potem, ko so nnrnvna drsališča nc^orabna.
Ci?Qvm urednik: RASTO PUSTOŠI FW$FK, Odcnvornt nr^dnik:
VALENTIN KOPITAR.
Inseriraite v ..Slov. Narodu"
tttfggHi III ■■■I I—IIIIIM
S^tesehteo.
cel sovorej upreve naj ne> e>rffofi
PicSulei mm
L
Cenjeno obrnitfdwo vZfstdno ooreičasn, dn tmtn fyw*l<* n*s nor*o
preurejeno gostilno »Koroški dom"
ePohanrka cesta štev. M v Ljubljani. Jcamor se prese!itn /t 7  ff>r>rus*r>:*>m 1924
Za doeedstnjo n<*/»ivn/e>t*»t *e rt n,enim esomtofn noftsrpJele mahvaljiijem, ter prosim> »otipanj* tudi v nadalje in me priporočam na noveramearsi.
TodIIa se bodo pristna domača rina med temi radi refe-tlmlani čriček 4» „Gadove peH" Topla in mrela jedila redno na razpolago. JZlnvtr je cenjenim gomtom na mejpalago.
C t ne Jeonkurenčnm. Cene konkurenčne.
Z odličnim spoštovanjem
K ATI KOIIOŠ1ZC*
Istfedi
Cena   matih oglasov
vsaka beseda 50 pora. — Najmanje c>a Din 5-—
I Službe
3^
Zahvaljujemo
se prav od srca vse! Številni blafi gospođi, ki ie o priliki bolezni in smrti našega preljubega očeta in deda, gospoda
Antona Krejčija
s požrtvovalno ljubeznivostjo lajšala rajnika zadnje nre, mu izkazala v tako obilni meri poslednjo čast in nudila tudi nam s svojim prijaznim sočnijem oporo in tolažbo
v teh težkih dneh*
Posebej se še zatavatjufemo slavnemu pevskemu zboru Glasbene Matice za ganljivo slovo« Sokoli in obrtnim tovarišem rajnika pa, da so v tako častnem Števil« spremili starega svojega člana in tovariša aa zada ji poti.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1924.
Rodbine: Aston Kropi, «r. VUjm BroJMi ■BMlanki. JLrko.
Šivilja
z večletno prakso za damske obleke, gre šivat na dom. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.*. 829
Vajcnko ali
▼cjenca
sprejme — »Narodna knjigarna«. Prešernova ul. It  7, Ljubljene
Hišnik
(profesijonist) — brez otrok — se sprejme teko j. — Naslov po* ve uprsvs »Slovenskega Naroda«. 83S
Železna postelja,
navadna, se ceno proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 843
Seno,
dobro za goveda ali konje ter več vozov se proda. Fran Šuštar, Do* lenjska cesta. 823
Skobelna m5za
110X60   cm.   nova, se
*ct»o proda. — Poizvc se: O. O., Ljubljana, Hra» deckega vas 28. 839
Vrtnar,
samostojen, neoženjen. 30 let star. emožen vseb na nog vrtnarstva — i*če stalne službe. — Naslov rtove oprave »Slovenske« ga Varoda« 841
Trgovali ootnik.
Slovenec, 30 do 50 let star, prvovrstne moč, ae išče za manufakturno ve* letrgovino v Ljubljani. — Ponudbe z referencami in zahtevki je poslati pod Šifro »Trgovski potnik 824« ne uprsvo »Sloven* skegs Naroda«.
I    ?rod?m I
Fižol
kupujem vsake množine. Ponudbe povzorjene. — Vekoslsv Pod'o^ar, Li':b* Ijene,   Florijanska uliea.
754
Omaro za knjige
ter klub*garnituro, novo ali pa ohranjeno — k u* n i m. — Ponudbe na: Po*tni predal 150, Ljtb. Ijant. 807
Polfakfh tračnic
ca 150 m kupim. — Prodam stroj in pod= lote za gladek cementni streiruk. — Jos Cihla*. Dunajska cesta 67. 827
2 meblovani sobi
oddam takoi proti poso» iilu Din 12.000. — Na. s*ov pove uprava »Slov. Naroda«. 818
D: jaka
se sprejmeta na stanova* nje in hrano. — Naslov pove uprava »SlovensVe* ga Naroda«. 844
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom išče ^olidrn samec. — Ponud* be pod »28/845« na upra* vo »Slov   N«rods«. 845
Pletilni stroj
Srrvrie Uaivereel it. 5 50. malo rabljen, ie nov, po* ceni neprodei. — Več peve Merije štengl. Me« renberg. Dravske doline.
