II-1 Leading article DEAR READERS! We present to you the special issue of the Slovenian Medical Journal, devoted to Neuroscience, which has been compiled and edited by members of the Slovene Neuroscience Association: Mara Bresjanac, Maja Trošt and Grega Repovš. Neuroscience has made a remarkable progress in the last few decades. Despite the age long human curiosi- ty and interest in the nervous system, many key ques- tions remain unanswered. When the journal Science was celebrating its 125th anniversary it published the top 125 unanswered questions still challenging scientists. The following two neuroscience-related questions found their way into the top 25: What is the neurobiological basis of consciousness? and How are memories stored and subsequently retrieved? Many more neuroscience-related questions were among the other 100 on the list including mechanisms of prion disease, addiction, Alzheimer disease, schizophrenia, autism, explaining the need to sleep, to dream ... Slovenian neuroscientists work in different environ- ments from the Universities, hospitals to research in- stitutes, where we employ different methods to study the nervous system from the molecular to the systems level, and from isolated neural cells in vitro, experi- mental animals to human subjects. However, not many organized forms of collaboration between different institutions and individual neuroscientists exist, which undoubtedly contributes to suboptimal exploitation of the available research resources. In the past five years, SiNAPSA, Slovenian Neuro- science Association, has made systematic efforts to improve communication between Slovenian neuro- scientists. Two international neurocientific conferen- ces and a few symposia have been organized under the auspices of SiNAPSA. These events have always been accompanied by activities aimed at improved communication between scientists across disciplina- ry and geographical borders. SiNAPSA conferences are strings of independent thematic symposia, orga- nized by their proponents with financial and organi- zational help from SiNAPSA. With the intent to diver- sify program and facilitate international collaboration, every symposium has at least one presenter who comes from a country other than Slovenia. The second SiNAPSA Neuroscience Conference took place at the Medical Faculty of the University of Ljub- ljana between October 5 and 7, 2007. It had 5 sympo- sia: cognitive neuroscience, neurobiology of Alzhe- imer disease and other conformational disorders of the brain, pediatric neurology, neurodegenerative disorders and cerebro-vascular disorders. Selected presenters were invited to submit their manuscripts for the special issue of the Slovenian Medical Journal. In order to reach the widest readership we opted to publish the selected papers in English. Final selection and preparation of manuscripts was done by the guest-editors and a number of Slovenian and foreign invited reviewers, whom we wish to express our grati- tude. Allow us to invite you to reading the issue by present- ing a short overview of its contents: the introductory paper by David Vodušek and coworkers follows the example of the European Brain Council, which recent- ly published its analysis revealing a huge burden on the European economies, including Slovenia, posed by neurological and psychiatric disorders. This leads to increased requirements of the modern societies for advances in neuroscientific research and their effica- cious and timely transfer into clinical practice. The paper by Currais and coworkers addresses an in- teresting topic of cell cycle reactivation in neurons – otherwise highly differentiated, non-dividing cells. It points to the role this reactivation plays in the patho- genesis of Alzheimer disease. The review paper by Eva Žerovnik describes some characteristics of amylo- idogenic proteins, based on the in vitro studies of human Stefin B. The use of this model protein allows insight into amyloid fibril formation, a central process in the deposition of pathological proteins in the brains of neurodegenerative disorders’ patients. Long-term effectiveness of l-DOPA treatment in Par- kinson disease patiens is hampered by dyskinesias. The research contribution by Gordana Glavan and Marko Živin employs experimental animals to test the hypotesis that dyskinesias are related with dopamin- ergic hypersensitivity of the striatal neurons dener- vated through initial dopaminergic injury. A review paper by Nina Mohorko and Mara Bresja- nac describes a new classification of neurodegenera- tive disorders with pathological protein tau deposi- tion in the