PROSVETA ÓLASILO UreAnU m ta aprsvallkl peeeleeli sei n Seatk Lawadala Ave. i i C Mfias of PaUisatlsai s m a UwaSala Ave. aeksas. BaekvaU SHŠ tiar xa J» IM» tha am «f chicago, »tu Četrtek, septembra (sept. «a), imî •t speeUl rate of poiU|t provided for ti section I1M, Aet «f Oet S, 191T, ntttrM « J» 14, ISIS. I. im. âTEVrf—NUMBER IM ki letala ponovno dH Nanking Kitajska, 22. eept 1 vlada je ignorirala angleških in ameriikih •itet proti bombardiranju glavnega kitajskega 7z zraka. Japonski letalci wr»j ponovno napadli Nan- t7n vrgli veliko število bomb. 11 topniške baterije ao prisilile letalce na umik. ci so v teku bombardiranja, rajalo poldrugo aro, izgu-ri letala. irapnel, ki so ga izstre-ijski protiletalski topovi, tiral v bližini stanova-i Ntlsona T. Johnsona, ameri-poslanika na Kitajskem, in člani njegovega štar le prej umaknili na a-ko bojno ladjo Luzon, ko ■ posvarjeni, da Japonska \ bo odgovorna, ¿e bo doletela Američane in druge tujce, »nočejo umakniti, v napadih Kitajaka, 22. aept. velika bitka v zraku v redani vojni med Japon-Kitajsko se je včeraj vr-i ud Kantonom, metropolo v i Kitajski. Drzni kitajski le-io porazili Japonce in uni-letal. Enaindvajset ja-letal je metalo bombe ton in kitajsko letališče i vzhodni strani meata. Bombe ubile veliko število civilnih Nvakev in razdejale več po- ___vlada ignorirala protest Anglije in Amerike, v katerem obsojata bombardiranje glsmega kitajskega mesto. Ameriški državljani bežijo iz vojnecone. Japonska armada medla nove pozicije na fronti v severni Kitajski _____ Čehoslovakija kopala Masaryka Cez milijon oseb se po* klonilo slavnemu pokojniku Praga, 22. aept.—Tomaž G Maaaryk, ustanovitelj čehoslo-vdške republike, je bil včeraj pokopan s častmi, katere mu je poklonilo čez milijon Cehov, Slovakov in predatavnikov vaeh narodnih manjšin v republiki. Pogrebni obredi, ki ao ae začeli Pragi in trajali tri dni, ao bili zaključeni včeraj popoldne na gradu Laniftču, kjer je bil Ma-saryk položen k počitku. _ Zadnje slovo' v imenu češkega ljudatva, vseh ljudatev Cehoalo-vakije in v imenu humanitarne demokracije vsega sveta mu je govoril ob odprti grobnici dr Edvard Benaft, njegov učenec osebni prijatelj in naslednik Beneš je v imenu stavnega pokojnika pozval vae, ki žive v Ce-hoalovakiji ne glede na narod-noatne, rasne, politične in verske pripadnoati, naj kooperirajo s njim v zaščito humanitarne demokracije, ki je bila Maaarykov koncept moderne in bodoče države. Domače ij, 22. sept. — Ameri-i avtoritete so pospešile eva-:ijo državljanov iz kitajskih ko so japonski letalci ob-nipade na mesta ob več nilj dolgi fronti. Ameriška k« Stewart je včeraj odri-Ningpoja, da sodeluje pri Kiji drtavljanov v Mokon-— Druga bojna ladja Pecos 1 * vzela na svoj krov begunce f««fhaja in Tsingtaoja. ig. 22. sept. — Japonska ■ je prodrla v bližino ki-»h utrdb v severni Kitajte utrdbe se vlečejo ob re-I «ao. deset milj severno od važne kitajske mili-tične baze. Tu je koncentri-1 ¡"tajska armada, ki ae pri-pa na odločen odpor, da u-" Pr-™ , ^ Preprečijo organ i-¡f delsvcev, je dejal e. Ur • federalnega oeta dobila le hujšo'kazen, če bosta ponovna prišla pred njegovo aodišče. Svetoval jima je, naj ae vrneta v Ruaijo, "odkoder sta prišla." Unija za ameriške civilni svobodščine in Mednarodna delavska obramba sta naznanili, da bosta vložili priziv proti obsodbi. Saart aktivnega člana Neffs, O. — V bolnišnici Bel-laire Hoepital je te dni umrl Albert Ratajczak, star 69 let In po narodnosti nemški Poljak, ki je bil član društva 4 SNPJ zadnjih 33 let, enkrat delegat konvencije SNPJ in 20 let društveni nadsomik. Bil je zelo aktiven član in priljubljen pri vseh, ki so ga pognali, zato se ga bodo s hvaležnostjo spominjali. Dva nova grobova v Kanadi V Nprandi, rste in sestre, v Združenih državah pa brata Antona, ki živi ir Parksvillu, Minn. Brat Anton - . , . . -,„ Je bil obveščen o bolezni Ivana, Hg* £ ali prišel je en dan prepozno v\™»rt L. Craigis, brltski poals- Kanado, da bi ga našel živega. ... . - V Schumacherju, Ont., je umrl! OdjK)šaji «^/ngUJo in Ja- Anton Hribar, star okrog 80 let " ^SSLm £ n doma od Cerknice na Notranj- 1 c Lf skem. Umorila ga je jetika. V Knatchbull-Hugessona, britske- Anglija tudi) posvarila tokijsko j vlado Waahlngtoa, a«, 22. eept.— Državni tajnik Okrdell Hull je včeraj poslal oster proUst japonski vladi, v kSterem obsoja napade japonskih leUloev ns Nanking. Japonafci ultimat, da se morajo člani ameriškega po-slaniškega štaba ia drugi tujci umakniti Is Nanklnga, je tudi kršenje mednarodnega zakona. Joaeph C. Grew, ameriški po-alanik v Tokiju, je isročU Hul-lov proteat japonski vladi. Pro-teat je dobil tudi* Hirosi Salto, japonski poslanik, v Wsshing-tonu. - ^ lx»ndon, 22. sept—Velika Brl-Unija je všeraj ,posvarila Ja ponsko, da ha ons. odgovorna za škodo, ki jo bodp utrpeli angleški intereai v Nanklngu v zvezi z napadi japonskih letalcev na to mesto, čeprav je naslovila ultimat vsem tujeSemcem, naj se umaknejo Is Nanklnga. Svarilo Kanadi je bil od leta 1928. ga poalanika na Kitajskem. Anglija je takoj protestirala in zahtevala zadoščenja odgovor pa je dobila šele včer4f. Ta še ni bil objavljen, toda poučeni krogi pravijo, da Je nfssdovoljlv. Španski >, da Je^ssadov ski faUstiči Sova lokomotiva bo vlekla m brzino sto milj Chkago, 22. sept.—železniške družba Baltimore A Ohio je naznanila, da ima v načrtu novo parno lokomotivo, ki bo lahko vlekla 14 vagonov s hitrostjo sto milj v uri. Lokomotiva bo imela 16 cilindrov in štiri pare koles. ni vod - /o aretiran * v Franciji Pariz, 22. sept.1—Francoska polki ja je «šeraj #r Jala v Hen- dayu, francoskem mestecu ob meji Španije, majorja Juliana Troncosa, vojaškega governerja treh Španskih ffišiatJčnih provinc. Aretacija je bila izvršena na ukaz francoakega notranjega miniatra Dnrmoya, ko Je prejel dokaze, da je .Troncoao zadnjo nedeljo poskušal z grupo svojih ljudi vred odveati podmornico španske vlade, ki se Je nahajala v francoskem pristanu za popravljanje ladij v Brestu. Troncoso Je bil odpeljan v Ba-yonne in tamkaj vržen v Ječo pod močno stražo. Kar Je Troncoso vplivna oaeba v Frankovem taboru, bo njegova aretacija nedvomno Izzvala diplomatične komplikacije. NOVA OFENZIVA MADRIDSKIH ČET V JUŽNI ŠPANIJI Fašisti iztirani iz Penar-roye in dveh drugih ' mest MUSSOLINI DOBIL "PARITETO" Madrid, 98. sept. — Spansks ljudska armada je včeraj presenetila fašiste s novo ofenzivo v južni Španiji In pognala je fašiste is treh mest na fronti pri Cordobl. Uradno poročilo španske vlade se glasi, da so njen« čete docela uničile dva fašlstidns bataljona, demollrale s topni škim kritjem tri mesta in oku pirale tri druga. Ofenziva s< vrši na 20 milj dolgi fronti v hribih, ki so oddaljeni 40 milj severno od Cordobe In kjer so bili fašisti še mesece dobro utrjeni. Ljudske četo so nspedls od ValsequtUa ln njihovi topovi so domala razrušili mesteca Bel-mes, Penarroya in Pueblo Nueva del Terrible ob železniški progi, nakar so napadalci pognali fašiste is teh postojank in okupirali centralno železniško središče Penarroyo. To središče spaja progi Madrid-Cordoba in Madrld-Sevlllo. Na stotine faši atov je bilo ubitih pri tem na padu. Drugi napad vladnih čet je bil istočasno izvrtan od sapadite strani in fsšlstl so bili s velikimi izgubami iztirani it, gorskih postojank Atdss de ruenss in dveh sosednjih mestec, ki so bila važno spajališče v sistemu fašističnih komunikacij v centralni Španiji. liondon, 22. sept.