mm koristi cUlav-l*g» I|w4»iva. UtUv-mo opravičeni do l«ga kar producirajn Thl* paper ia devoted to the interests of the working claae. Work-mrrn are entitled to all what thev produce. ?taf£L?. 7,T0*-**" ^ *tk* Offtr. at Ohl«a«0 .III. uiidfi Ibc Act uf Cougraia «r Mareh Srd IM7I». Office: 2146 Blue laland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". n4g^»»8i PAZITE! na številko v oklepaju-ki ee naha|a poleg va> aega naslova, prileplfe-nega «podatali naovitku. Ako (222) |e številka tedat vam • prihodnjo številko našega lista potege naročnina. Proai. mo ponovite |o tako|. Stev. (No.) 22! Mednarodna solidarnost podjetnikov. na dan očitajo meščanske Pjtpnko 1" njihovo časopisje de ltvcein Kot največji greh. «l-i so tvoje organizacije osnovali na mednarodni podlagi, da mednarodno mislijo in delujejo. Zlasti te prizadevajo takozvane žolte organizacije pokazati se kot cisto narodne strokovne organizacije. Na tak "naeiomulizem" se pa u-sed«jo*Hamo se slepci, ki razvoja niti he poznajo niti razumejo. Nacionalizem ali iKanodiiast za< gospodarske zveze že davno več ne obstoja, kar se najbolje ojsiža pri podjetnikih. Ti so deloma mno,?o bolje organizirani nego delavci, da niti ne govorimo o kapitalu in njega mednarodnosti, brez katere, samo po sebi umljivo, ne bi sploh nikoli »e-mogel iztržiti svo-je svetovne zgodovinske naloge. Internaeionalizem je tedaj eden pog«ojev v kapitalistični družbi in kdor se temu upira, ga brez usmiljenja stare neizprosna sila na-(¿aljnega gospodarskega razvoja. Jasnejše nego kdaj poprej se uveljavlja internacionalizem ali mednarodnost podjetnikov ravno danes in sicer v severnem delu Evrope, v boju med delavci in podjetniki na Norveškem. Naravnost škandalozno plačani rudarji so, ko so jim bili podjetniki sami odpovedali do sedaj veljavni mezdni tarif, zialrtevati, da se jim nekoliko povišajo njihove mezde; p« podjetniki so jim hoteli se obstoječe mezde kolikor mogoče skrajšati. Ker se ti brutalnosti rudarji naravno niso pustili do-pasti in st) v svojem obupu se zatekli k skrajnemu orožju, k stavki, pa so podjetniki sklenili, da se zato izprejo vsi organizirani delavci po Norveškem, izvzenitši tiste, ki »o zj. posleni pri občnih inštitutih, kakor n. pi*. delavci e-lektrike, plina in vodovoda, tipo-grafi itd. Kakor se vidi, zavzema ta boj, ki ga morajo izvesti in v z drža vati mlade norveške organizacije velike dimenzije. Delodajalci vedo, da delavnike organizacije na Norveškem še niso tako močne, Chicago, III., 5. decembra ( Dec. ), 1911. Leto (Vol.) VL name m zgled. Napeti politični odnonaji med Norveško in &ved-sl starem tarifu, ki je potekel že 1. aprila t. 1. No, na za po ve I "centralne zveze delodajalcev" je vprašanje novega cenika postalo naenkrat nujno in ker se novi cenik ni dal v enem tednu stvori-ti. vsaj ne tak, da bi lahko nanj pristali tudi delavci, pa se je takoj^ dekretjral izpor in sicer hvala kar zaKT.OOO M veličini $ vedske delavcev. Ta brezobrazni napad na Skandinavsko delavstvo pa bo imelo to dobro stran, da se bo delavstvo, posebno na Švedskem in Norveškem. istojako naučilo gledati preko deželnih, odnosno državnih meja ter se udinjati in združiti po zgledu podjetnikov. Ta od nekaterih ravnateljev delniških podjetij jim vsiljeni in dekretirani boj jim bo odprl oči. Torej: kadar se delavci združujejo v varstvo svojih pravic in inter«*«)v na mednarodnem temelju, tenia j so brezdomovinei, izdajalci naroda in «lično, a kadar uprav isto store podjetniki — ja Bauer, ja das ist was and e rs! — tenia j domovina seveda ni ogrožena. To je pav naj-bol jši dokaz, kak velikanski švin-d*d je ves tisti odvratni veteraj-narski 'patriotizem" današnje ka pi t a 1 ist ične družbe. Brata McNamarau lzpo-vedana morilca! Cvetje Gompers-Mltchelleve vrste unlonlzma, kakoršen |e mogoč le v Ameriki, )e obrodilo škandalozni sad. Socialisti nimamo ničesar preklicati. Splošen pregled. — Na "Zahvalni dan", zaittij četrtek je Cook County agent za uboge v Chicagu razdelil 5000 jerbaščkov jedil meti ravno toli ko revnih družin. Chieaški vele kapitalistični listi so dnigi dan objavili z velikim pompom: '-5000 da bi zamogle ta l>oj same iz svo-1 siromakov, je bilo vendarle zaje lastne moči in brez tuje pomo- j hvalnih (I)" Oh, pa kako! Siro-či zmagonosno iapeljati. Odtod maki! Najedli ste se in zdaj lah-tndi ooa nebotična ošabnost pod- ko počakate do — božiča! Takrat jetnikov do samega ministerskega ! P^ide naokrog "Salvation Army' predsednika, kterega posredoval-,"1 (>frtil,i profesionalni darodajalei ne pred,loge kratkomalo odklan-,in host* jedli. Na to spet jajo. Lakota naj bi bila ono čudo- potrpttfe do drugega "Zahvalnega delno lečilo, ki naj bi delavce o- . zdravilo vsakersne odpornosti ter — V oktoberskem šolskem po-jih izročalo na milost in nemilost ročilu za mesto Milwaukee čita-podjetnikom. Samo po sebi se rn^ mo, da petdeset otrok ni moglo zume. da bodo norvežki delavci, obiskovati sole, ker so njih stari-ako res pride do generalnega rz- ši presiromasni, da bi jfm kupili pora, navezani na pomoč medna- obleko. • " rodnega. delavstva. Da bi pa tudi Ako so sta riši presiromašni, da ta vir mednarodne pomoči zaduši- bi jim kupili obleko. vpotem jih li, so efcablirali norveški podjetni- logično tudi ne morejo hraniti za-ki v sosednjih deželah takozvane dostno. Zdaj tudi vsakdo lahko izpore radi simpatij. Švedski pod- razume, zakaj socialistični župan jetniki so skoro .začeli, 40.000 zJihteva, da- se vodijo statistični stavbinskih delavcev je nai Šved- podatki o zdravstvenih in živ-skem že na cesti brez dela in go- Ijenskih razmerah za šolo obvez-tovo je, da tudi danski podjetni- nih otrok. , . ki ne bodo hoteli ziaostati. Saj je Otroci, ki hodijo v solo, pa niže opažati znamenja, dat so tudi majo, jepti in se nimajo s čim ob-oni že stopili v akcijo, kajti 400 lačiti, bodo gotovo slabotni, ko delavcev v Kopenhagenu je sto- odrastejo. Teh petdeset« glAdnih pilo v stavko, sporazum se je raz- otrok tvorijo obtožbo proti kapi-bil ob odporu podjetnikov. Ta talistačni človeški družbi. Dru-trtavkai se je najbrž uporabila kot žabni sistem, ki je kriv, da otroci povod, da se tudi na Danskem u- gladujejo in prezebajo, ne zasluži prizori splošen simpatijski izpor druzega, kot da se ga zruši, v prilog in na korist norvežkih _ Sufragetke so zopet v Lon-podjetnikov. Na ta način je one- donu napravile gorak sprejem mogočeno delavstvu obeli dežela, niinisterskemu predsedniku As da bi podpirali norvežke svoje to- quithu, ko je govoril v neki cerk-vari.se, in to je tudi edini smoter vi o dobrodelnih ZAvodih. isporov na švedskem in Danskem Komaj se je prikazal na prižni-Tako se izraža narodnost podjet- ei, že so ga stotine žensk pozdra-nikov. Da zamorejo nemiki, fran- vile s klicem: "Volilno pravo za eoski in angleški delničarji ni- ženske!" darje tam na daljnem severu do Neka sufragetka se je dala pri-skrajnosti izrabiti, mečejo nor- kleniti k stebru, da jo niso mogli vežki. Švedski in danski podjetni- takoj odstraniti iz cerkve, ko je ki svoje delavce' na cesto. To je pričela demonstracija za žensko vsekakor prav markantna «lika volilno pravo, mednarodnega edinstva podjet- — Jesenske volitve so dokazanih va, ki m ga delavstvo lahko le, da je ljudstvo prtfelo drobiti Končano je! Obravnava proti bi atoma McNamara v Los Angeley