brain, and discusses possible new diag- nostic methods based on detection and recognition of different forms of tau deposits. Neuroimaging me- thods which can reveal structural and functional chan- ges in living brains of patients with dementia are gain- ing in importance as diagnostic aids. Lojze M. Šmid and Mara Bresjanac offer a review of the main neuro- imaging methods and their key findings in neuro- degenerative dementias. In a review article by Metka Derganc and Damjan Osredkar about hypoxic-ischemic brain injury in the neonatal period different cellular mechanisms respon- sible for the neuronal death are described and new treatment approaches are listed. Mental retardation in early childhood is often caused by infantile spasms, which have a negative influence on cortical develop- ment in the critical period of early brain development. As shown in the review by Zvonka Rener Primec, ear- ly treatment may have a favorable prognosis on cog- nitive and behavior impairments. Zdrav Vestn 2008; 77: II-1–4 II-2 Zdrav Vestn 2008; 77: SUPPL II Neuronal activity is tightly coupled with regional cerebral blood flow. This functional link is called neurovascular coupling. The paper by Marjan Zaletel explains how the neurovascular coupling can be measured by visually evoked cerebral blood flow velocity responses (VEFR) and visual evoked poten- tials (VEP). Neurovascular coupling could be altered in older subjects and in migraneurs. Elderly often suffer from dementia. The most common dementias are nevrodegenerative; Alzheimer and frontotempo- ral dementia. A clinical differentiation between them is often difficult but important. Clinical featu- res and recent developments in genetics and neuro- pathology are presented in a review article about the differentiation between the two dementias by Rajka Liščić. Alcohol dependence leaves numerous neuropsycho- logical deficits even weeks after abstinence. Results of the neurocognitive study done by Lilijana Šprah and Tatjana Novak on abstinent alcoholics showed their specific neuropsychological profile and presen- ted neurocognitive assessment that proved a useful approach for evaluation of alcohol abstainers func- tioning. Mara Bresjanac, Maja Trošt and Grega Repovš Guest-editors of the special issue of the Slovenian Medical Journal II-3 Uvodnik SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI! Pred vami je posebna številka Zdravniškega vestnika, posvečena nevroznanosti, ki so jo pripravili in uredili člani SiNAPSE, slovenskega društva za nevroznanost: Mara Bresjanac, Maja Trošt in Grega Repovš. Nevroznanost se v zadnjih desetletjih razvija z izjem- no hitrostjo. Zanimanje za vprašanja povezana z živ- čevjem so že dolgo v žarišču človeške radovednosti in številna med temi vprašanji kljub metodološkemu napredku zadnjih desetletij ostajajo neodgovorjena. Po zanimivem prispevku revije Science iz leta 2005, ko je revija praznovala 125. obletnico izhajanja, sta že med prvimi petindvajsetimi dve nevroznanstveni vprašanji: Kakšna je (nevro)biološka podlaga zavesti? in Kako se spomini shranjujejo in ponovno prikliče- jo? Med nadaljnimi stotimi vprašanji je nevroznan- stvenih še več in vključujejo mehanizem nastanka pri- onskih bolezni, odvisnosti, Alzheimerjeve bolezni, shizofrenije, avtizma, razlago potrebe po spanju, po sanjanju ... V Sloveniji smo nevroznanstveniki posejani na Uni- verzah, v kliničnem medicinskem okolju in na razisko- valnih Inštitutih, kjer z različnimi metodološkimi pri- stopi raziskujemo živčevje na vseh ravneh od mole- kularne do sistemske in od izoliranih celic prek živali do človeka. Med posameznimi inštitucijami in razisko- valci v našem okolju ni veliko organiziranih oblik sodelovanja in obstoječih raziskovalnih potencialov tudi zato verjetno ne izrabljamo najbolje. V zadnjih petih letih slovenske nevroznanstvenike iz različnih okolij v skupnih akcijah sistematično pove- zuje SiNAPSA, slovensko društvo za nevroznanost. Pod okriljem SiNAPSE smo izpeljali dve večji med- narodni nevroznanstveni konferenci in nekaj sim- pozijev, ki jih vedno spremlja tudi program (npr. okro- gle mize in panelne razprave) namenjen izboljšanju komunikacije med raziskovalci iz različnih okolij in znanstvenih panog na osrednje teme nevroznanosti. SiNAPSINE konference so zastavljene kot zaporedje neodvisnih tematskih simpozijev, ki jih organizirajo njihovi predlagatelji in jim SiNAPSA pri tem pomaga po finančni in organizacijski plati. Vsak simpozij ima za popestritev programa in za spodbujanje medna- rodnega sodelovanja tudi vsaj enega tujega vabljene- ga predstavljalca. Druga SiNAPSINA nevroznanstvena konferenca je