—odlo, umazano ln brutalno raketlrstvo." Tsko Je izjsvil gsnersl Smed-ley D. Butler, bivši poveljnik ameriških pomorščakov, mož, ki pozna vojno, ki ae Je udeležil svetovna vojne In Je že prej priznal, da Je bil Izterjevalec raču-nov ameriške plutokracija v vaeh delih aveta. Butler Jo govoril pred člani Ustanove za Javne zadeve. "Ko a« Je Amerika zapletla v avetov-no vojno, smo pripovedovali vojakom, da se borijo za svojo domovino, za čuvanje demokracije, v vojni, ki bo končala vojne," Je rekel general. "Vse to Je bils velika laž. Vojna Je rakotlrstvo In to vedo oni, ki ae z njo okori-atlJo.M Butler Je dalje rekol, da mora ljudatvo vedeti reanico, če se hoče izogniti vojni. Drugače na-aede zavajelnl in lažnjivt propagandi. Amerika naj rešuje le avoje notranjo problema In uve-ri naj a vat, da njen namen nI invazija katerekoli dežele ali za-eega tuje lastnine S tem bi A-mtrlks dala vzgled drugim kot poštena in pravična država. Zaščita interesov smeriških industrijskih In finsnčnlh magnstov zunaj Združanih držav nI dolžnost «e zaslišanih,^ jf seveda zadrtalo veliko doiüa. Častno pa je bila na-v kateri John Ee- t*Ht Is (AroineWUraelje dru-[pj. Tu aie vedno dobro-Joeepb Snoy, 18 ljudi da bi nov«a člana (Blacka) na Neki judovaki trabinec Gra-L^op«!» naselbina Maynard. Iz nowitz Je povedal, 4a ae ni etri- „«topole je prilel Louis Eršfe njal, ào je "Odbor državljanov" | ip * tt«e druga. Nace Žlember-pozval v Johnstown kongresni in _______________ger m Eršte sta «seveda takoj ka Hafmana. Bekel je, da "Od- rMviU "diplomatično debato, bot" Ima namen vzdržati mir in Eriie w je namreč okorajžil^ker red (kar je seveda le pwtveza)|je^it 4a od moje strtni *ae* toda Hofman, katerega so #po-L dobil nobene-podpore, kaj- vabili, je dokazal a evojim na snopom v Michignnu, da Je aa •Delavski razsodiščni odbor ti bil earn :tidc, da še govoriti ni sem mogel. Drugače m tista de-i bata izpadla, če bi mogel povedati avoje. Wall, malo*šbave ne najprej vprašal *proator,kjer| škodnje ln srečni ao tteti, ki *i bi se vašik> zasliševanje, šalakihjo lahko privoščijo. »pa odbor v Johnstownu. Ker'pa ta imamo z Erštetom in »aoetom šolski odbor radi pradaadkov vselej, kadar pridete ekupaj. o- cijska Nemčija _ ... na debelo s svojimi armadami. Vsakdo, kdor ni slep, lahko vidi kako se Muaeolinijev tlak hvali z zmagami Muaaolinljevih čet v Španiji. Ves svet ve, da je Mussolini a svojimi četami po razbojniško napadel Abesinljo in jo deloma podjarmil. Vos svet vidi, kaj danes delajo japonski militaristi na Kltajakem brez uradne napovedi vojne. Ce ni to razbojništvo prve in najkrutejše vrste, kar počenjajo na Kitajskem japoneki militaristi, zavezniki Mus-solinija in Hitlerja, tedaj sploh ni razbojni-štva. Ves svet tudi ve, da so hlapci Mussollnija in Hitlerja na razbojniškem delu v vaeh demokratičnih in napol demokratičnih deželah, v katerih intrigirajo In organizirajo ignorante in zločince v svoje namene. Edino bebci ne vedo tega — in edino intrigantl ter tajni prijatelji Rima in Berlina nočejo vedeti tega! Liga narodov — zatajevana, zanemarjena in kaetrirana od lastnih ustanoviteljev in vodilnih podpornikov — zboruje letos sredi največjega fašističnega razbojništva. Po zaslugi trpinčene Španije, Rusije in deloma Francije ima Liga danes jasno sliko tega razbojništva. Španija ponovno apelira na Ligo in poleg nje apelira trpinčena Kitajska. Kaj stori Liga narodov? Ves svet, kolikor je še treznega» danes zre na Ligo narodov, kaj stori spričo rampantne-ga razbojništva na Španskem, Sredozemlju, na Kitajakem ln povsod. V a a k o izbegavanje Lige v tem resnem momentu bo pomenilo, da je Liga sa vse praktične potrebe mrtva in najbolje bo, da se razpusti in zapre avoj urad v ženevi. Napadena in invadirana Španija je v že-Inavi razgalila fašistične razbojnike; Rusija jih je razgalila ln deloma je to storila Francija, katera dobro ve, kaj Jo čaka, ako pride med tri fašlatične diktature. . Sovjetska Rusija ima vas čas svojega obstanki svoje notranje homatije, ima svojo diktatorsko in teroristično notranjo politiko — Ima marsikaj, s čimer se ne more strinjati noben zagovornik prave demokracije — vendar ji je treba priznati, da v svoji zunanji politiki Je nova Rusija od avojega začetka do danes poštena In miroljubna. Nikogar še nl napadla, nikjer v tujini še ni zakrivila razbojništva, kakršnega počenjata Muaaolinl in Hitler. Nikamor še ni poslala avojega vojaštva, kakor to delajo razbojniške vlade Italije, Nemčije in Janonske. Španski vladi so sovjeti poslali nekaj tehnikov In večjo zalogo bojnega materiala, toda bojni material Je demokratična Španija dobivala pred časom londoneke komedije "nevme-šavanja" tudi iz Francije, Amerike in drugih dešel. Po mednarodnem pravu ima vsaka postavna vlada pravico do tujih trgov, da ae brani, če je napadena in to pravico je imela ljudska vlada ftpanlje vseh štirinajst mesecev v teku fašističnega upora ln Ima jo še danes. Demokratične vlade veega sveta morajo vedeti, da kriza mednarodtiefn razbojništva, ki ga uganjajo fašistični Italijani, Nemci in Japonci. ne bo rešena z izbegavanjem in skHvalicami, kakršne je igral "nevmeševaln!" odbor v Londonu — ne bo rešena s d ipl<»matičnim hinavstvom. Krlsa mednarodnega razbojništva bo korenito rešena le tedaj, kadar demokratični režimi zavržejo zunanjo politiko hinavstva in otročjih skrlvaltc ter vzamejo gorjačo v roke. Kor-zarjl na morju In roparji na suhem v starih Časih so se umaknili le pred gorjačo — in le gorjačo poznajo in rešpektirajo tudi moderni fašistični tolovaji. U gorjačo in nič drugega! Ako Liga narodov noče po svojih pravilih nastopiti s kolektivno gorjačo proti fašističnim razbojnikom, naj bo vsaj toliko poltena, da zaloti demokratične Spance z vsem pot rel>-nlm bojnim materialom, da se bodo lahko z enako mero sami branili In obračunali z Mua-aolinijevimi in Hitlerjevimi rasbojniki; Isto-tako naj založi Kitajce z bojnim materialom, da obračunajo s japonskimi razbojniki. Ce ae Liga narodov ne briga več za svoja pravila miru, naj vsaj na ovira obrambe napadenih ljudstev. Napadena ljudstva, ogorčena ---i** t sedaj! beta*) ---- kričeči nobene slabe beeede aa to organizacijo. Zakaj? Odgovor ni težak. Večina tab, ki nes najbolj kričejo proti KKK, so bili pred leti sami člani ali pa simpatišarji te organizacije. Zato po veej pravici danee aaalu-žljo ime hinavci. V Johnstownu se je 8. sept. pričelo zasliševanje pred federalnim delavekim raflzodiščem glede etavke pri Bethlehem Corp. prošlo poletje. To zaslišanje je jako važno za vse, ki aa aanima» jo za delavske probleme, krilo ae bo marsikaj, kar ne bo prijetno za družbo Bethlehem Corp. in Ji j ene podrepnike. Tu kajšnja Usta Tribune in Damo-crat poročata dnevno podrobnosti tega zaallševanja, toda zdi ae mi, da večji kapitalistični liati po Ameriki nočejo ponatieniti niti važnih stvari o tem zaslišanju. Imajo pač svoj vzrok aa to, kajti pregovor, da 'Vrana vrani ne izkljuje oči," še vedno drži. Morda bo čltatelje Proeve-te zanimalo, če jim poročam vsaj bolj važne stvari, ki ao se izvedele skozi to zaslišanje. Prvi, ki so bili laslišanl, ao bili atavkarji, dva od teh uradnika kompanljake *inije pred etavko. Ta dva ata povedala, da Imajo pri kompanijski uniji glavno beeedo "boei." Ko je eden omenjenih pred lotom vprašal na seji za povišanje plače delavcem, ga je aden boeov na-hrulll, "naj drži