je zadnji petek kot bi odrezal doživela svoj tragikomični konec. Konec je prišel kakor strela iz jasnega — uprav na predvečer županskih volitev v Ijoa Angelesu — in pretresel ves delavski svet. Brata McNamara sta v petek ob 2. uri popoldne pred sodiščem priznala, da sta kriva zločina, kterega sta bila obdolzena! Priznala sta, da sta dinamitarda in morilca sodelavcev! Joe B. McNamara je odprto priznal, da je užgal dinamit v pospolju lista '%os Angeles Times" in s tem povzročil smrt 21 oseb, John J. McNamara je pa priznal, da je razdjal z dinamitom Llevellynovo :elezarsko tvornico istotam. Sodnik Bordwell je takoj zaključil oibravnavo in določil 6. december — to je dines — za izrek obsodbe mul obema izpoveda-nima morilcema. Kako j«* prišlo do tega — kako je namreč prišlo do tega, da sta oba McNamara toliko časa — nad leto dni — tajila krivdo in uverila ameriško delavstvo, da sta nedolžna in s tem vlekla za nos vse delavske organizacije — nam je bolestna zagonetka. Saj danes še. Vemo le, da -«e je izvršila velikanska lumparija. kakoršne ne pomni zgodovina linijskega gibanja. In ta lumparija ima tudi svoje politično lice. Zakaj je prišel McNamara s svojo senzacijonelno kapitulacijo ravne štiri dni pred volitvami v Los Angelesu t Zagovor-ništvo je dobro znalo, da ima socialistični kandidat Ilarriman najlepšo priliko za zmago, da pa ta senzačni čin lahko naredi zmešnjavo med delavci, kar lahko v zadnjem trenutku izkoristijo kapitalistični nasprotniki. Iz ene strani je torej očividno, da so losangeleški kapitalisti dobro poznali situacijo v taboru zagovor-ništva McNamare in uprav v zadnjem trenutku pred volitvami izsilili kapitulacijo. Odvetnik Dar-row, kteri je še pred par dnevi trdil, da bodo "dokazi tožitelj-stva padli po dolgem in širokem v veslo." izjavlja sedaj, da je bilo delo zagovorništva ves čas pro cesa butanje z glavo ob zid. Kaj je vendar počel Darrowf Vesti iz Los Angelesa se glase, da s>ta brata McNamara. priznala krivdo zato, da drug drugega rešita — smrti na vešalih. Kompromisno pogajanje med njima in distriktnim pravilnikom je na skrivnem trajalo že dva tedna in Joe R MeNamara je baje izpovedal krivdo pod pogojem, da bo njegov brat John oproščen, a on sam se pa zadovolji s 15 do 20 eti ječe. Seveda odločilno besedo ima sodnik in on bo sodil kakor se bo njemu zljnbilo. Strahopet na lopova sta, torej imela dovolj loguma za gorostasne zločine in za varanje javnosti, a pred zasluženo kaznijo jima pa je srce >adlo v hlače! Med tem ko sedaj triunifirajo Huma, Otis in kapitalisti sploh, nimajo se razred noža vedn i delavci ničesar sramovati. Delavci organizirani v socialistični stranki so podpirali oba McNamari, ker > . so ju smatrali za žrtvi kapitali stične zarote — kakor so podpira li Ifaywooda — in ker sploh do Vojna - vojni! Tako je zaključil javni protestni shod jugosl. delavcev dne 30. novembra v Chicagi. Kakor je bilo naznanjeno v "Proletareu" in "Kadnički Straži", vršil se je v četrtek dne .'10. novembra v Narodni dvorani št. 1, protestni shod naj>erjcii proti Taljansko-Turški vojni v Tripo litaniji. Shod je bil dobro obiskan, vendar ne tako, kakor bi moral /l»iti v očigled ne delavnika Shod se je vršil z dnevnim redom "vojna in aoeiaina demokracija Predsedoval je sodr. Thom. Hešeiiič. Govoril je kot prvi poročevalce o zgodovini vojska, nji hoviin posledicam in remeduram. sodr. M. Lučič. Vv daljšem govoru je narisal danes niso mogli verjeti, da bi tel zgodovino vojska primitivnih na-uniiski delavci borili Jiidi ji_dina- rodov in-|M)vularjaL da > ^love-mitom. Storili so to socialistični Utvo, čimbolj je vsprejemalo civi-delavci v neštetih drugih «lučajih lizacijo in kulturo, strašnejš* —- da so se pa enkrat prevarili, divjalo z vojnami in prelivanjem ali so zato kaj odgovorni! Ne! krvi. Socialisti gremo s čistimi rokami Vse vojake v zgodovini so irne-m z mirno vestjo na/prej v boju le svoj socialen-gosjiodarski ka do zmage! Obžalovati moramo pač rakter: Kakor vse druge, v novej m z največjim ogorčenjem obsoJ šem času nastale vojske, ima tuda diti divjaško taktiko tistih delav- Italijansko-Turška svoje gosj>o-cev, ki mislijo, da IkmIo doeegli daitko oziidje Italijanskih kapita-svoje pravice s pomoeji dinamita! I listov, ki žele deželo gosj^larsko Za nezaslišano hudodelstvo in podjarmiti. Delawi obeh prizadel škandal McNamare so oiigovomi tih narodov nimajo ničesa priča v prvi vrsti vodje takozvanih kovati od vojsk, marveč edino v "eraft-unij", organizacij stare- združenju mednarodnega zaved-ga. nazadnjaškega kova, ktere za- nega j^roletarjata pod socialistih vračajo vsako samostojno delav- no zastavo. sko politiko. Vodje a la Gompers, Pojasnjeval je dalje, da si v«led Mitchell etc., ki pravijo, da je raz- nadprodukeije, ki nastaja v deže-redni boj "bluff,\ socializem 1 i — deloma radi male delavne nojisense" in kteri prodajajo ne- plače — vsled česar ne morejo de-zavedne delawe zdaj republikan- lavei kupiti nazaj kar so pnoduci-cem zdaj (iemokratorn kakor vla- rali — iščejo kapitalisti vanjskih čuge, nečejo, da bi se delavci sa- trgev. in nosledniea je, da se ka-mostojno borili s poomčjo glasov- pitalizem ene dežele spre s kapi-m-'.• in tem potom prišli .le pre- talizmom druge, kar provvro^i moči-j-^-j- zato pa imajo politiko | vo.jno. ker smo tju- Najznačilneje v Italjansko-Turški vojni je pa to, da sv. oče blagoslavlja italjanske vojake, ki gredo streljati ljudi za kapitalizem, za roparje. Sv. oče po drugi strani še ni nikdar blagoslovil bomb in dinamita!! Kar so sejali, to zdaj žanjejo. Kaj pravi Berger. Kongresni posilanec sodr. Victol Berger je glede lopovstva bratov McNamare povedal zadnjo »oboto I delavce, ko so šli na štraik, da si v Waahingtonu sledeče: izboljšajo svoj bedni položaj. Iz Za ta lopovski zločin morat« tega se vidi jasno, da so vse cer-brata McNamara dohiti kazen v kve ve in (la airitira'jo Zft času. ko notri delajo njih tovan- Lociali7em; k jti Ie 800iali7^ si. Se enkrat rečeni: dobiti mora-1 rantira mi sr0?0 in.hla^st4U,je ta. kar zaslužita. Pomniti pa moramo, da sta žrtvi kapitalističnega sistema — moril nega sistema, ki ubija dan na dan delavce v fahrikah, rudnikih in na želez nicah. vseh narodov." Za sodr. Lučičem je govoril sodr. Jože Zavertnik, ki je dejal med drugim sledeče: Mi protestiramo proti vojni, ker obsojamo militarizem; militarizem požre na-Kaj takega še nisem nikdar sh- rodu vedno najboljše življenske šal ne čital v zgodovini trade- Lile, vzgaja v človeku zver brez uruonrzma. Seveda, te (Jompers- možgan, brez sodbe; navadne Mitchelleve vrste trade-unioni- oborožene ^ mehanične pari je, ki zem je m^goc v Ameriki. Delavski L,^ fMlm0 ukazom hr(VZ VSflk razred v Evropi se v svojom boju čutft ali ^^^ Med (em . . Ka majizmu !>osiiizuje straj- ko je na vse strani mnogo kultur-k», in bojkota ;to<]a v glavnem po- np(fn (lela, vojak pnsp ,enobo in vso -svoj. na,lo ,n moi. na vrAi služ1(0 kapitalilltiine ]i(>(> pl^ov^njo v socialistični «franki kntora ,„ bwltih prole;ilrpih, Arnoriiiki un.on.zom ao na en. kadar niR0 Hui|lj in R(> „0 stran, hrali a trastmm. magnah. ¡7.k(>riKati.---Vojna v Tri- a na drugi strani se pa poslužuje ... na-silnih dejanj a pomočjo propa- ['"'.'