nam
I    St*1!0V<>tt'3 I
Mala soba
v sredini mesta, s poseh* nim vhodom, električno razsvetljevo, s popolno oskrbo in dobro domačo hrano se odds gospodu. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« 855
Ler>o opremljena in snažna soba
s posebnm vhodom in z elcktr. razsvetljavo, po možnosti v sredini me* sta, se išče. — Ponudbe na: Vilko Sušnik, Miklošičeve cesta 15 (Trho* veljaka družba). 854
Zamenjava i
Stanovanje, obstoječe iz treh sob in pri tile lin v I. nadstropju Oosposvetske i?este z raztjlcdom na ce* sto — se 7amenia rs sta* rpvvenjc Štirih sob in pri» tik'in, tod« le v sredini rr^Ma. — Pon"dbe pod »Sredina mesta /815« ns 'ipravo »Slov. Naroda«.
Štabne parce'e,
prvovrstne, pod Rožni* kom poleg ceste — na» prodaj. — Naslov pove uprava »SI   Nar.«. 830
Pozor i
V najem ae oddalo Smer* ješke toplice pri Novem mestu; eventualno se iate tudi prodajo —Informacije pri lastniku: Ljub* Irena VII. Bellevue. 811
Tovarna rinčic
in kljukic za čevlje, že opremljena, se radi ne* sporazumljcnja družabni« Stva po ugodni ceni pro« da ali se sprejme družab* nik. Dnevni dobiček to* varne 3000 kron. — Več se noizve na licu mesta vsak dan od 9 do 2. ure v StrazLšču   pri Kranju.
849
fokali
i
Trgovski lokal
na prometni točki Ljub* !jane se išče za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »Promet'779* na upravo »Slov. Naroda«
i
fozrio
1
Gostilniška
koncesija
se da v najem in ob* nem ugodno preda in* ventar z namešča jem. — Ponudbe pod »Zora 16 c-52* na upravo »Sloven« skega Naroda«.
POZOR! PEKARJI!
Dtamalt
tvornice H*usci in Sobot« ka. Dunaj. Stedlau, pe« karski sladni ekstrakt ?e najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nado. mestke — Čuvajte se sličnih potvorb. naj bo nrašek ali tekočin«! Za-htevajte samo originalni »Diamalt«! — Glavno za. s^onstvo ra Jnfjosta vijo Edvsrd Duž.inec, Stro^-mavertev« ulics br 10 Zagreb 12 961
Plesne obleke
od Din 400 do Din 12^0 v vseh barvah Po ns» tanTncm naročilu glede velikosti, barve in mate* rijala — po5" em no no* vzetju. — P Msffdič, Ljubljana, nacoroti filiv. ne pošte. 679
Premog
(trboveljski), drva, trda in mehka, žaoana in cepljena, stalno v zalrgi — Premog in drvj rarv:i*a= mo tudi v vrečah — Na« ročica sprejema H. Petri", ^osnosvet^ka cesta 16 Telefon 343. 319
Zalega klavirjev
in pianinov
najboljših tovaren Bo« sendorfT. Cznn1 a. Ehr« bar. Holzl, S^hu'eigHo* fer, Originag Stincl itd Tudi na obroke! — Jeri* ^a Hubed, roj Dnlenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul št. 5. 30
TEEEEJEEEJ
Avtomobili »Lancia-Torino«.
Gospod   Bavastro dt
Cortazzi, prokurist tovarne Automobili Tancla. Torino se je mudil pred« hodno   v   našem mestu.
V
ni! se
bo čez ne^olil
dni ▼ svrho etabliranje zastopstva za prodajo •tvt^nirMlov »T.aneia«. — ?Cdor bi se hotel med tem časom zanimati za prevzetje ar?**nture te to» vame, naj blagovoli ohr. niti se na imenovanega :osnoda n« naslov: Pos*e res^nnte. Buka-est, cen* tralna pošta (RomunfaV
840
-!!-!! -M c|' rll JI .»n
JJJ aJ »J aJ »J »I
Pisalii UToiL piintlDie
■iahaeilieia slala-mlM
••laatare»e)Tfi mllea t-L
> ai ai ai .i ji a a a ji a
nevaste!
NalboljSe in na i cenejše emajlirana In Seiezns kuhinjsko posodo ee dobi pri
V9F03TUlf A"
tre;, dr. BIZJAK  & Kompw
Ljnbljsoa, Krekov trg 7 (poleg Mestnegs doma'. En gros trgovcem znaten popast En detaU.
Csnjsaim Damam!
Predrto nakuilte svilo aeai plesne toif<*fo. poglejtn al v      nalogo pri
A. Sinkovie na^l. K. Soss
Ljubljana, Mastni trg 10.
Proda'a po konliurenJnlh ctnshl
lastnin« in tiak »Narodu« tiskarn««.