jaaik" in mu naročil, da v bodočo mora njemu prej povedati, kaj «ell, prodno prinese željo na eojo, češ da bo on "raaaodll," ako je stvar potrebna ali ne. Zapisnike sej kompanijske unije eo rasni boei po svoje iz-preminjali Itd. Ko ee Je pričela stavka, so bili na etavkovni straži pri tovarni. Eden Je pričal, da Je prišel do piketov Johns-townskl župan Shields, razrinil pikete, nJega (pričo) je sunil v rebra ln napravil pot v tovarno kakim 40 skebom. V drugem slučaju so gar Jave! stali na nasprotni strani ceste od tovarni šklh vrat. župan Shields, kl Je bil na strani pri plketih in videl, da ae garjevcl boje priti bližje jhg je pomahal z roko, naj pridejo bllšje. Eden ee Je okoraj žil na poziv župana ln prišel prekopate. župan ga je potrepljal po rami rekoč: "Atta boy!" In šel z nJim akozl plketno stražo do tovarne. (Pa naj še kdo reče, da nimamo dobrega župana!) Podobnih slučajev Je bilo še več, toda bilo bi preobširno | tem poročati. Ako povem, da so bili prvi trije na zaallšanju veak po en dan, boato razumeli, da so veliko povedali. Za čaaa stavke, kakor so or-gantsatorji In piketl poročali, so večkrat videli voaitl prasne avte v tovarno, le da bi izgledalo, da se delavci vozijo na delo. Takrat marsikateri nl verjel tega. Toda na zaslišanje je bil poklican Jano Derosa, laetnlk tukajšnjih taksijev, kl je prlanal. da mu je župan Shlelda plačal "oash" $1,466 za volnjo policistov i skebov v tovarne. Kar ekebov ni bilo dovolj, ao blufali publiko in stavkarje s tam, da ao vozili prazne avte. tudi župan proti CIO ni hotel dati proetorov v mestnih šolah, aa je odbor obrnil na bližnji Franklin Boro in Um dobil prostor v šolskem po-elopju. Tovarna Bethlehem Corp. ae vrettjo za progo Pennsylvania železnice v daljavi «-10 milj in segajo prav do mesta Franklin Boro, ki je par milj vzhodno od Johnstowna. Franklin Boro Ima podžupana (burgess) M. J. fle- bilo zabave. Družba, ki je pose-tila piknik, čatudi ni bfta posebno velika, se je dobro žaba- vala, ■ Sedaj je med nami a. Loula i zorko iz Glevelanda. On je na agitaciji za Proletarca in JSft Večinoma sem bil z mjim po okolici. On je človek, Jd ve kajgo-vori in dela. Uspeh bo srednji, kjer se pa boljio dela, bo seveda ii \ ao A fcUa v stavki pokazal, " boljšiJCjor je na delavski etrani, in baš zato mu gredo na r^ov^no, ker^ je bila stavka najbolj uspešna | ^v^Jo ekui^ga dela za akup- v tem delu tovarn Bethlehem Ootp., a kljub temu je bila atav-ka tudi tukaj zlomljena, ker ao pripeljali v železniških vozovih ekabe iz mesta Na zaslišanja tudi omenjeni poazupan ¡n. rT-T^zr«^ u to da ie Sewak, ki je povedal, da ata V ^^L^tl sh^e ^ začetku etavke prišla k njemu ^.^ ^ali Uko Z dva-poalanca od Bethlehem Corp. tako rtliavatl, ttt^ in ga hotela z denarjem prid J ni ne koristi. V sobi čutijo neko obveznost do delavskega gibanja, kateremu moramo pomagati gmotno in moralno. ; Zorko je imel par shodov je Je bil poklican okolici. Prvi je bil na Blaiuu dne l podžupan M. J.h« "*- ^ J klubovo sejo. Rečem le to, da je biti, da bi delal v prid korpora«| clje. Sewak lastuje zadolžen hotel v Conemaughu in omenjena ata Zorko je dober govornik, česar sam nisem pričakoval. Namesto da bi govoril mali skupini, seni prepričan, da bi zadovoljil par sto poslušalcev. On govori mir mu obljubila, da se mu plača vesi— in BVOja izva-dolg in da dobi zraven še doati|?°», __- /.Ufi Vanrovil ie I Janja podpre s fakti. NapravU je dober vtis na poelušake, ki so mu ¡pazno sledili. Sodrug Zorko bo poaetil tud naše naselbine v Penni In W. denarja <4for a good start inbuei-neaa, if I would go along with them and do what was rigbt. Zahtevali ao ad njal«, da zi domeatne policaje v Franklini;«--¡Tr^rm.H.Jnmiakl da Boro upoeli policaje od Bethie-| Va;, aato se opozarjajo rojaki, da hem Corp. Reven, zadolžen, to- teh da pošten—4>urgess Sewak je nudbo odklonil. ^Ponovno—tako je povedal Sa-wak—-je prišel k nJemu drugi mu gredo na roko v obeh dveh državah. Sodrugi in somišljeniki, sklicujte shode pwaod kjer se bo nahajal a. Zorko gotov sem, da vam ne bo m Lahko ete prepričani, da bodo zaetopnik Bethlehem Corp. in.ga poaluftajci zadovoljni. Ker je tež-vprašal, ako sta bila prej ome-| ko ¿^¡ti dobrega govornika in njena dva pri njem. 8ewak Je pritrdil. "Damo ti dvakrat toliko," mu je rekel poslanec Beth. Corp. Toda Sewak je odločno odklonil. Poelanec je jezen odšel in mu rekel: "You will t>4 boritelja za naše interese v našem jeziku, zato vam priporočam. da se poslužlte te prilike. JSZ je dolgo gledala, da bi dob la koga, ki bi bil pripravljen it na agitacijako turo, namreč ko- sorry; you will pay damn dearly fei bi bil zmožen to delo vrši-for this." ti. Ni ga bilo mogoče dobiti, do- Možno je, da pride U zadeval k)er se ni odzval a. Zorko. Kaj pred eodnijo, kajti ponujati pod- to je težko delo in trnjeva pot, kupnino je kasnivo. Kolika raz- ker človek na takih turah naleti lika, kajne, med burgessom Se-| na številne potežkoče. To ni za- wakom in županom Shieldsom! Nadalje je Sewak povedal, da ga je '«Odbor državljanov" pro-all, da bi on šel z delegacijo v Harriaburg k governerju s bavno delo, temveč delo požrtvo-vanja. Baš zato je naša naloga In naša dolžnoet, da mu aedaj, ko ee mudi na agltacljskem poto. vanju, damo vso oporo ln vse so- prošnjo, naj z državno policijo I delovanje, zapre vaa pota majnarjem, ki sol Naše delo v prid progresivne ze Vozili v mesto na pikete in akcije mora naprej! Ako bo šlo ahode. Pred rudarji ima nam- nazaj in ako bo prišlo v zastoj, reč mestna škricarija velik strah, bomo izgubljeni. Toda to se ne Sewak ga nima, sato je tudi to sme zgoditi! povabilo odklonil. Konferenca Prosvetne matice To ao do danes, 20. sept., bolj JSZ na Libraryju, Pa., je poka-vaine stvari, kl so prišle na dan| uia, da naše delo ima bodočnoet. pri zaallšanju. Ker se zaslišanje| nadaljuje, se pričakuje nadaljnjih razkritij. O tem mogoče| drugič. John Langerholc. veatl Is Bridgeporta Bridgeport, O. — 8 tem poročilom prihajam v Javnost malo poeno, toda ni bilo mogoče prej, kajti moja "stara znanka" se me je epet "oklenila", tako da nisem mogel koncentrirati svojih misli In pisati. Nsmeraval sem namreč oplaati slavnost društva 276 SNPJ. kl se je vršila dne 6. sept. na Majrnardu, kar sem delno storil aa Proletarca, potem pa sem moral pisanje opustiti. Glede slavja samega moram i«ti. da je kljub dopoidan«ki.mu deževju dobro uspelo Udeležlfc ja bila velika ln jednotin tajnik Fred Vider je napravil dober ga-vor v obeh jezikfe. Naslednji dan se je mimogrede z ženo ustevll SUŠI ee. da bo Shields poklican "na rfoT Ko pri nas; Mla sta na poti v Mase to zgodi, as bo morda lavado- son town. Pa. kjer ae je vršilo lottffavJafrU Pokazala Je. da so naši tamkajšnji rojaki pripravljeni pottirkh ti v prid skupnemu gibsnju, da eo pripravljeni raaširiti naš tisk ter da ao pripravljeni iti agitatorju na roko. Vsled tega upam, da bo imel e. Zorko pri njih vso oporo. Na seji kluba št. U JSZ je bilo sklenjeno, da se priredi veselica s mladinskim programom v prid Proletarca dne ft. oktobra. Katere točke bodo na tem sporedu, bomo poročali pozneje. Kot se sliši, bo to prireditev po-eetll ves naš napredni element od blizu ln daleč, ker ae zaveda, da nam je dobro delaveko Čaao-piaje potrebno Tukajšnje angleško poelujoče društvo "Cardinal*" št. 640 SNPJ priredi pičeno sabavo v soboto. dne 9. okt. To društvo ftna veelej dobro udeležbo ln jim jo šelimo tudi sedaj Aojaki, kadar potujete akozl naše "slavno mesto" Bridgeport ia 4» ata potrebni dobrega o- Bettalia,túkájftije delavske razmero ao "dokaj povolj-ne, delavcev pa ne primanjkuje pri nobenem delu, zlaati ne pri rudarskem. Večina ókóUMh rovov uppsluje po dva mola v e-nem prostoru. Slučaj nanaae, da strojniki i^odkopajo premog ponoči in (tildar naloži vas na-i premog le ^opaldne, po-e pa mora poeta««;!, tako da je skoro vsak drugi dan za par dolarjev na škodi. 