♦""¡J1 SCJV n'cimer."" >-azli- lil» ekaitenc, kar pa naravo ne k"tf 0,1 T " ff"ni ho nikdar spremenilo sedanjega K ""T- ^^ Man;U'lnJ« m sistema. Ta slučaj bo bre* .Ivornn Am™\« V F'l,p',n0 ,m1C»bo- Ktc- odpri milionom delavcem oči, da ? V"U,R m , da Je b°!J 0 _rone in o-kove. da ne posluša boržuaznih govornikov in ne čita uvodnikov v boržuaznih listih, ki so vsi v službi ameriškega velekapitala. Delavci so pričeli misliti.in spoznavati, da osvobodojenje ir, kapitalistične sužnosti mora biti njih lastno delo, — Ker je vlada brutalno zatrla no s pomočjo glasovnice jim je za gost ovij en napredek in /maga.", ^^^P svoj meč v nožnico, ker dor se z mečem bori, bo z mečem končan.M Kaj pa danes njegov naslednik. Pij X. v Rimu T On bla«rosljavlja mesarje, ki gredo klati— ne go- - Republikanska stranka je I vedino, ampak ljudi. To pojaspu- skušala večkrat prodreti v južnih je, da je t.a drhal agentura kapi- lržavah po končani civilni Vojni, talisttfnih interesov, ki so identič Ali kar se republikanski stranki ni kat. cerkve! ni posrečilo, bo z vršila soeialistič- a • i- Socialisti se proti vojnam ne jo v Valenciji, so dijaki na vseh univerzah in višjih šolah v Španiji proglasili splošen štrajk.. na. r> - moremo v nobenem slučaju uspeš- |Ze danes se ljudstvo v južnih neje -boriti, nego s propagando za j * * , ZWniTTia in prou,V,RV'1 Kociatizem .kajti s padcem kapi- manifestaeijo dijakov, ki študira- malistične nauke. 'taliMičnega sistema. ls>do padle tudi vse nezaslišane in za 20. stoletje sramotne vojne." Kouečno govori še sodr. M. žira miljar-de najbolj grozen sovražnik napredka in kulturnih narodov v vseh državah. 4, Vojna vojni! — ker v mednarodnemu bratstvu delavce^ leži jamstvo zmage socializma Mul ka-pitaiiznvom, kateri provzroča vojne, kakor tudi druga zla na svetu; boj kapitalizmu, katerega uči socializem in votli z organiziramo silo delavskega razreda. 5. Kot jugoslovani se priključujemo odlokom jugoslovanskih in sploh balkanskih socialističnih kongresov ter iz daljne Amerike živo pozdravljamo revolucionarno misel federacije balkanskih narodov." Po prečitanju .ie še dostavil: Ta resolucija, mogoče ne bo po volji onim, ki žive še v fantazijah patri jot izma in se trkajo na prsi : velika hrvatska, velika Srbija itd. Priznati je seveda treba. d»a nova doba čedalje bolj krči ljudi te vrste. Mi gremo naprej, da vstvarimo, ne veliko Hrvatsko, veliko Srbije, ampak veliki svet, kjer ho lahko vsak zemljan našel svojo domovino. Konečno zapoje hrv. pev. zbor "Sloboda" "Črveni barjak", na kar sodr. Bešenič shod zaključi z živijoklici za socializem. Stem je jugosl. proterarjat v , Ameriki storil svojo dolžnost, da se je odzval mednarodnemu socialist ienemu birou, v poedincih pa ostane delo, katerega je treba izvršiti v agitaciji za socializem, s čimer se bije boj proti delavskemu sovražniku na vsi črti. — Revolucija na Kitajskem. Po štirinajstdnevni naj krvave jši bitki, kar jih je bilo v sedanji revoluciji, so republikanci zadnjo soboto osvojili Nanking in pomorili deloma razpršili cesarske čete na vse strani. Vse moči republikanske armade so sedaj osredotočene na Peking, ki je sedaj še zadnje zavetišče Mandžurov. Revolucionarji se sedaj ne zmenijo več za nobeno pogajanje; njih parola je, da orožja poprej ne ml lože iz rok, dokler do kraja ne amaga republika. V fiangaju in v bližini šteje republikanska armada 36.000 mož. MandŽnri na skrivnem hujskajo svoje privržence proti inozemcem. la hi na ta način dosegli intervencijo od k termi hodi tuje velesile, vsledčesar bi se okoristili. f iPROLETAREC UST ZA INTERK3 K DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TORKK Laatnik ta iadajatalj JttfMlovaaska delavska tiskovna drsita v Cfckafo, III. Siraiaiaii Za Amarico $1.50 aa calo lato. 7Sc aa goltata. Za h vi o poti «a calo lato.lt aa pol lata. Pri iprtmtnbi bivalWa ~uaisg noisga natnanlli tudi STARI naslov. PROLETARIAN Owned and publiatied Kvur Tuesday by So« t ti Slavic Workmen & Publishing Company Ckksfo. ¡ilinols. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. frank r..esnik ima tudi svobodo, tla pretirava, d« nadomešča kruto maiico a fantazijami, ter da. rabi |x>jme in besede |>o svojih umetniških besedah. Ali tločirn se ravno najboljši pesniki prenehali tja vantfan deklamirati o svobodi in jo rabiti za opajatnje namesto alkohola, je v politični agitaciji in v gaspodarskem življenju "svoboda" še vedno med najbolj priljubljenimi gesli in ravno tukaj, kjer bi bilo treba najt resnejšega mišljenja j »e ljudstvo najbolj nar-kOtizira z besedami. Svoboda ae na eni strani prav tako zlorablja, kakor na drugi "nadžzemeljake" skrivnosti. Kljub navideznemu najskrajnejšemu nasprotju pa jt študijem ra nase smisle največja in najoddalnejša soluca ter aa naše oči najmanjše, z drobnogledom komuj vidne živaliee, njih gibati- Razno. nieo, v kateri pravit "P0 vitjem povelju ae vprašuje, če soglašajo poveljniatva, da bi dajali jez. du- je njih nogo je njih viaiemnn* francoska rudniška družba združi-1 poveljniitvom podrejesu® ¿¿vek Kakipatilisti so že od nekdaj na tak V Maroku ste ae nemška in fetJ tebe za središče in namen sv*« i W*gydht ta. je posvetil razmeroma najmanj iMtznoati sjMiztm vanju same-ga sebe, svojt«ga življenja, njegovih pogojev in zakonov. A tatr je znano*t vendarle spoznala, je v važnih dedih ae neporabljeno, na škodo človeškega rodu in njegove sreče. . Priroda, ki je dala tVloveku dar misli in spoznavanja in nad Vat važni dar dela, mu je raizkrila ti «očere skrivnosti in razodela ne štete svoje postave. In kakor je napravil« iz njega svoj stvor, ki se mora neizogibno ravnati po nje nih zakonih, in mu je dala vv nje govem okviru svobodo, tla obrača sebi v prid vse. kar more doseči Majhna je ta svoboda in vendar velika. En«, najvažnejših njenih lastnosti pa je ta, da. se spreminja Lahko .je manjša in večja, človek ki je živel pred štiristotisoč let in ni poznal lastnosti apna, lana žel eza, ni bil izda leč tako svoboden kakor Crk, ki je znal izdelovati obleke in zidati hiše, oboro način, kakor je običajno na sred. njih šolah. Končno se prosi, da ue neodvlačno posije utemeljeno po. ročiilo. kakšno stališče zavzemajo napram temu vprašanju" . . . TV> je l*yžanska misel! Oficirji, ki jih Civilna vojna leta 1862—1865 je odpravila zamorsko sužnost in abolicionist i so dosegli, kar so za htevali. Večina teh je odložila o-rožje in se udala samo še spominu na nekdanje viharne dni pred vojno. Ne tako Phillips. V dol-gem boju za svobodo je spoznal, dti z odpravo telesne zamorske - sužnost i še vseeno ni prave svobode v Ameriki. Njegov revolucionarni duh ni mirovati. Zato se je po civilni vojni v "»4 letu svoje dobe pridružil boju za gospodarsko svobodo in zoper mezdno sužnost. Ravno tista leta je zavihral v Evropi prvi modemi razredni prevrat. Ta prevrat je našel svoj odmev tudi v Ameriki in Phillips je bil eden prvih pionirjev ameriškega socialističnega gibanja. Pomagal je organizirati "Labor Party" v Massachussottsu in 1. 