potekala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani med 5. in 7. oktobrom 2007. Sestavljali so jo naslednji simpoziji: kognitivna nevroznanost, nevrobiologija Alzheimerjeve bolezni in drugih bolezni z odlaganjem amiloida v možganih, otroška nevrologija, nevrode- generativne bolezni ter cerebrovaskularne bolezni. Avtorji vabljenih predavanj na konferenci so imeli možnost oddaje preglednih ali raziskovalnih prispe- vkov za posebno številko Zdravniškega vestnika. V želji, da osrednje strokovno glasilo slovenskih zdravni- kov doseže najširši krog bralcev, smo se gostujoči uredniki odločili za izbor prispevkov v angleškem jeziku. Pri izboru in dokončni podobi člankov so sode- lovali številni domači in tuji recenzenti, ki se jim za delo najlepše zahvaljujemo. Dovolite, da vas k branju posebne številke povabimo s kratkim preletom vsebine: Uvodni pregledni prispevek Davida Voduška s so- delavci se zgleduje po analizi Evropskega sveta za možgane, ki opozarja na izjemno velikost bremena nevroloških in psihiatričnih bolezni za proračune evropskih držav, vključno s Slovenijo. Zato se pove- čujejo tudi potrebe sodobne družbe po napredku v nevroznanosti in učinkovitem ter pravočasnem pre- nosu novih raziskovalnih spoznanj v klinično medi- cino. Antonio Currais s sodelavci v svojem preglednem prispevku odpira zanimivo temo reaktivacije celične- ga ciklusa v nevronih, ki so sicer visoko diferencirane, nedeleče se celice, in o vlogi te reaktivacije v patologiji Alzheimerjeve bolezni. Pregledni prispevek Eve Že- rovnik prikazuje nekatere značilnosti amiloidogenih beljakovin na temelju in vitro študij človeškega stefi- na B. Uporaba te modelne beljakovine omogoča po- droben vpogled v nastajanje amiloidnih fibril, po- membnega procesa v odlaganju patoloških beljakovin v možganih pri nevrodegenerativnih boleznih. Učinkovitost kroničnega zdravljenja Parkinsonove bolezni z l-DOPA krnijo zapleti v obliki motenj giba- nja (diskinezij). Raziskovalni prispevek Gordane Gla- van in Marka Živina na poskusnih živalih preverja domnevo, da so tovrstni zapleti povezani z dopamin- ergično preobčutljivostjo striatalnih nevronov, ki je posledica dopaminergične denervacije. Pregledni prispevek Nine Mohorko in Mare Bresja- nac podaja opis in sodobno razvrstitev bolezni, pri katerih se v možganih odlaga patološko spremenje- na beljakovina tau ter možnosti za razvoj novih diag- nostičnih pristopov, temelječih na prepoznavi po- sameznih tipov odlag tau. V diagnostiki demenc igra- jo danes vse pomembnejšo vlogo sodobne slikovne metode, ki lahko prikažejo strukturne in funkcijske spremebe v možganih bolnikov. Pregled teh metod in njihovih izsledkov pri nevrodegenerativnih demen- cah podaja prispevek Lojzeta Šmida in Mare Bresja- nac. V preglednem članku Metke Derganc in Damjana Osredkarja o hipoksično-ishemični okvari možganov v neonatalnem obdobju so opisani celični mehanizmi okvare nevronov in predstavljena novejša priporoči- la glede zdravljenja. Umsko manjrazvitost zgodnje otroške dobe pogosto povzročajo infantilni spazmi, saj negativno vplivajo na razvoj možganske skorje v kritičnem časovnem obdobju zgodnje razvojne faze možganov. Kot kaže prispevek avtorice Zvonke Re- Uvodnik II-4 Zdrav Vestn 2008; 77: SUPPL II ner Primec, so kognitivni in vedenjski primanjkljaji blažji ob hitrejšem začetku zdravljenja. Aktivnost možganskih nevronov je tesno povezana s področnim možganskim krvnim pretokom. Tej funk- cijski povezanosti pravimo živčnožilna sklopitev. V svojem prispevku Marjan Zaletel predstavi, da živčno- žilno sklopitev lahko ocenjujemo z merjenjem evo- ciranih možganskih odgovorov krvnega pretoka (VEOP) in vidnih evociranih potencialov (VEP). Mot- nje živčnožilne sklopitve so v tem prispevku opisane pri starostnikih in bolnikih z migreno. Vedno pogoste- jša spremljevalka starostnikov je tudi demenca. Naj- pogostejše demence so nevrodegenerativne demen- ce; npr. Alzheimerjeva in frontotemporalna. Klinično razlikovanje je pogosto težko a pomembno. V pre- glednem članku Rajke Liščić o razlikovanju med ome- njenima demencama so poleg kliničnih značilnosti obeh predstavljena tudi najnovejša odkritja moleku- larne genetike in nevropatologije. Odvisnost od alkohola pušča številne nevropsiho- loške primanjkljaje tudi po večtedenski abstinenci. Rezultati študije nevrokognitivne ocene abstinentov, ki je predstavljena v prispevku Lilijane Šprah in Tanje Novak, so prikazali nevropsihološki profil abstinen- tov in predstavili nevropsihološki instrumentarij za klinično oceno njihovega funkcioniranja. Mara Bresjanac, Maja Trošt in Grega Repovš Gostujoči uredniki posebne številke Zdravniškega vestnika