'Ztaáni rov Web obratuje ia precej čaaa s polno paro. V tem .rovu 4elaJo jpo štiri-možje tV nem .proetoru, daa ipodnevi itn dva ponoči. Plast kamenja nad premogom je debela od enega do štiri čevlje, in seveda mora ru dar ves ta kamen in škrlovino v premogu zmatati nazaj, kar da zelo veliko dela ob pičli plači. Kaj ae hoče: rudar mora biti pripravljan na vse aventuelnosti, Žrtvovati mora avoje zdrave u de In povrhu avoje dragoceno življenje največ všled pomanjk-jlvih varnostnih naprav in svetega profita. V manj ko enem mesecu ao zgubili svoje življenje štirje rudarji po krivdi dalovodij v rovu Seveda ima družba nastavljeno takozvano reševalno moštvo (safety men), toda po toči ne nuca" zvoniti, češ to in to b bilo troba že davno podpreti. To seveda stane denar, glavno pa je profit od produciranega premoga Za 8. sept. se nas ja «brala skupina članov društva 268 SNPJ, da pos^thno slavje 20-letni ce društva 276 SNPJ na Maynar du, ali deževje nam jo prokri žalo naše račune. Deževalo je od desetih dopoldne do štirih popoldne, in vsled tega nam ni b lo mogoče udeležiti ee slavnost posebno ker ee je slavje vršilo na prostem, kakor je bilo poročeno. Prve dni septembra sem prejel prvo številko Cankarjevega glasnika \t Glevelanda. VeebHia je mojstrsko delo, trud naših požrtvovalnih kulturnih delavcev. Posebno ee mi v oeloti do-pade "Njihova trnjeva pot" izpod peresa Milana Medveška. Le tako naprej naj ae širijo ideje in nazori našega nepozabnega pisatelja Ivana Cankarja med delavsko maso! Na deiaveki praznik, dne 6. sept. ae je tukaj vršila velikanska delavaka manifestacija organiziranega delavstva vseh strok in unij CIO. Pohod j« bil nad miljo dolg in je trajal ono uro. Bil bi lahko tri milje dolg, če bi stopili v vrste vsi delavci, toda lažje je od dtrani opazovati. Igrali sta dve godbi, tako da so celo starčki korakali ponosno v vrstah. Poleg zastav in bander si videl razne naplae, kl so jih nosila večinoma mlada dekleta iz vseh krajev okolice. Prvič po več letih je bila dobro zastopana W. Va. Videl si krltlkujoče napise proti občinskim in držav nim nasprotnikom delavstva. Se preveč Je bil izzivan papa Groen kot starokopitnež v delavskem organiziranju CIO. Popoldne ob eni uri ee je pričel govorniški program in nastopilo je več govornikov, katerih govori so bili raznešeni potom zvočnikov. Orisali so deiaveki položaj kot Je bil in kot je eedaj pod razmahom CIO. Okrtačili ao Greena In njegove pomagače radi n jago ve taktike napram CiO. Govorniki so želi številne in burne aplavze S piknikov ja odšla na do prihodnjega drugega maja. Odprla pa ao ee vrata rasnih dvoran za pičene in druge zabaVa. V okolici prireja več društev SNPJ svoje veedice in zabave. Par Jih je na listi za U in prihodnji meeec. In vse te ve-selice prirejajo društva, kl ao včlanjena v federaciji SNPJ. Priporočam vsem, da jih poeetimo in pomagamo do boljšega uapo-ha Naša okrožna federacija pa priredi bpftičnlco dne 11. doc. Ta dan naj društva rezervirajo v korist fsiUractje. Torej val dani SNPJ te okolice na noge za našo prva prireditev te vrzte pod okriljem JederacIJe v prid naraščaja 8I#J! po zapadu Iran Molek , i ( Nadaljevanje.) 7. Naii ljudje v Springih Eržava Colorado je bogata na zUti JI Ugasni m svinčeni rudi, katera ¿i Kri in hribih in na debelih Šah trdega (lignita) premoga, ki k£ v XgS*min ^^ «ol Slovenri v Colorado Springsu deiaio v J ma v topilnici Golden Cycle, v kZM iKŽSL A° d0Važ^° P° konici od daleč hribov d^oma pa delajo v premogovniku^ ^^»ni okrog mož. To je vse delo tamkaj, razen k 8e ukvarja s turisti, v trgovini sli kje druii mestu. ^^¡¡j •Omenil sem že Kostanjška. Star imien doma iz Trbovelj. lirojšnja leta je bil v Springsu, Wyo. Zanima se za ribiški sport, iefta delavske, svobodomiselne liste in knjU prostem času ter Zbija zdrave šale, da te a še aačeš, spraviti v -dobro voljo. Tudi stvo in živinoreja ga zanimata. Njegova je obdana s skrbno izbranimi in negovan« iglovci in v ozadju pri garaži goji kozlička za kratek čaa. Tak je Kostan jšek. Pa tudi tičen je glede rojakov, ki so nazadnjaik mišljenja in teh je še dosti. Njegova ženici prav tako prikupna. Njen prej omenjeni Pete, kakor njeni ostali otroci, je iz njen prvega zakona. Njen prvi mož, ki je bil ubi premogovniku in doma iz Zidanega mosta, je piaal Koleda, njegov sin se pa piše Bi Tamkaj je bila tudi hči Kostanjškove, Jul ki je bolničarka v Baltimoru, Md. Prišla na počitnice s svojim možem, Američan škotskega rodu, ki je doktor biologije na verzi John Hopkins in dober družabnik. Našla sva tudi bivše Kansaščane, ki se nja leta razhajajo na vse strani Amerike, ta Ludvik in Frank Sikole, oba aktivna i SNPJ, delata v premogovniku Pikeviewu ii vata v kompanijskem naselju severno od sta. Rudarji tamkaj nimajo slabih stanov toda okolica ni privlačna. Frank JClun je tajnik društva 94 SNPJ let. Potožil mi je, da tajnikovanje v . kjer so člani raztreseni milje narazen in ne hajzjo redno na seje, je težek posel, ki xahta izredno dosti skrbi, obletavanja in samoiri vanja. Klunov dom je na zapadni strani v žini topilnice, kjer je največ naših ljudi. Imajo tudi skromno, nizko leseno zgradbo, ima napis Slovenski dom. Je last društev tam so seje in manjše prireditve. Večja pr ditev je vsako leto piknik kje v zelenih hril ali letošnji piknik je izostal. Ni sloge! Se enega rojaka smo obiskali. To je ! Kapš, Belokrajfnec od Poljan in star nas nac, ki je že čez 40 let v Ameriki in prva je kopal železno rudo okrog Towerja v Mir soti. Zanimiv mož, od kakršnega se težko trgaš, ko začne pripovedovstl svoje sporn Ima švedsko ženo, slmter^MMobron mata. V Springsu je več rojakov, ki so tam ie let in več in še nikdar niao bili na Pajkovi i ali celo na bližnjih hribih. Poznajo le topih in okoliške peščene hribe . .. 8. Voinja na Pikes Peak Ta gora je tako razvpite med turisti, da» naj vitji vrh v coloradskih Rockies - tM pogorju je okrog 80 prav tako visokih višjih vrhov - da je človek nazadnje ra doveden, kaj zlodja imajo na tem hribu. Na Pajkov Pik, kot pravijo rojaki.^ poti. Prva je zobčasta železnica, ki v«M vzgor in spušča navzdol turiste v votottt voznina za osebo je f4; drugs Je avtss H ki drži po širokih ovinkih do vrha in «« jameš turističen avto, Je voznina todi WW larje. Ceeta je pa prosta mkemu pn* mu avtu, če hoče kdo riskirsti svoje koč ni bil. prosta, temveč privatna takrat ao plačevali, da je bilo Mj*"'» cesti od vznožja do vrha je oseiMjW y ampak cesta je nasuta in prašna, da «e« izpod koles kakor "turški dimi . Mladi Pete Buzz ee je nama Ju odpelje na visoki hrib kar Utko in še ponosen je bil. da^ pokazati, kako zna voziti ovojlavisz j* nah. "Tujci se vozijo f» P^^ bodo na U način prej prišli, s ze o m je dejal Pete. "Treba Joj^^T Ree je to dokazal. Cesta kih avtov z vzhods in od e prhali in jam kana, ki je lepo počlvzlrti lie Pritiak je stab vaW fC°. Lrisl je kal. Na vaaklh pet milj je voos dolivanje in ohUjevanjf Naš avtek je p. dirjal kag*£ ^ mimo zaatalih motornih sri^ d in navkreber, čeprav je ud' jamral in jo^. toda oj^ ^ mimlto Ji i na vsej poti saje ustav» ln lt**»— in epet se je pognal naprej- ^ V rišin. čez ^^^l^kaTi«- In grssovja. ^f^Sk T ^ In Od tam do vrha Je golš aaa (Dalje t» do skrajnosti, se bodo t' razbojnikov, če jim U** zadnjo amraino PrtTIC0 ............ • • «f«*» I prva portillo po Nekegs dno oktobra 1832 jo i« pristanišča Le Havre odrinila potniška jadrnica "Sully" proti New Yorku. Na krovu ja imela prav zanimiv* potnike. BI» li so tu adPKvnik dr. Charles Jackson is Bostona, profesor Samuel Morse, po poklicu slikar, li ee ja vračal • «potovanja po «Franciji in Italiji in drugje. Vožnja je bila .dolga in dolgočasna. Dr. Jackaan je tebe val goste s vsakovrstnimi umetnlja-mi. Mad drugim Jim je pokaaal tudi v podkev ukrivljeno Meso, ki je postalo magnetično, če ga je ovil s žico In spustil skosanj električni tok. Profesor Morse Je posorno sledil tem čarovnijam. Njega so taw ke stvari selo zanimale, saj je že kot Atudent smerom stikal sa novimi odkritji v elektromagne-tismu in Sličnih flslkalnih pan* gsh. Toda vse to Ja bilo le bolj mimogrede. V glavnem je imel Morse velika umetniške ambicije. Zdaj so ga v 'Ameriki kot slikarja že precej poznali. AH ta trenotek, ko ja Morse gledal dr. jlacksonu pod prste, se mu je mshoma porodila gsnialna misel, ki ga poslej 'vse življenje nI za-pustila. Ako se posreči s pomočjo ms^ nets, ki ga je kazal dr. Jackson, napraviti na nekem kraju vidno^ kdaj se v žici prekine ali stakne električni tok — tako je Morse razpletal svojo misel — potem se mora posrečiti s primernimi kombinacijami prcnaAatl misli po žicah. Morse je podzavestno slutil, da človek, lisl je bil pravkar ustvaril pomagača v parnem stroju, kar čaka na pripravo, s katero bi mogel svoje misli ln povelja naglo podajati v daljsvo. Ostali del Vožnje Je Morse večinoma preživel v svoji kabini In je v sklcirko risal prve osnutke svojega "telegrafa". Ko Je jadrnica pristala v New Yorku, se je Morse od ladijskega kapitana poslovil z značilnimi besedami: "Kapitan, ako boste kaj čuli o nekem novem svetovnem čudu telegrafu, pdtiej se spomnite, da se Je ta izum todil na vali Isdjl." Prlspevšl domov, Ja Morsoja kaj malo vleklo k slikarskemu platnu. Samo telegraf mu je rojil po glavi. Denarja pa mu je manjkalo. En aam bori oent je Ae Imel sa poskuse pa Je stradal ob nJem. dokler nI slednje dobil nameičenja na newyorlkl mestni univerzi. Sprva je prejemal majhno plačo, pa si je le prlltedlt za sestavo prvega modelnega telegrafa. Seveda, kot altkar, je Moree tudi po slikarsko mislil ln je za osnovo avojega telegrafa uporabil ksr staro slikarsko stojalo, na katerega je pritrdil elek-tromagnet pa kolesje stare lesene ure, dočlm mu je sa pisalo rabil koAček svinčnika. Baterijo si je Morse naredil sam. Dve leti Ja umetnik eksperimentiral s svojim prvim aparatom pa ga ni spravil tako daleč, da bi bil ta rabe. Do 18*6 je segel s svojim aparatom samo 14 metrov daleč pa Ae eo bila znamenja nejaaaa. V sili pa se je MorseJu spet posvstilo v glavi in sestavil si ja "relays", tako ao namreč takrat imenovali vmesne poštne postaja, kjer so sa konji fatpragall ln samenjaval! s spočitimi živalmi Prsv to Je hotel Morse doseči s svojim relejem, samo s posredovanjem električnega toka. S pomočjo relejev ee ma Je posrečilo seetavlti celo verigo kratkih žic, po katerih Je električni tok lahko brsei neverjetno daleč. BHka kale prihod Apan Pravega uspeha pa le Ae ni hotelo biti, dokler ni prišel Morae-ju srečen slučaj na pomoč in sicer v podobi Študenta Alfreda tVaila, sina nekega fužlnarja, ki |je Morsaja toliko finančno podprl, da si ja lahko zgradil nekaj novih aparatov. Dne 4. septembra so naredili s njimi na mastni univarsi v New Yorku prvi poskus. Posrečilo ae js prenesti na daljavo oslih 6 besed. Znamenja prvega telegrafa so bila prsoej okorna. Svinčnik ja tiamre* pisal na papirnati trak nekakšna sobce, ki so se morali po posebnem Atevličnem sistemu deAtfHratl. Namesto njih ja Morse kmalu uvedel snske, se* stoječe is črt in točk, ki jih Ja komblnleal v abecedo. Te znaka ko lato kasneje prenaAsll že 10 milj dalač po žicah. Nova Mor* sejevs Abeceda te Js Izvrstno ob-nesla In J6 js Morse predvajal celo pred člani kongress, ki so bili vsi navdošani sa njo in so mu takoj dovolili 80,000 dolarjev ss grsdnjo prvs telegrafske pro- tmed Baltimorom in Wash- I tonom. Morse ae je oglasil s svojim telegrafom tudi v Evropi, i* Je naAel tO le gluha uAesft, Po naključju se jo pa v ETvropl seznanil z izumiteljem fsiogrsflje I)agu«rream in ja tako wtnesel prvo fotografsko kamero v Ameriko in «radii na streh lun Iver-iltetnega poslopja prvi fotografski atelje. Doba osvatljanja je trajala takrat Aa osk) uro pri polni solnčni svetlobi. Morsejeva sreča pa aa je kmalu sprevrgla v smolo. Denarja za telegrafsko progo mu zaradi gospodarska krise v Ameriki niso hoteli Mačeti in ko prslnje niso nič pomagale, Je Morse slednjič koograeu zagrozil, da če tudi zdaj ne dobi odgovora; bo spet prijal čopič v roko in telegrafa poslej Ae pogledal več ne bo t" Ta Krošnja Je nakaj zalegla In msr-ca 1848 je kongree Izglasoval potrebni kredit. 89 (poslancev je glasovalo sa, 88 pa prsti. Tisti trenotek Je imel Morse an sam (lolar Ae v «epu In bi bil kmalu špet postal berač. Maja 1844 Je bila prva telegrafska linija srečno dograjena, potem ko so se bili dolgo prepl rail, ali naj se žiee potegnejo pod zemljo, ali pa nspno na drogovih. Slednji predlog je sms gsl. Prvs brzojavks, ki je čisto razločno stekla po novi progi, Je bil neki izrezek Svetega pisma. ljudje se za novi telegraf dolgo niso' zmenili In Aele čez mesece* ko je v Baltimoreju sesedal nacionalni konvent d««mokmiške stranke, hkrati pa v Wash-ingtonu kongres, na katerem je bil demokrat Wright izvoljen za podpredsednika Združenih drisv, pa Je Morse to vest telggrafiral v Baltimore, kjer so ae mu seveda smejali, meneč, da jih vleče, a se je potlej, ko je sel pritekel is Washingtona, Morsejeva vest Izkazale za točno, so ljudje slednjič doumeli velikanski pomen Morsejevega Izuma Ae 12 let se je moral Morse boriti z nerazumevanjem in navoš^ Ijivostjo sveta Aeie potlej Je bila zgrajena druga telegraf»^, linija med New Yorkom in We»i. Ingtonom. Morse Je ve točka la čr* ties so si začele osvajati svat. L. 1848 je šinil po žkah prvi no-vinskl telegram, znamenito poročilo predsednika Združenih dr Aav o vojol i Nabito. .. _ u, J I IZLETI v JUGOSLAVIJO I'ARNIKI VI NEW YOKKA: KI KOI'A ... 27. novembra NKW YORK ... 2. decembra HAMBURG ... 