1871 je bil kandidat za governor-ja te stranke. To je bilo leto pariške Komune in on je na javnem shodu v Bostonu zagovarjal ko-munarde. Izkrwtka: Wendell I'hillips je bil največji boritelj za 'pravice tlačenih slojev v 10 stoletju, kar jih pozna z^podovrna ameriškega delavstva. Trideset let svojega življenja se je boril afl svobodo črnih sužnjev in dvajset let pa za svobodo belih sužnjev — mezdnih lelaveev, ktere je vkoval kapita-izem. Umrl je 2. feb. 1884 — revež. kakor je bil vse svoje žive dni. Ameriško ra/j-ednozavedno de-avstvo se ga je zjadnje dni ob pri-iki stoletnice njegovega rojstva hvaležno spominjalo. Nešteti shodi po vsi republiki, ki so jih priredili socialisti v njegov spomin, .jričajo jasno, tla moderni ameriški ^proletariat zna ceniti neven-ljive zaduge moža. kteri je prvi oral ledino na tem kontinentu. Njegovo ime bo žrvelo večno. Med nami, »Slovenci, Phillips do sedaj še ni dosti poznan, ali skoro nič. Važno pa je, da tudi mi spozuamo "življenje in dela tega socialističnega pionirja v Ameriki. Te vrwtie* naj saj od daleč služijo v ta namen. Žal, da ne moremo povedati vsega, kar je Phillips živel in storil, ker napiaati bi morali debelo knjigo; vendar te vrstice naj zadostujejo za sedaj, da se ga zamoremo z drugimi vred hvaležno spominjati tudi mi jo. a vethio p Kun teč o. ne iz raz-sodnosti, temveč iz čuvstva izvira-jočo željo po najvišji sreči. Svoboda je en izraz take zvrhune «reče, nebeška blaženost pa drugi. Puetimo'44življenje onkraj groba", o leathern ne mor« živ krst I»ovedati nič gotovega in s katerim nima politika nobenega tiara vnega tftika. Kaj je s svobodo? Ali je svoboda samo po sebi politično načelo? AH mora biti svobodla temelj ali eilj politike? ' Priznavamo, tla so to 44sumlji-Iva" vprašanja, človeka zadene ob n jih kaj lahko ocitanjeTda je nta^ zadnjak, sovratžnik svobode. ab-# solutist in kdo ve kaj še. Ali čisto "alučajno" so postali največji re-aikcionarji, absolutisti in zatiralci svobode tisti, ki so največ govorili o svobodi ter vedno razvijali zastavo svobode. Proti "svobodnjakom/" se mora avOlboda dandanes ravno tako bnanitli, kakor proti pravim na/adnjakom in tiranom. Svoboda ni nič absolutnega Ab-isolutne svobode ni. Nikjer je ni, ne v vesoljstvu, ne v materialnem in ne v duševnem življenju. Povsod je odvisnost. Svetovi in svetovni sistemi so odviani drug od drugega, vsi aajemno. Zemlja je odvisna od velikega isolnca in od made lune. Vajrabund komet, ki st4 klati j K> nerzmerntiKti svet o v ja, ni niti trenotek prost: a kakor je sam tnlviseti od tisočerih "teles, s katerimi ima oddaljene ali pa in-timnejše stike, tako so v manjši meri odvisni od njega ne le neznatni meteori, ki jih spotoma |k>-žira. ampak tudi veliki sveto' magnati, ki jih srečava. Zakone te vsesplošne odvisnosti ho učenjaki študirali in jih še dalje študirajo. Spoznavajoči te zakone, izračunavajo njih neizogibne posledice in nam jih napovedujejo. Preden «e prikaže nebeški potepin ¡najboljšemu dale-kogletliu, že povedo zvezd oz nanci, ktlaj se pojavi na gotovem mestu. \vise»*transka odvisnost sega od največjega do najmanjšega. Do skrajne meje človeške zmožnosti jo aasledujejo teleskopi, spektralna analizi ja in raičuni v velikosti; komuj pojmljivo hite za njo itt jo doganjajo mikroakopi. Nekod med skrajnimi konci neskončnosti pa je človek in njegov rod. Del brezmejnega sveta je in že aa.to, ker .ie del, je tudi on odviaen. 7m-koni, ki ravnajo mikajnje zemlje in Martovo pot, ki silijo solnce, da sveti in luno, da nam kaže vsako noč drugo lice, zakoni, po lca^ terih so nastala svetovja in po katerih minevajo. *o obudili tudi človeka in ga napravili takega, ktakršen je. Nikakršne svobode ni bilo tu. Brez svoje volje je prišel na svet»; sprejeti je moral tisto telo, katero je dobil; možgani rn živci, in sluh in duh — vse mu je bilo dodeljeno brez njegovega Hotenja in brez njegove izbire. Stalni aakotii so uredili zemljo, njegov dom, tla pod njegovimi nogami in streho nad njegovo glavo ; m kakor m\ po stolnih zakonih ustvarjeni drogi ljudje in urejeni njih pogoji, tako je določena odvisnost vseh od prirode in viseh med seboj. \ Ali človek, ki zalezuje s svojim vendar oboje zelo sorodno: Oboje j ževati se z mečem in lokom vozit špekulira z najg|o*)okejšim Jjud- ke po suhem z vozom in po morju skim hrepenenjem.^ z^ nezavednost- z ladjo. Ali daleč- /jaost a ja njegova »voboda za svobodo sedanjega človeka, ki je spravil tisočere tehnične pripomočke v svojo službo okrajati vse daljave, iznašel novk sredstva za svoje potrebe, omogo čil izmenjavanje blaga preko vse send je, {»odaljial -avoj vid, shrani svoj glas za ftotomee in se dvignil v zrak. Poraba prirodnib bogastev rn poraba večnih zakonov v prid človeštva se imenuje delo Absolutne svobode ni. faovek nima svobode, tla bi ostal večno živ in nima svobode, da bi ostal embryo. Tzmed rojstva in smrti je tisoč hi tisoč odvisnosti. Ali če jih ne more odpraviti, jih lahko ublažuje, rahla in olajšuje. Pogoj človeške svobode, tiste svobode, ki je mogoča, je delo. Ali tudi tlelo ni svoboda sama po sebi. Tudi aa delo veljajo za koni. Deloma so nam nedosežni, deloma so dani človeku v oblast. Da mu prinesejo največjo korist, jih mora spoznanje porabiti Ker so zakoni tlela ogromnemu številu ljudi še vedno večja uganka ka kor f>otovanje meteornih rojev ali pa življenje infuzorij, je človeško tlelo anarhično, ('itn bolj se delo prilagotli svojim zakonom, tem u-spešnejše Im>: njegove težave se zmanjšajo, njegovi uspehi povečajo. Ne le z novimi in boljšimi sredstvi, temveč tudi z organizacijo dela se zmanjšuje človeška odvisnost, to se pravi: Se poveča njegova svoboda. Organizacija dela je eii^j in na-logta socializma. Politika svobode je socialistična politika. SOCIALISTIČNI PREOLED — Olasotn poročila, kterega je izdelal Robert F. Iloxie, profesor chrkaške univerze, so do danes socialisti spolno ali tlelno zmagali v 118 mestih Zed in jenih držav. Ta mesta se nahajajo v 116 državah. Z gotovostjo se srne računati, da je vseh skupaj do danes blizo 1000 socialistov izvoljenih v razne zastope, urade in v zakonodajne zbore; med temi je čez 50 županov in okrog 300 alderma-nov. — - Volilna l>orba za državno-zborske volitve v Nemčiji «e je pričela. Socialisti so otvorili kampanjo z velikanskim dhodom v Magdeburgu. Volitve se vršijo 12. januarja. — V Westmoreland County. Pa., kteri je dobro znan vsled dolgotrajnega premoga rskega štrajka, je brit» pri zadnjih no-vemberskilt volitvah izvoljenih 10 eoucilmanov. 10 šolskih ravnateljev. dva mirovna sodnika in še par nižjih uradnikov na socialističnem tiketu. — Pri ožjih volitvah v Švici pred par dnevi je bilo zopet izvoljenih pet socialistov. V novem švicarskem parlamentu bo torej 15 socialiatov. — 20.000 glasov v Allegheny Oountv. prav pred nosom jeklarskega trn*ta! Ni prenapačno. — Sodr. Warren, urednik "Appeal to Reason-a", je zopet pred obtožbo zvezrne vlade. Topot je obdolžen, da je priobčil v Hrtu '4 nemoralno" čtivo. Z njim vred je obtožen tudi .T..A. Wayland, lastnik lista. — Ko je sodnik Latsl«av\ v Kan-sas City, Karis. obsodil nekega delodajalca na sto dolarjev globe, ker je prelomil zakon za varatvo žen^k, je dejal: 44 V državi imamo L zakon, ki določa na eno leto ječe ,K*,() vodili kakor v cev- ali petsto dolarjev kazni za vsa kev* ,,H >lm ,K>(,° i®*"tje — »e-kega, ki bi trpinčil domačo žival. n,rno jeziiitJe' — pridigali /V pa kdo trpinči žensko z večur- ? »«Prijeno»ti sveta, o nevarnosti ni m in napornim delom, pa plača *en*kih V* kaJP««*» 0 groznih le sto dolarjev globe kot najvišjo s^'ia,nih demokratih. K duhov-kazen". vajam spada tudi spoved in Komentar je nepotreben! Kod- mor?i Prožiti «povedni vo kot ženska. listek, če ne bo hotel biti preteri- Ferrerjev spomenik v Bru- ran I>ravi «P^tolski vikar, d« siju. Simbolno kakor spomenik h>ri,,aiR to#P? povelju, si C.iordana Bruna pred Vatikanom U6 lahko kakšnem. Poi- se thiguje v sredini Bruslja na tr- kovniki tudi toliko soli v gu svete Katarine, kjer kipi v ne- Erlavi- ******P>b« ta bo črni stolp stare cerkve svete Vflt,ir ki ima l^k«toličiti Katrine, spomenik španskega i,ficirj°- In zato 1)0(10 «eveda so-svobodomisleca Ferrerja. Za sjio- ;,a;ali in lH>,1a 7* P°vclje prepri-menik je podaril prostor brufcelj- .ip tro)>a' njihovim častni- ski občinski svet, strtaike pa st» kom V,M"' roženkrmcev in škapu-pokrili pristaši svobtslnega mi- Urj€V- Tako knkor i* običajno na šljenja vseh strank in struj v Bel- iih 5olah ! ° »vHn «Avstrija! giji. Tisti tlan, ko je protestiralo Prosta zveza socialističnih bruseljsko delavstvo proti turško ^ndentov na Dunaju, v kateri italijanski vojni, proti imperializ- tvorijo člani slovenske narodnosti mu in za svetovni mir. so odkrili Po**™ 'akcijo, je v pre- Ferrerjev spomenik. Kljub slabe- teklom drufttvenam letu 1010/11 mu vremenu se je razvil mogočen razvijala živahno delovanje. Te-sprevod. ki se ga je udeležilo UuV kom leta ^ priredil« delom» organizirano delavstvo v velikem M^tvenih prostorih (Dunaj. VI1T številu po svojih ofieialnih za (}' ^losselgasse 11. HI. vrata stopnikih. Tudi inozemstvo je po-j^ d predavanj, (iklus s predavanj mišljenja; odkritju je prisostvo-Me obdeloval teorijo M^rxovega vala tudi Ferrerjeva hiainin,i vprašanji_^_flb_ okolo cerkve je razobesil z«Kt«ve| «enjamo le dr Hilfredingovo pre-z barvami vseh narodov v zna, N»v«nje o gospodu 4:ih tenden-menje, da stoji nasproti medna, knpita!izma. dr Baurovo o rodne moči mračnjakov medna- in poljedelstvu, dr. Ver- rodno moč duševne svobode. Pri o socialnem zavrovanju. odkritju spomenik« je govoril 80 ^ krožki ^taJi in nekdanji liberalno protesUntov- skl,jtl,ra,i ^utskega Pot do ob- ski pastor. Na banketu je govoril ,ai?tl in »annebergov Socialno Ferrerji» naslednik na šolskem ^mokratični program' . - Dru- polj" v Španiji Partel, nadalje po- Ptvpna ^ 8te^ 1925 slanec Emile Janson, ki natlaljuJzvezkov' narodno go- je Ferrerjev o delo v Španiji. BeKh',t>(,nrakp VWkb,ne- V Stalnici je gijski demokrat Sarand in so<.ia-ibl,a r'lan0,n na ra*Polairo ce,a vr" lista Hin« in Furnemont. Beleijsdnevnikov in znanstvenih re- | ki kipar Put tem ans. ki seveds V1J' ^ «lovenskih "Zarja» m ^ji sijftini nadarjenosti r^f zaP,Rkl • ~ Zvoza £ P"" S ričakovati otl belgijskih I a Hkll??e v .. \°>ks r nikakih naročil, je v helinTr' v t,skarno ^°,?vartR i .. »«tr............ .«..»,...,.. •/»'' ru s kljub s?voji sijajni nadarjenosti ne more prit klerikalcev umetiško plemeniti in izraziti po-1 v ... eziji izrazil nepremagljivo misel Mrkega gibanja se je zveza zi iusevne svobode z genijem ki ima ^lelezavala t z zastavo m bakljo in se spenja na ^stebru vencem je obiskala grob nesreč navzgor. Umetnost je pridobila Jnih /rtov' ,,delozi1a ^ maJske- spomenikom lep umotvor, cerkev pa, nov kip za valhalo svojih žrtev. ga sprevoda v 44 Prater", sodelovala pri različnih priredbah dunajskega delavstva, zla™> slavje, dalje močno c biskan zaha-vni večer. — Ob do- Za peščico delničarjev, ki ie v U°dkih krakovskem vsenčiliš- enem letu izsesala iz delavcev mi- T" vprizorila zveza protaklen ion dolarjev, pa ravnoisti ljudje, kalno ako,J° in »«icala protest ki besedičijo o požrešnosti deliv-|^ kl w cev, nimajo nobene grajalne be- sede. • Burcev, znani ruski sodrug, - !Vpr 8t. Lou.*, Mo. - Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jo.,. Filipovich, 1407 Hali* V *>f * uiaiiiit • " i lt/wj.»« 11 / i bury Street Mil waukee socialistična uprava v zadnjih 12 mesecih. To j« razvid-no iz javne razstave proračuna in vsega [Kislovanja, kar ga je izvršila socialistična uprava v tekočem letu. Razstava je trajala tri dni, od 1. do decembra v Audi-toriumu, največji dvorani Mii-waukee. .lavna razstava mestnega poslovanja! To je nekaj novega! Kaj takega še ni bilo v Ameriki. Le vestna, točna in poštena mestna uprava se dirzne kaj takega. V veliki dvorani si .je lahko viaUdo prosto ogledal vse račune iti modele neštetih različnih stvari, ki so predstavljali rezultate dela v vseh oddelkih mestne vlade. Naravno, ljudi se je kar trlo na tej Natančne po priobčimo prihodnjič. li 251*1°' ™ ~~JuCi r. ud.ruienje- Wk I™» Celan. W 155, Blair Sta — Rusko perzijska vojna, Mra-17. Chieago, 111. — Jugosl. žensko soc. udruienje, tajnica Tereza Petrak 1142 y r> • u i i i Harrison Street. reiraa, inzj,.,^, Rusna •<• izrabila nriliko s«». čira Rusija je izrabila priliko se- Peri 8ted, 0. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. De mai, Hox 26. OSVflnnd. O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5436 Stanard av. . nt . il ^ a * .. _____i__(i ! . ... ' šla. Perzijski finančni minister W M. Shuster, kteri je Amerikanec 18. ». JO. II. Jot Bauch, organizator. — Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob » h i i ' v*« • ., v «i dopoldne v Jaites llalli, 6004 St. Clalr Ave. mesecu on tr.| jf ukaza] zaruhiti nnctjf blVSC šaha zaradi neplačanih davkov ga Koslyn, Wash.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nick. Pozarich, box 451. fiackett. Pi. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Tony Mrak, Box 31. Breezy llill, Kana. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John LekAe, Box 04 West Mineral, Kans. — Jugosl. hoc. skupina, tajnik Pongrac Jur P. Q. B. 357.—Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu o)» 4 uri poi»oldne (K Jursbe, pojtoldne (Kjef) Bartl Vertačnik, K. Jugosl. soc. skupina, tajnik Jugosl. sic. urduženje, tajnik Peter Matich, 02 ». 40. 42. 43 46. 47. 48. 40. 00. 51. 52. ». 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62 63. 64 65. 66. VVe^t Newton, Pa F. D. 3, Box 98. New York. N. Y. 1 Ith Ave. Frontenac, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Krajzelj, Box 108. West Allis, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8. Celich, 541 — 60th Ave Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Novak, 257 — 1st Ave Fast Palestine, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Johu Poženel, Box 139. Ogîenby, 111. — Jugosi. soc. skupina, tajnik John Bergant, Box 173. Oregon City, Oregon.—Jugosl. «oc. skupina, tajnik John Kurnik, box 326 Joliet, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Andlovich, 205 Indiana St. Adamsburg, Pa. — Jûgost. soc. skupina, tajnik Josip Mostar, Box 120, organizator Martin Brunet. Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Hali A. Ateha. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, Box 34L Seje »o vsako drugo nedeljo v meeeeu popoldne ob 2. uri v Hali K. Peruàka Waukegan, 111. — Jugosl. eoc. klub, tajnik Jak. Podboj* 717—fitk fit. Seje «o-enako zadnjo nedeljo v mesecu ob X uri popoldne v dvorani aodr. B. Mainiča. Panama. 111. — Jugo?l. soc. klub, tajnik Joe Ferjančič, box 10. Portland, Ore.—Jugosl. »oc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 8o. Front St. Cahimet, Mich.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe. Ozanich, 407^—5th St. Collinwood, O. — Jugoel. soc. klub, tajnik John Božič. 5706 Waterloo Kd. Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank ôtempihar, box 127. Seje «o vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob osmi uri zjutraj v Union Hali Monessen, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John-4etek, Box 82. Chicago, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Urbančič, 818 Auetin Ave. Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Geo. Maravieh, 8193 Waeh-ington Street. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik John MihePch, Box 291. Victor, Colo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Martin Mikljič, box 336, organizator Dragotin Pogorelec. Kast St. Louis, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Badalich, 1234 9th Street. ^^ —-, So. Side Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Dušan Botich 2616 Sarah St. Indianapolis, lnd. — Jugosl. soc. udruienje. tajnik Joca Petrovich, 523 W. Washington Street. New Brighton, Pa. — Jugosl. soc. udruienje. tajnik' Mijo Ljubek, Box 166; organizator T. Kruzich. Chicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Simon Fabjanich 2149 Archer Ave. Detroit, Mich. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Milan Kirin, 1364 Riward Ave., organizator Jos. Mantony. Voungstown, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Petrich, R. 2. Box 33 D.; organizator Matt Slabe. Ilerminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Jos. Bric, box 136. Livingston, 111. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. Johnstown, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Mike štrukelj. Chestnut St., Josip Zalokar, organizator. Barberton, O. — Jugosl socialistični klub,' tajnik Frank Lev«tek, Wooster ave. 87: 817 Minneapolisa poročajo: 44Edward Kelly, na pol zmešan od glad« in mraza, je vpričo policaja zagnal kamen v stekleno steno prodajal-niške izložbe, da se je razdrobila na kose. Mirno je ponudil roke policaju, rekoč, da hoče biti zaprt saj sest mesecev, dokler mine fceima, da bo imel kaj jesti in štreno, ker ne more dobiti dela. Ko le je na policijski postaji aajedel, popadel ga je dielirij, ki je po iz-vi policajskega zdravnika na-1 valed dolgega posta." Druga vest: "Ana Godfried, mati 4 rok, bivajoč» v Chicagu, je predzadnji teden oblekla moške ibleko in hodila sedem milj da leč v Rogers Park, kjer je hotela kot moški dobiti delo na farmi, ;da bi dobila $1 na dan. Onemogla Med dolge hoje je pa obležala na foti, odkoder so jo odpremili na policijo. Njen mož je že leta priklenjen na posteljo vsled bolezni in ona je več časa delala v fabri-kah po $4 na teden. To pa ni za-Gostovalo za hrano, obleko in •Iravila." Za pse in mačke se iz ^t mil rondolarska bolnišnica, a ** glad ne in prezeble delavce in 'letovke je pa j edini prostor v ■učljivi ječi! - »evolucija v Meksiki. Iz íctico City poročajo z due 29. da so federalne čete na dveh ^•¿ih potolkle ustaae. V Tepisu ,n ▼ 8anta Catarina je obležalo "■^ih okrog 70 reyeistov in za-l^tnter (nasprotnikov Madereve ^•to). Maderisti te ponašajo, da Mn utajo uničili v per tednih. - "Slavni "Teddy Roosevelt jJ* *>P*t dobil nov venec slave. ^•rton Rarcker, bankir iz Phv ™dphije in bivÄi Te7 prodal republiko kapitalistom. Ko so jKikala denarna podjetja na Wall Streetu ob času znane krize, jim je Roosevelt priskočil na pomoč z ljudskim kapitalom; rešil je denarne kralje, toda (teželo je spravil skoraj na kant. "Four years more . . .!!" — Kapitalisti v Milwaukee že stresajo kampanjske "trike" za prihodnje spomladanske volitve. J. P. Carney, demokratiški alderman, kteri zastopa "veliki busi-nes", je pred par dnevi predlagal v mestnem zboru, da se imajo socialisti župan Seidel, mestni klerk Thompson, in mestni pravdnik Hoan staviti pod civilno obtožbo radii nemarnosti v poslovanju. Zadeva izvira iz novega davčnega razpisa, ki so ga oskrbeli socialisti za 1. 1912 in iz kterega je oči-vidno, da bodo tudi lokalni kapitalisti morali plačati celi deletž n^ih davkov, kar poprej ni bilo v navadi. "Veliki business" je vsledtega ves iz sebe, in ni čuda, če se poslužuje vseh mogočnih «redstev, eta bi diskreditrral socialistično uprav*). Toda ne bo šlo. — 62. kongres se je sešel v svojem prvem rednem zasedanju včeraj (4. dec.) Zasedanje bo najbrž trajalo do junija p. 1. Kongres se bo topot v glavnem pečal z znižanjem carine, dodatkom Hherma-novega protitrustneira zakona, zveznim inkorporaeijskim aktom, a spravno pofrodbo z Anglijo in Francijo, . paketno pošto, trgovskim brodovjem. reformo papirnatega oznati potnih listov ameriških državljanov, kteri so slučajno židje. — Kava, ki je pred tremi leti stala v trsrovini na debelo le 5 centov funt, stane danes 17 centov. V podražitvi kave vidimo danes prokletstvo kapitalističnega zistema. V Braziliji imajo toliko kave. da ne vedo kam / njo. Vsa skladišča so polna. Tudi v drugih de žela h. ki niso pod nadzorstvom ameriške republike in se pečajo s pridelovanjem kave, so skladišča prenapolnjena. Ali cena kavi gre vseeno kvisko. Temu je kriva oarina in pa razne oderuška kapitalistične manipulacije. Kdor misli, da bodo ljudje ode ruštvo s strani kapitalistov prenašali vekotrajno. je oderuh ali pa norec. Dopisi. Barberton, 0„ koncem nov. Prosim, sprejmite v predaile l*roletarea nekoliko vesti o oliiš-kih .volitvah. Sedmi november mora ostati vsakemu naprednemu, v Ohio živečemu delavcu v spominu: kajti do sedaj v socialističnem napredku še nepoznana država, je zadobila naenkrat lice velikanskega socialističnega napredka. Kdo bi si bil pred par leti kaj takega nadjal, da pride ta ideja tako kmalu na površje in do svoje veljave. Vse zabavljanje raznih fajmoit-rov in navidezno pobožnih farizejev,-da hoče socializem uničiti vse najdražje na svetu, ni pomagalo nič; časi v prazne strahove so minili. Ljudje vidijo, da jim ne more biti pod solneem huje — in če bi bil na zemlji sam peklenski hudobec— kakor jim je sedaj,, ko ae od vseh «trani opeva toliko slavljena prosperiteta, ki jo imajo le kapitalisti, ne nasiti lačnih j želodcev proletarjata, in prav za — $310.700, je prihranila mestu to se delavstvo danes več ne zmeni in za strašilo, ki mu ga kažejo razni hlapci kapitalizma z namenom, da bi ga odvrnili od spoznanja resnice. Deset socialističnih županov v državi Ohio — to je že nekaj. V dvanajstih krajih jim je manjka lo le malo število glasov, da niso izvolili nadaljne župane. Poleg tega so pa izvojevali vse polno manjih zmag,, kakor aldermane, provizorje, šerife, šolske odbornike itd. Po mestih, označenih fo prebi valstvu, so izvolili socialisti svoje župane kakoi; sledi: Canton (v tem kraju je sedaj tožba radi prevare glasov od strani demokratov) šteje 50.000 prebivalcev; Lima .'10.000 prebiv,; Lorain 28.9 županov, med temi 10 socialističnih. 9 independent, 73 republikanskih in 77 demokratskih. Časopisje sploh pi«* > f - Vse t« knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. .25 .50 1.50 .60 .20 .50 .10 .15 .15 .20 .10 .15 .10 .15 . 5 .15 .35 .10 . 