0. decombrg KI I HO PA ... IS. decembra lir «I vlsk n«» KI? KOI'A v Breste vse ssjssili udobno |NMev«eJ» do I.JsMJsn«. libera* šelesalšk» ed rberbevrse sit Bsaiberga. Ta |H>Js«nils vprsšsjt* lokslnegs sg«nts sli MBOIS-SMIBICMI IJBIjffi kr*)n«. m F. M. D08T0JKV8KU: Bratje Karamazovi O svetem pismu v Hvljenju očeta Zoeime Tedaj ava ostala z mamico sama. Dobri znanci ao ji kmalu Jeli prigovarjati, češ, "zdaj vam jo ostal samo mali sinko; zakaj ne bi vi, ki niste siromašni in imate gotov denar, po zgledu drugih ljudi poslali svojega sina v Pe-trograd? Zakaj, če oetane tu, mu nemara odvzamete veliko bodočnost, ki mu je namenjena." Tako so spravili mamico na misel, da bi me peljala v Petrograd v kadetski zavod, odkoder bi potlej prišel v carsko gardo. Mamica je dolgo omahovala: kako naj bi se ločila od poslednjega ainaf Naposled se je vendarle odločila, čeprav ne brez mnogih solza, misleč, da mi a tem pomore do sreče. Odpeljala me je v Petrograd ter me spravila, kamor je bilo treba, ln od tistih dob je vobče nisem več videl, zakaj čez tri leta ja tudi ona umrla; vsa tri leta je žalovala in trepetala za nama dvema. Iz domače hiše sem odnesel s seboj dragocene spomine, zakaj človek nima dragocenejših spominov od tistih, ki mu ostanejo izza prvega detinstva v hiši njegovih roditeljev, in to je skoro vselej tako, če je v rodbini le količkaj ljubezni ln aloge. A tudi is najslabše rodbine si lahko ohraniš dragocene spomine, če Je le tvoja duša sama zmožna tekati tega, kar je dragoceno. K domačim spominom pa prištevam tudi spomina o svetih zgodbah, ki sem jih v hiši svojih roditeljev ailno rad poslušal, čeprav sem bil še otrok. Takrat sem imel knjigo svetih zgodb s prelepimi sličicami in naalovom: "Sto štiri svete zgodbe iz 8tare in Nove zavezo" — po njej sem se tudi učil čita-nja. de zdaj mi leži tu na polici, hranim Jo kot dragocen spomin. A tudi preden sem se naučil čltatl, se spominjam, kako me Je prvikrat obšlo nekakšno duhovno navdahnjenje, ko ml je bilo šele osem let Mamica me je peljala na veliki ponedeljek samega (kje Je bil takrat brat, ne vem) v Gospodov hram k službi božji. Dan ja bil jasen in ko se ga zdaj spominjam, vidim v duhu isnova, kako ae je dvigal iz kadilnice dim in se tiho vzpenjal kvišku, zgoraj v kupoli, skozi ozko okence, pa so žarki božji kar 1111 v cerkev na naa in dim kadila, Id je valoma plaval k njim, aa ja v njih kar tajal. Ves ganjen sem gledal to in prvič, odkar sem bil na svetu, sem takrat z razumevanjem sprs-Jel v svojo dušo seme božje besede. Na sredo hrama je prišel deček z veliko knjigo, tako veliko, da jo je komaj nesel, vsaj meni se je takrat zdelo tako; položil jo je na ztojalo, odprl Jo ln jal čitati — ln tedajci sem prvič razumel nekaj tega, kar čltajo v hramu božjem. Btl je mož v deželi Un, pravičen in bogabo-joč, in je imel toliko in toliko bogastva, toliko velblodoV, toliko ovac in oelov in otroci njegovi ao se veselili ln on Jih jo ljubil zelo in je zanje molil k Bogu, češ, morda ao se kaj pregrešili v svojem radovanju. In glej, tedaj je stopil pred Boga hudobec obenem a ainovi božjimi ln je dejal Gospodu, da je obhodil vso zemljo ln vse, kar Je pod zemljo. "AH zl videl mojega hlapca Joba?" ga vpraša Bog. In pohvalil se je Bog hudobcu ter mu pokazal na velikega svetega hlapca Svojega. Hudobec pa se js nasmehnil besedam božjim: "Predaj ga meni In videl boš, da bo jal Tvoj hlapec godrnjati in bo preklel tvoje ime." In Bog Je predal hudobcu Svojega pravičnika, katerega je tolikanj ljubil, ln hudobec je zatrl njegove otroke In njegovo živino in razmetal njegovo bogastvo, vse na mah, kakor z nevihto božjo, in Job je raztrgal svoja oblačila in ae vrgel na zemljo ln zavpll: "Nag sem izšel iz materinega Šivota, nag se tudi vrnem v zemljo — Bog je dal, Bog je vzel, Ime Gospodovo bodi blagoslovljeno zdaj ln na veke!", Očetje in učitelji, ispreglejte ml moje solze v tem trenutku — zakaj meni Je tako, kakor da vse moje detinstvo isnova vstaja pred menoj in da diham spet tako, kakor sem tisti-krat dihal s svojimi osemletnimi otroškimi prsi, ter čutim, kakor takrat, atrmenje ln zme- do in radoet. In kako so takrat prevzeli mojo domišljijo velblodi, in satan, ki z Bogom tako govori, in Bog, ki je predal Svojega hlapca poginu, in hlapec Njegov, ki vzklika: Tvoje ime bodi blagoslovljeno, čeprav me kaznuješ!" — in potlej tiho in sladko petje v hramu: "Naj se dvigne molitev moja", in spet dim svečeni-kove kadilnice in molitev na kolenih! Od tistih dob — še včeraj sem jo vzel spet v roke — ne morem čitati te preevete povesti brez solz. Koliko velikega je v njej, koliko skrivnostnega, da si človek niti predstaviti ne more! Slišal sem potlejbeeede poamehljlvcev in bogokletnikov, ošabno beeede: "Kako je mogel Goepod dati najdražjega izmed Svodih svetih hudobcu, da se z njim poigra, vzeti mu otroka in ga aamega udariti z boleznijo ln ranami tako, da jo s črepinjo strgal a soba «noj svojih ran — in zakaj? Samoda se pohvali pred satanom, češ: "Vidiš, koliko more pretrpeti Moj svetnik zaradi mene I" A prav v tam je veličina, da ja to zkrivnoet in da se tu stikata minljivi zemeljski obraz in večna reaniea. Pred zemeljsko pravico se izvršuje dejanje večne pravice. Stvarnik, ki -t- kakor v prvih dneh stvarjenja — končava afeherni dan s pohvalo: "Dobro je, kar sem ustvaril," gleda tu na Joba in iznova hvali Svojo dalo. Job pa, ko slavi Gospoda, ne služi samo Njemu, ampak bo služil tudi vsemu stvarstvu Njegovemu od rodu do rodu in na veke vekov, zakaj v to je bil določen. Kakšna knjig», o Goepod, in kakšni nauki I Kakšna knjiga je to Sveto piamq, kak čudež ln kaka moč ata s njim dana človeku! To je prava slika sveta in človeka in človeških značajev, ln vse je imenovano in naznačeno sa vse večne čase. In koliko skrivnosti je tu razrešenih in odkritih: Bog postavi Joba spet na noge in mu isnova da bogaatvo, in zptt mine mnogo let in glej, in Job ima «dej nove, druge otroke, ki jih ljubi — o Goepod! A kako Je mogel, bi se zdelo, vzljubiti te nova, ko prejšnjih ni več, njih, ki Jih Je izgubil? Ce ae spominja njih, ali more biti z novimi, pa naj mu bodo še tako dragi, srečen kakor nektfaj? Pač, more, more: po veliki skrivnosti človeškega življenja prehaja staro gorje polagoma v tiho, nežno radoet; namestu ki pen j a mlade krvi nastopi krotka, jasna ataroat: blagoslavljam vsakdanji vzhod solnea In arce mi poje kakor nekdaj, ali vendar mi jf ša dražji nfagov zahod, njegovi dolgi, poševni šerki in i njimi tihi, krotki, ganjeni apominl, mili obrasi is vsega dolgega in blagoslovljenega življenja — in nad vsem pravica božja, ki polni dušo z milino in daje srcu mir in dopušča vse! MoJe življenj« se končava, to vem ln čutim; obenem pa čutim slehernega izmed dni, ki ao mi še ostali, kako se moje zemeljsko življenje že stika s novim, neskončnim, neznanim življenjem, ki je še bllsu, blisu, in v čigar ahitnji ml duša drhti od zanosa ln mi sije duh In mi radostno plaka srce. Prijatelji hi utitalji, več nego enkrat sem slišal, in zdaj, zadnje čase, je še bolj pogoeti slišali, kako se pri naa svečeniki božji, najbolj pa tisti na deželi, povsod* a solzami pritožujejo o evoji majhni plači in avo-jem ponižanju t#r odkrito zatrjujejo, in to celo v tisku — sam sem čital — da ne morejo več tolmačiti ljudstvu svetegs pisma, kar imajo premslo plače, ln če dandanes še prihajajo lu-teranci in krlvoverci ter jim pričenjajo izne-verjatl čredo, da naj jo le izneverjajo, češ, naša plača ja premajhna. O Goepod! si mislim, daj Jhn Bog več teh dohodkov, ki so sanje toii dragoceni (sekaj njih tožba Je upravičena) — toda reanično vam povem: če je kdo kriv temu, eo to do po-lovlče oni samit Zakaj tudi če ne utegnejo, tudi če po pravici govore, da Jih neprestano tlačita delo ln potreba, vendar no traja to prav ves čas ln vendarle imajo v vsem ta^nu vsaj eno uro, ds se lahko spomnijo tudi Boga. In vse leto vendar nimajo toliko dela. (Palfr Prihodnji!.) r»0>TlT» kjer so bile na levi in na desni lične vile; pred najmanjšo od njih se jo ustavil. Bila je last neke etare dume, ki je živela v njej sama a svojimi ljubimi ži-valkami. Na travi pred vilo ata razsajala dva bela terrierja, mačka ae je' grela v večernem soncu, na vrtni mizici Je bila pa lepa pozlačena kletka, ki je v njej skakata živopisana