5 .10 .35 .25 .20 .10 1 » .10 .12 vi Reading, Pa. Cenjeno uredništvo: — Priloženo pošiljam $1.50 za ene ga naročnika, z željo, da bi to storilo vsaj še 600 drugih, s čimer bi se list lahko povečal. Kakor je videti, se delavci vse premalo brigajo za svoje časopise. Toliko lolj se brigajo za svoje —• kapi ta isti. Iz tega je pa nazvivdno, da so prvi nezavedni — drugi pa zavedni. — Ni dovolj samo citati delavsko časopisje, gledati je tudi treba, da se to časopisje razširja. redno plačuje in redno čitia. Delavci, tovariši! Sklenimo. da bo vsak naročnik Volctaroa pridobil listu za novo eto vsaj enega novega naročnika! Ce m» to zgodi, potem je sigurno, da bo list izšel kmalu v povečani obliki. Ne zanašajmo se samo na tiskovni fond, ta je potreben tudi brez naše agitacije. Glavno za list in socialistične nau-ce so novi naročniki lista. Kajti čimveč čitateljev ima li*t* temveč zavedtiih delavcev vzigaia. S tem pa koristi celemu socialističnemu gibanju. Bodimo pred vsem agitatorji, 'ojdrmo od hiAe do hiše m ponn imo Proletarea. Tudi tesarjev sin je hodi V od hiše do hiše, učil in pridigoval evangelij človeko-jubnosti. Po nekod je bil sprejet odprtimi rokami, a sovražniki pravice in človekoljubnosti so ga zasmehovali in se nad njim hudo-vali. Trf>el je, ker je bil agitator. Potrpi mo tudi mi malo. Vemo namreč, tla je tudi danes takih ljudi, ki bi se radi norčevali in hudovali nad ijudmi in nad listi, ki vzbujajo delavstvo k razredni zavesti: — toda potrpimo. Čas bo prišel, ko bodo to obžalovali, mi pa bomo v tem dobili svoje zadoščenje. Brez boja in žrtev — ni zmage. Ali ne samo za naše liste se je treba zanimati. Gledati je potrebno tudi na to. da se ustanavljajo sorialistirni klubi., katere jc treba priključiti Jugosl. socialistk-ni zvezi. Zadnje volitve po raznih državah so pokazale jasno, kako delavstvo maršira naprej do zmage. Vsaka teh političnih pridobi-tv, je en zob manj v zmajevi gla kapitalizma. Tudi v Reading smo imeli dne 7. novembra velik dan. Izvolili smo 11 naših kandidatov v mestni svet. Županom je bil izvoljen republikanski kandidat, ki je dobil 1000 glasov večine. Socialistični kandidat je dobil 5.280, demokratični 5.210 in republikanski 6.200 glasov. Pri prvem štetju glasov so proglasili, da so demokratje za republikanci, a pri še enkratnem štetju se je j>okazalo, da temu ni tako in da soehlisti mul k ril j 11 je j o demokrate za 70 glasov. To je gotovo znak. kako ljubijo demokra-in republikanci socialistične glasove. Dne 3. novembra je bil po mestu tudi velik socialistični sorevod z rdečo zastavo na čelu, kateremu se je pridružilo nad 4000 socialistov. Ta sprevod je bil eden naj-impozantnejih. kar sem jih videl vshodai. — Vsa znamenja kažejo, da ne bo dolgo, ko bo po vsej Penns.vlvaniji zavledal, vsaj v in-dustrijelnih krajih — socializem. Pri prihodnjih volitvah bo padel Reading, Tudi slovenski delavci bi se mo rali pridružiti gibanju, zakaj čas ni več daleč, ko se bo z vso opravičenostjo vpraišalo vse delavce v Ameriki, koliko so po narodnosti storili za uresničenje socialistične družbe. Bodimo torej na delu za naše časopisje in za naše jugosl. socialistične klube! — Naprej do zmage! S socialističnim pozdravom, P. Hočevar. Stran Ka> »► i > o ZA WAUKEGAN, ILL. Sodrugom jugosl. socialističnega kluba št. 45 se naznanja, . uri dopoldne v dvorani so druga Blaž. Mahniča, na Market Street. Na, dnevnem redu so važne stvari, zato naj ne manjka nobenega tlana. liedne mesečne seje so vsako zadnjo nedeljo popoldne ob 2. uri v istih pro štorih., S socialističnim pozdravom, Jak. Podboj, tajnik. VSEM ČLANOM IN TAJNIKOM JUGOSL. SOCIALISTIČNIH KLUBOV NAZNANJE! Vsled zaključka na seji gl. odbora z dne 20. oktobra, ee imajo v bodoče vsi novi prijavljeni klubi predložiti seji gl. odbora, kjer se klub sprejme in isto časni predsednik podpise Charter. Ker se slučajno lahko pripeti, da ee je klub javil takoj po seji gl. odbora, in je v tem slučaju tajniku ne mogoče poalati klubu tozadevnih «tvari tičočih ee orga n ime i je, naj taki klubi vedno malo po trpe, dokler m» vrsi seja gl. odbora. Vse tozadevne stvari, kakor čl. knjiži ce, čl. marke in Chartar se poSlje vedno po seji in se torej ne nadleguje tajnika. Vse delo v uradu gre po vrsti. Vsi klubi bodo dobili ob «vojem ča»u evoje Stvari v redu. Prihodnja seja gl. odbora je 8. dec. t. 1. Prijavljeni eo trije klubi. Tajništvo J. S. Z. PREMOGARSKI ŠTRAJK V BRITSKI COLUMBIIJI KONČAN. Is Canade se nam poroča, da Je štrajk premogarjev v Allberti in Fernie, B. C., ki Je trajal od 1. aprila t. 1. sedaj kon čan. Pogodba se glasi do marca 1915 leta. Vendar — tako se poroča — ne vabijo nobenega tjekaj, ker Je dodovlj delavcev. LI8TNICA UPRAVNISTVA. Na več upraAanj naj bo na tem me stu naznanjeno, da je noelov "CThicago Daily »Socialist'205 K. Washington St., Chicago, 1111., in stane za celo leto $3.00. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. D., Neffs, O.: Vaakdo v U. S. ar madi lahko Čita in je naročnik aociali stičnih listov. — " Mož z batom" je preobložen z dragim poelom, zato nr more priti v javnost, da bi povedal kaj zanimivega. Morda se oglasi drugi te* den. — Pozdrav! POPRAVEK Pri zadnjeme trimesečnem pregledu o stanju j-ugoel. eocjflietičnih klubov se je urinila neliuba ¡Ibmota, kjer etoji da je pregled od 1. julija do 31. okto bra, prav bi «e imelo glaeiti do 31. sep tembra. Pomota je tudi pri prenosu Tiskovne ga fonda, kjer se čita, da je prenor 300.00, prav bi se imelo čitati S00.S4. I>alje ae je vrinila pomota pri dopim iz Kenoshe, kjer ae čita v prvi koloni takole: "Več jih pa najdemo pri Hrva tih in Srbih, kateri izdajajo "Radni čko Stražo" »aini tepci" . . . Prav bi »e imelo glasiti: "Več Jih pa najdemo pri Hrvatih in Srbih, kateri lt mokro sled. Onu je premišljevala o sinu . . . Nekdo je oprezno potrkal na duri. Mati je urno skočila kvišku, obrnila ključ — vstopila je Saša. Mati je dolgo ni videla, m prvo kar jo je zbodlo v oči, je bila nenaravna obširnost njenega telesa. — J)ober večer! — je dejala ve^ sela, da jo je obiskala živa duša in tla ne bo vso noč sama. — Dolgo vas ni bilo,na spregled. Ali ste ohleči se moram, preden pride .legor Ivanovič! — je dejalo dekle in se ozrlo po telesu. — Premočeni ste . . . — Letake sem prinesla . . . — Dajte, dajte jih sem! —- je mati aa klical a. — Takoj. Dekle je odpelo plašč, se streslo, in ž nje so se kakor listje z drevesa usuli na tla celi svežnji papirja. Mati jih je smeje pobirala po tleh in dejala: — Jaz gledam — kaj ste tako zwjetni; mislila sem si, da ste se poročili, in da prrrakrrjete malega . . . Joj. koliko ste jih prinesli! Ta ni*te prisTT peš? — Seveda» — je dejala Sašen-ka. Zopet je postala vitka in nežna. kakor je bila poprej. Mati je opazila, da so ji lica v padla, da je dobila ogromne oči in pod njimi so bile temne lise. — Komaj, da so vas izpustili ... namesto, d« bi se odahnili, pa nesete tako težo sedem vrst! — je dejala mati in zmajala z glavo. — Treba je! — je odgovorila Saša in se tresla po v.sem životu. — Povejte mi, kaj je s Pavlom Mihajlovičem . . . Ali je bil močno razburjen? Ob tem vprašanju Sašenka ni gledala matere: glavo je sklonila in si popravljala s tresočimi prsti lase. — O ne! — je odgovorila mati! — Ne bo se izdal. — Saj je trdnega zdravja, kaj? — je tiho nadaljevalo dekle. — Nikoli ni bolehal! — je odgovorila mati. — Kako se tresete. Takoj vam prinesem čaja z malino vcem . . . (Dalje prih.) časopisju, izjavil sledeče: "Leta in leta sein pisal in pridigal proti socialistom. Pisal sem o socializ mu in o svobodni ljubezni; pi sal sem o socializmu in o ateizmu Z namenom, da docela razgalim slabosti socializma, pričel sem končno čitati socialistične knjige in časopise. Tedaj sem pa na*n krat spoznal svojo mfzerno napa ko. Spoznao pošti brezplačno. Feeling Ti*"Every Day Napadi influence, ka-filja ali bolečin v žlezah v*, led velikega dela izginejo, re bodeto imeli vedno NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"! Kdor želi čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA." "Zarja" izhaja v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 811 in stane za Ameriko $6 za celo leto. Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jeviin "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi ▼ A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to pasiti. L STRAUB URAR 1010 W. lötb St. Chicago. Ii lina v sé jo aálogo ur, veriiir, prs** nov ut drugih drago t i s. levrèu.H »♦• vsakovrstna popravila f tej «trobi »» zelo ni ski A . A. . AAA. A Slovencem in Hrvatom priporočam svoj»* moderno bri|nico. KI? ANK ZORNMAK |X'17 So Centre a ve.. Chicago, 111. S'T'f'V "f 'fififiyi Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220*4 Grove St.. MILWAUKEE, WIS. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa m »*eh sodiščih. St. sobe 1009 E 133 WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 ROJAKI ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih neopojnlh pijač. 1837 So. Fiak 8t Tel. Canal 1406 v VVaukeganu! _ ¿c kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-ii, 714 Markel Street, Haukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjamc, naj se prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clairave tO*i vino. pivo in iffanjt' prve vrst*. Smodk« prve kvalitet« «o na prodaj. Za mnovobrojen poaet m priporoča rojakom v Clevelandu. pa potnikom Laatnik. — Komaj deset odstotkov delavcev v Zdr. državah zasluži nad tisoč dolarjev na leto. Polovica delavcev pa zasluži manj kot petr sto dolarjev na leto. Kje je torej prosperiteta. ako polovica delavcev, ki delajo, ne zaslužijo toliko, d« bi živeli v srednjih življenskih razmerah? — Aha! Jednemu se je le posvetilo ... Rev. Rowden. katoliški duhoven in bivši urednik lista "Chatolic Leader" v Kansas City. j** glasom poročil v dnevnem dobre pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In nafflne|&e slike: otroke, družine, skuDine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAG0. NA VOGALU 14. PLAČE. TBLBFON CANAL 287. U8TANOVLJBNO 1889 Importiran starokrajslri tobak vsake vrsfe /•» cigaret«, p,p, in ivei pjrtimne oig.r, ¡„ f. ^ pnatso u, po 7,„Hrtlill ,.,.luli I VAC. KROUPA? 1226 W. 18th st. CMogo. ffl. JESEN IN ZIMA 1911-1912 Popo.„. „log> kn„vih, Obleke za odra-sle in mladeniče Dobre Obleke od $25.0« po dol do «¿o [AWND A—clothing HOUSE S.W.Corner 26-&Cer>tral Parkjbt Rudolph Layer, lastnik. prva slovenska Vinarna in Gostiln; v Kaliforniji, kjor •« urfi dobra vina in inportimno Dil»n.i Pivo. Prodaja vina na „Ione in na droff Ant Scluiabl, Mr. Trumbull av«. ,n 26. Str., Chicafa, Zdravnik tfa notranje bolezni in ranocelntk. | Izdravni&ka preinkava brezplačno—i «•it» je le zdravila, 1924 Blue Iti Ave., Chicago. Iredujeod 1 do 3 pol.; «1 7 do i) zvečer. Izven Chi( |iivec. in WV». steklenice v bkarnah. ("'uvajto se ponaredb. F. âO. RICHTEN A CO.. JI 5 Ptarl «1.. Ura y ort. it T Dr. Riehtorjev« Couro IMlule ola^w»/». (?.'«. all 30n.| ___ NOV MODEL ROYAL PISALNI STROJ. Pisálni stroj "Royal" je bil vedno najbolje opremljen; slika kaže novi model, kateri postavlja stroj v ospredje pisalnih strojev. Uprašajte o Royal modelu št. 5 - oskrbnike pisarje stenografiste in operatorje pisalnih strojev. ' P^arje, Vsebuje vse praktične prednosti, katere imajo drugi stroji, vštevši. : DVOBARVNI TRAK, BACK SPACER. TABULATOR. in mnogo drugih, novih vrednostnih naprav, ki jih drugi stroji nimajo. Zdravljenje v 5 dneh ¡5 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ BOLEČIN Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravim nalezljivo zantrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tiioiih se tnoAkih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali le velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki s« bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuapeino, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Poplavite Vade zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vee jezike. Debili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moSkih. Ce je upanja v vali zadevi vam pojasnem, kako se treba zdraviti. Osdravlm pozitivno telodec, pljuča, ledlce in neprilike t jetrih. ' (Za neuapeino zdravljenje ni treba plačati). TAJNE moSke bolezni Zfuba usfo* s, iv kini v ledicah in jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2iv£ene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, sr£-bolezni in pljučne POZOR! SLOVENCI! P0Z0I SALOON s modernim keglji&en 8ts*s pivo v sodčkih in bol in drug« raznovrstne pijače ter mmodkm. Potniki dobe čedno čiič« ra nizko eeao. Postrežba točna In isbsnuL Vsem Slovencem in drugim 81« se toplo priporoča MARTIN POTOK AR, 1628 So. Centr« Ave. Chi< Valentin Potisel ■fe gostilničar 1237-lst St.. u Salle, To« m, (MtiUi pmtrcjM* mt priponi» —J-krm m> M. A. Weisskopf, M. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoli in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, ne Zastrupljeni« in vseh drugih koinih bolezni, kakor priiče,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni I beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, ps-d ju in druge organske) zdravim po mojfnajno- * ^ "^J bolezni zdravim za sUl-vejii metodi (Preiskovanj« brszplsčno) no- Zdravljenje ta stalno, Js, kar ieU vsMcdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moie zahteve so dostopne in primirne napram na in obroki lahki. Pridite danes in olajšajte bolečine LOUIS RABSEI moderno urejen salun RA 460 GRAMO AVE., KENOSHA, VI Telefon 1199. N. Clark Str. DR. ZINS, 183 med Randolph in Člark AVSTRO -AMERIKANSI «RTA. Najpripravnsjia in najcensjia ,__ brodna črta aa Slovence in Hrrals. Regularna vožnja med New-Yorkom. Trstom In Reko. Brai poAtni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina In Oceaaii NEPOVIŠANE CENE. $75 je cen« modela St. 5— to je toliko, kakor vedno eena modela st. 1 s tabulatorjem. Pošljite po 32 strani obsežno knjigo o infor-maeijah — najboljši katalog te vrste, ki je kdaj izšel. Pišite dopisnico". ROYAL TYPEWRITER CO. Royal Typewriter Bldg. New York. 58 E. Monroe Str.t Chicago 111. "Vsak prodani Royal-pomaga prodati druzega" i Odprto: S «JutrsJ do 8 Mv.fr. Ob nsdsljsh od S sjutr. do 4 pop. B | Drugs novs parnike, ki bodo volili 1» Človeka k! ima hranilno vlogo nedosaže|o nikdar največje neprilike. Začnite dnes. - Začeti je lahko z jednirn, dolarjem. Plačamo 3% obresti vsakepra pol leta. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chlcago, III. Iliigjiz pol miljoni dolarju. Odprto » soboto %4 I U I «ri mčor. ..........» , ................j milj na uro, gradijo.—Parniki odM* jo is New Yorka ob sredih ob 1 Popoldan in it TrsU ob sobotih ^ 1 popoldan proti New Yorku.—Vsi p niki imajo brezžični brsojav, električno razsvetjavo in so moderno urei«^ —Hrana je domaia. — Mornarijl zdravnik govorijo slovensko is hrvatsko. Za nadslne informacije, cene in ▼o»0 listke obrnite še na nate itopnike ali pa na: PHELPS BROS. & C 6m'I Agt's, 2 Washington St., Ne« TA Zastopnik . za Zapad : K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., 0* cago, 111.