papiga. Prebrisani pomorščak ae je pozorno ozrl na vee strani, oprezr no odprl vrtna vratca ter ae splazil b kletki. Previdno jo je odprl. Papiga je nagnila glavo, ga zvito pogledala, prihodnji trenutek jo pa že sedela na vrtni ograji. Papiga ne leti daleč ln sede vsakih 60 korskov. Ko je bila ptica na prostem, ae je odločila, da bo proatoit malo izrabila. Zletela je dalje, počakala morala popihati. Lepo nagrado bi dobili, samo če bi mi mogli povedati, kje je." "Zakaj ne. goep*l Toda več ko pet šilingov no vzamem. Hvala, gospa. Mož, ki je vašo papigo ujel, sedi v tisti gostilni. V me mu je Dobba in jeza pisarja pri nekem odvetniku. Kar noter stopite, gospa, in kratkomak) zahtevajte svojo papigo nazaj." Stara dama je spravila denarnico in je preerečna odšla. Vrli mornar je pa z dolgimi koraki zavil v stransko ulico. V njegovem žepu so šelesteli štirje funti Zadovoljno jih je otipal z rokami. Imel je le še eno edino vročo željo, in zanjo bi žrtvoval tudi cel fimt: če bi mogel slišati, kako ae bodo pogovorili gostilničar, pisar, uradnik in stara gospa. (ry-I) PAPIGA Napisal A. Morriaoe Na vrata odvetniške pisarne v Edgeware streetu Je potrksl sestaven mornar. Vstopil Je, vzel Iz ust pipo in vprašal, ali bi mogel govoriti e prijateljem Dobb-som. Pisar s naočniki je dvignil glavo. "Dobbs? Pred pol leta bi morali priti. Umrl je. Jas sem njegov naslednik." "Ni mogoče!** Je oeuplo vzkll knil robati pomorščak. "Ko sem odhajal na svojo sadnjo vožnjo, je bil še sdrav in krepak. To Je same zares hud udarec." ' Pisar je nemo pok imel. "Papigo imam sanj. Prinesel sem Jo s seboj is Afrike. Govori kakor angel, žvižga In poje. Kaj naj sdaj počnem s njo? Na ladji Je ne smem več imeti. Kapitan mi ne dovoli. Dobbs ml je bil edini prijatelj na svetu, in ■daj.. Neodločno se je popraskal po Stavi. Zdajci mu je nekaj šini-I« na um. "Ali bi mogoče vi — nemara bi jo vi hoteli vzeti? Vi bosta zanjo gotovo dobro akrbell, kaj ne? Je to namreč zelo dragocena žival." Pisar se Je veselo edkašljal. "Ce bi bili saree tako prijazni . . "Lahko vam Jo dam, ker ja ubogi Dobbs mrtev. Morate mi pa obljubiti, da ae bo pri vas raa dobro imela. Imate kletko?" Ne, piear Je nI imel. "Pa Jo boste potrebovali, kaj ti ta. ki Je sdaj Ura v njej, ni moja. Kaj naj storiva?" "Mogoče bi ml pa vi mogli kak šno priskrbeti in koliko bi stala?" "Približno deset šilingov. Moram še prej govorit! s lastnikom kletke. Ce bi sahteval več kakor deaet šilingov, bom rasli ko salošil jas." Naa ta v H Je dlan In piaar mu je dal pol funte. "Ces pol ure se vrnem s Loro In s kletko. Verjemite mi. da se boate s živalco imenitno tabavali." Malo negotovo je oddrsal. Nekaj hiš dalje je v prvem nad- da so je mož s kletko približal in epet odfrčala dalie. To Je počela tako dolgo, dokler nista prišla iz tihega drevoreda na obljudeno glavno ulico.* Tu se je vrlenm pomorščaku kmalu pridružila tropa pomaga-čev. Vsakomur, kdor je prišel mimo, se je zdelo damo po sebi umevno, d» je še! z zasledoval in z njimi kričal, ali se je pa u-stavil in dajal naavete. Temle sedi, zgrabi ga! No, tam je, na okenskem napušču! Najbrž bo tast tegale mornarja. Ali ga vidite? Tale s kletko je. No, vendar ate jo ojeli! Bravol" Nekaj minut kaaaeje je Lora žalostno šdele v kletki. Vrli mornar se je zahvaljeval na vse strani, nato ja pa s papigo v roki stopil v krčmo. 'Ljubka živalcaf.je menil kr-čmar sa točilno mizo, medtem ko si je mornar brisal peno z brk. "Je priden, Pol}y? 'Lora ji je ime", je dejal vr-starina. "Prav i« Afrike Je. Teko lepih šivale je salo malo. »rlnesel sem.jo svojemu prijate-ju Dobbsu ,v $dgeware streetu toda reveš i« njedtem umrl- Zdaj moram živalco prodati, pa se tako težko ločim od nje." "Koliko hočete zanjo?" je po-zvedoval krčmar s hlinjeno ne-brižnostjo. ; "Najmanj pet funtov. To je akoraj zastonj za takole živalco." V tem je «*čala papiga nekaj beeedičltl. "Slišite, kako čeblja? Take živalce ne dobite nikjer izpod deset funtov. Kletko vam dam sa nameček." Pogodila zte ae za tri funte Mornar ai je rokavom obrisa brke, spravil pri funte in odše z mornarskim pozdravom. Prv človek, ki ga je na ulici srečal Je bil odvetnikov pisar. "Halo, vendar žel Kje pa teko dolgo hodite? Naš sluga je pravil, da je ušla neka papiga. Nemara je bila "Lepo mi Jo zagodla, ta grdo-ba. Pol ure sem jo moral loviti Zdaj je hvala boga na varnem V tlstole gostilno som jo nese spravit. Samo a kletko nI še nič. Lastnik zahteva zanjo dvajae ; šilingov in zato sem vas hote prej povprašati, ali ate voljni toliko plačati zanjo. Nemara ga bom pregovoril, da bo popusti na petnajst." Pokazal ja *koct gostilniško okno. "Poglejte, tamle notri je papiga. Petnajst šilingov je veliko, kajne? Veste kaj? Počakajte me v gostilni, jaa pa akočim tačas po kakšno primerno gajbico." Dobil je pet šilingov ln je vi del. kako je pisar izginil v go- Na naslednjem vogalu je sta uradnik žitnega trgovca in ae za akrbljeno oziral na vse strani. "Kaj Je s papigor je saklica prihajajočemu mornarju. "Mar še na^veete? Ušla mi je mrcina. Pa aem Jo apet ujel in jo spravil v tistilc gostilni. Nekaj vam povem čisto saupno gostilničarju ptič seto ugaja. Ce bi ga zlučajno hoteli prodati, gs nikar ne dajte Izpod deset funtov! In pri kupčiji ne posabite name! "Bomo te naredili!" je pohlepno dejal uradnik in jo skokoma ubral v gostilno. Nekaj trengtkov nato se Je is stranske ulico prikazala saakrb-Ijena stara dama a kletko v rok in ee je brezupno ozirala naokol Mornar je stopil prednjo In spoštljivo snel Čepico. | "Oproatlte. goapa. ali iščete papigo?" "Da. Ali alt jo nemara videli? Oh. prosim vaa, pomagajte s trop ju potrkal na vrata žitnega trgovca in želel govoriti a pr jateljem Dobbaom. "Tu ni nikakega Dobbaa." je dejal uradnik. 'Toda počakajte na številki dve sto šestnajst, pri odvetniku, je bil v službi nek Dobbs, samo da je še pred po leta umrl." , "Umrl? Ni megoče! Moj lju M, stari prijatelj Dobba! Kaj naj sdaj počnem a papigo, ki sem mu jo prinesel is Afrike T "Papigo? AH govori T. "Kakor človek. Celo peti ln žvižgati zna. Povejte mi. kaj njd'počnem ?" "Jaz bi bil morda priprav ijen ..." je začel uradnik. . "lUa bi jo hoteli, gospod? Toda »11 boate dobro paaili nanjo In — imate kakšno kletko?" "Kletko? Ne vem zagotovo. Malo počakajte, bom pogledal.' Sel je v skladišče in ee je se rea vrnil z dobro ohranjeno pti čjo hišico. Mornar je bil sieer preoenečen, vendar je vzel klet ko In je obljubil, da ae vrne čez pol ure. S kletko v roki ja počasi šel po __ ____ ••«U in zavil v miren drevored,1 mi jo njeVl V tejle'eÉnoíTjo'jo VZGOJA kel in je bil slabe volje, zato je bil morda tudi njegov pozdrav nekam Čemeren. Se v postelji je premišljeval, ali je utegnil njegov pozdrav PodbevŠka užaliti. Napoaled je sklenil, da se mora stvar rssčistiti. Brugi dan popoldne je šel po službi k Podbevškovim. Pritisnil je spet na zvonec. Tedaj je pa zapljusnilo po zraku nad Brez-nikovo glavo — in prihodnji mah je bil Breznik moker do kože. Po prvi oeuploeti je vzel klobuk z glave, zlil vodo, ki mu je oeta-la na krajcih klobuka, na tal in se nasmehnil, Češ: 'Tone, Tone, tvoje vzgojeval-ne metode pa niso preveč dobre . .." ČETRTEK, ^SEPrt^ humor Nejeverni Tomaži "Ljudje so res čudna biJ "Zakaj pa?" 1 "Ako nekdo napiše, da nebu 987,956,784 zvezd, memo vsi, če pa na svoja napišeš: "Pozor, sveta b poskusi vsak, ali je res." vam Gospod Anton Breznik, nižji poštni uradnik, je sedel v kavarni ob beli kavi a svojim prijate-jem Francem Zalokarjem, službenim tovarišem. Menila «ta «a o vsem, kar je nanealo. Ker «ta bila pa oba erečna očeta živahnih otrok, je nanesei pogovor tu di na otroke hi kar je vselej kro-toa takih pogovorov — na vzgo-o. "Veš, Tono," je dejel France Zaflokar, "včasih moraš otroke božati, včasih pa tudi trdo prijeti, Če je treba. "Kajpak 1" je odvrnil Bresnik. "Veš, France, povedal ti bom primer, v katerem boš spoznal, tako je treba včaaih ugnati otroke, da jih česa odvadiš. Moj ma-l Jožek (veš, oni, ki hodi v drugi razred ljudzke šole), se je pred kratkim spri pri igri na u-ici z nekim fantallnom. Fjsnta sta se «topla in oni fantalin je zagrozil mojemu Jošku, da bo že on pokazal njemu in veej njegovi družini. Jožek je vse to doma povedal, de tisti večer, ko smo se odpravljali spat, je na vratih pozvonilo. Kakor ti bo znano, stanujem v prvem nadstropju. No, ko to slišim, grem k oknu gledat, kdo zvoni. Nikogar ni-sem videl pri hišnih vratih. Mislil sem, da ae jo kdo zmotil. Drugi dsn, Ob kakih osmih zvečer, ti epet Zazvoni. Nisem si mogel misliti, kdo bi bil. Ko je pe tudi tretji dan ob kakih pol devetih zeavonilo, se mi je saavi telo. Takoj ml je prišel na misel dogodek, ki ga je imel moj Jožek s onim fantallnom. Poleg tega mi je pa Jožek povedal, da ga je oni fantalin na ulici podra žil, če kaj močno zvoni vaak večer. Jaz sem si pa mislil; "Čakaj, ne boš pihal kaše!" Drugi dan sem si pripravil'lonec vode in čakal od sedme ur« dalje prt oknu, misleč si: Tudi če moram čakati vso noč, te bom naučil dobrega vedenja. In ras! Ob kakih četrt na devet je zazvonilo. Mahoma sem pograbil sa lonec, in ga zlil na senco pri hišnih vratih, rekoč: Tu imaš, ker si pozvonil. Skozi temo sem videl, kako se je senca stresla ln izgini-nila v noč. Od takrat nI več zvonilo, dragi France." "Dobro si ga ugnal, Tone!" je dejal Zalokar* —"Seveda, take fantaline je treba brezobzirno u-gnati v kozji rog." Ko sta še malo kramljala, je stopil v kavarno železniški uradnik Podbevšek in šol mimo miae, kjer sta sedela Bresnik in Zalo-kar. Breznik ga je posdravil, toda oni Je šel mimo, kakor da ga ne bi poznal. 'To je pa ree čudno!" jo dejal Breznik Zalokarju. "Pred kratkim sva še bila taka prijatelja, sdaj mi pa niti ne odsdrsvi več. Morda sato. ker je napredoval v višjo skupino ..." 1 "Kajpak, kajpak, dragi Tone! Višja skupina, višja družba!" "Čudno," je ponovil Breanik. "saj je še zadnjič pravil, da bova šla o priložnosti skupaj po-krokat, da zalijeva njegovo napredovanje." Dragi Tone. vaak revež pravi. BOŽIČ V STARI DOMOVINI Od leta do Ista postajajo bolj pri ljubljeni božični izleti v domovino, ki jih prireja Hamburg American Line —North German Lloyd. Pripravna odplutja ugajajo ljudem, kajti vsakemu udeležencu je mogoče dospeti v domovino v kateremkoli delu Evrope in sicer pravočasno sa Božič, oziroma sa božične praznike. Naši parniki plujejo točno in zanesljivo. Iz nemških pristanišč ao najugodnejše železniške zveze, kar ja posebno velike važnosti sa tista, katerih čas je omejen. Za naše goste se prično božični prazniki takoj, ko atopijo v New Yorku na parnlk. k Na parniku so vesele skupine domov namenjenih potnikov. Vsi so prežeti prazničnega duha, vsi hrepene, da sa bodo sestali s svojimi sorodniki, prijatelji in znanci, za kar bo v polni meri z veseljem preskrbe! potniški spremljevalec Hapag Lloyda. Potnike, ki ae bodo odpeljali t North German Lloyd razkoinim par-nikom Europa dne 1«. decembra iz New Yorka, bo spremljal Mr. Arthur Dobo*?, ki ja vsepovsod dobro znan našim rojakom. Pri rasnih prilikah se je izkazal, da zna voditi skupina in ustvarjati med potniki prijetno razpoloženje, četudi so is raznih krajev doma. Tako sa počutijo kot da bi bili vsi ena sama družina. Prostori na Europi, posebno v tu rističnem in v tretjem razredu, morajo slehernega zadovoljiti. Vedno je dovolj vsakovrstne zabave. Za hitro, prijetno božično potovanje si izberite Evropo. AgitlralU ia Prosreto! Mučno zatiliševanje Sodnik: "Kolikolet spodična?" Priča, starejša gospo "Videla sem tri in mladi." Sodnik: "In kolikokrat I sim?" 1 Po poroki "Metka, zakaj pa te po ki vsi imenujejo Mirni?" "Ah, veš, moj moi clja .. • Iznajdljive* "Kaj naj storim, ljubi tel j, moj spomin vaak peša." "Sposodi ai pri vseh toliko denarja," kolikor U upajo." Dobesedno Predsednik poučuje "Svojo izpoved boate m trditi s prisego, zatorej te samo čisto resnico in dujte le to, kar ste sami in ne tistega, kar ste zv< drugih! Najprej: kdaj ste dili?" "Visoko sodišče, to vem po pripovedovanju!" Nismo povsod posledsj Na potovanju po Juj je brat švedskega kralja časnikarjem, da je Jut prekrasna dežela, le škc naše ceste niao tako dot kor bi bilo treba. "Zato so pa naše zrači imenitne!" je pripomnil med žurnalistov. NAROČITE SI DNEVNIK PROSI Pa sklepa 1«. redna keaveacije se lahko naroči aa Ust prišteje eden, dva. tri, štiri aU pet članov ta ene dražlae k «i nial Llat Preevete ateaa sa vsa easko, za člaae ali asčlsae HM i eno latea naročnino. Kar pa člani še plačajo pri m—esta 91* tednik, ee jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj ai vzreks. reči, i Ja llat predrag sa člaae B.N.PJ. Llat Prosvete je vsša Isstsiss gotovo je T vsaki družini nekdo, ki M rad «tel list vsak d»i liste Prešteta jas Za Zdraš. država la Kanade.««.* 1 tednik la..............4Jt I tednika ta............. M® Z tednika ta............. Mš 4 tednika ta...*......... LM « tednikov le............ aH. Za Evropo Ja... Ispolaite spodnji kapea. priložite potrebno vsota densrjs sli M« Order v plama la al aarečlte Preevete. list, Id je vaša Isstsiss. Pojaeailo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenshs MU 8NPJ, ali še aa preseli proč od družine ln bo aahhevsl «am «"J tednik, bode moral tisti član ta dotlčns družine, ki js tako «f naročena na dnevnik Prosvete, to takoj naznaniti upravni**® ln obenem doplačati dotično vsote listu Prosvete. Ako Uf» s« tedaj mora upravniitvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Za Cicero la Chiron le. 1 tednik Is........... I tednika la.......... S tednike la.......... 4 tednika In.......... B tednikov in......... .......... i) Naa lov PKOfVKTA. iNPJ, 1457 Bo. Lawndale Ava, CWcafs. IK Priloženo pošiljam aaročalae ss llat Prosvete roete I...... CL draštvs št- ........................ «•»•«•••••■ Ustavite tednik la ga pripišite k moji naročnini od sledeč» ČL draštvs št. ■/..»••>>..«<«.................»••••••••«••w ~ CL draštrs št. CLdraitfs It. CL drnltfs št. S)................................ .......................................... Nov ............................ I . • • • .«••••••! .Dršsvs .............i TISKARNA S.N.P. APSBJEMA VSA v tiskarsko «brl spadajoč« 4* Tiska vabila aa veeelice in shode, vizitnkse, čaesik«. koledarje, letake itd. v slovenskem, krvsUkem^o^ češkem, nemškem, angleškem Jeziku la drugi« ko je ravaft: Ce bi bil le bogat, VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO^ bi vsem pomagal; no in «o poeta- TI8K0VINK NAROČA V SVOJI TOKA**» ne pozneje slučajno bogat ... _ ___mmlkk$ Se ste se menile o tem in o- Wm nem in ob kakih devetih sta ee odpravila domov. Breeniku pa ni šla is glave Podbevškova oža-Ijenoat. Mislil je in mieHI In če-dalje bolj ee mu je sdelo, da ni takrat PodbevŠka prijazno po-zdravil; seveda, to je bilo tak- ■ rat, ko Se je s šeno doma spore » ' * T#t SNPJ PRINTER* M74I BO. LAWNDAL« A«"11» ( •T« i(