| 23. junij 1972 — Leto VIII. 10 (162) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini |
Posebna značilnost prim. dr. Staneta Strnada je, da se je gibal med ljudmi in živel z njimi. Nikoli se ni izoliral med strokovni vrh. Zato je tudi njegovo življenje vsekozi en sam delovni dan. Ni bil zgolj zdravnik, pač pa ga najdemo tudi drugod. Velikokrat je igral najrazličnejše vloge v igralskih družinah, bil je vnet lutkar, srečamo pa ga tudi kot aktivista v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v vrstah socialistične zveze in ZK.
Primarij dr. Strnad še sedaj ne najde počitka in miru, čeprav je upookjen. Njegovi sodelavci iščejo pri njem še vedno pomoč in nasvete.
Primariju dr. Stanetu Strnadu za ves njegov trud in humano delo iskreno čestitamo za sedemdeseti rojstni dan in mu želimo še mnogo zdravih let.
Lj. Naraks
Velenje, 23. junij — Nestl Zgank je na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine odstopil s položaja predsednika velenjske občine. Čeprav je izgledalo, da je odstopil, ker odborniki niso imenovali načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe kot ga je predlagala komisija za volitve in imenovanja, pa je vzrok njegovega odstopa drugje in globlji. To lahko zapišemo sedaj, ko smo slišali razprave v občinskem političnem aktivu in izvršnem odboru občinske konference SZDL.
Nekaj dni po odstopu predsednika Nestla Zganka, so na sestanku občinskega političnega aktiva, navzoči pa so bili še zvezni poslanec in republiški poslanci, predsednika obeh zborov občinske skupščine, predsedniki skupščinskih svetov in komisij ter predsedniki upravnih odborov skladov, potrdili zaupnico Zganku, ki so jo takoj po odstopu izglasovali odborniki. Na tem sestanku so tudi zahtevali, da ostane Nestl Zgank še naprej predsednik skupščine občine Velenje.
Pred dnevi ser se sestali
člani izvršnega odbora občinske konference SZDL in prav tako razpravljali o odstopu. Menili so, da tisti del seje skupščine, ko so i-menovali nove načelnike, ni bil dobro pripravljen in odborniki zaradi slabe obrazložitve niso mogli dobiti prave podobe o posameznih kandidatih. Vendar pa je na seji izvršnega odbora prevladovalo mnenje, da je imenovanje načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe le povod, ne pa tudi vzrok za predsednikov odstop. Slišali smo, da je hotel Nestl Zgank že lani jeseni zapustiti predsedniško mesto.
Opozorili so, da v občini krožijo različne vesti o tem, kako je sklad za negospodarsko dejavnost (v njega se stekajo tudi sredstva krajevnega samoprispevka)
deficiten, kar pa ne ustreza resnici. Na zadnji seji občinske skupščine so obravnavali zaključni račun sklada in ga tudi potrdili. Iz poslovnega poročila (tega v celoti objavljamo na tretji strani) upravnega odbora sklada je razvidno, da v skladu ni primanjkljaja. Zato so člani izvršnega odbora SZDL obsodili neob-jektivno razširjanje resnice in menili, da škodi napredku. V tej občini rabimo vzdušje sodelovanja, je bil osrednji poudarek razprave na seji izvršnega odbora. Občinska	organizacija
SZDL se bo zavzemala za enotnost med občani, krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. To je tudi eno izmed osrednjih načel, ki so ga zapisali v volilni program. Dejali so, da je sedaj pravi čas, da v občini poiščemo sile, ki razbijajo enotnost, jih kon-
kretiziramo in individualiziramo.
Izvršni odbor občinske konference SZDL podpira zahtevo, da Nestl Zgank o-stane še naprej predsednik občine. Z odgovornostjo se zaveda težav, ki bodo nastale na vseh področjih, zlasti pa pri realizaciji programa in nadaljnjega razvoja negospodarske dejavnosti, če bo Zgank vztrajal pri odstopu.
O odstopu je razpravljal tudi komite občinske konference ZKS in zahteval, da Nestl Zgank umakne svoj odstop. Obenem so razpravljali o razrešitvi nekaterih funkcij, ki predsednika Zganka ovirajo in prezapo-slujejo. V zvezi s tem so člani komiteja predlagali, da občinska skupščina dobi še enega podpredsednika, ki bo odgovarjal za gospodarstvo. Menili so tudi, da morajo sveti samostojneje in bolj aktivno delati. Reorganizacija občinske uprave in reelekcija potrebnih kadrov pa se mora po mnenju članov komiteja občinske konference ZKS dosledno izvesti.
V času poročanja predsednik občinske skupščine Nestl Zgank svojega odstopa še ni umaknil.
Lj. Naraks
VAŠKO CESTO 0000 ASFALTIRALI
Dne 21. maja so se na pobudo odbora SZDL Pa-ška vas zbrali vaščani na sestanek in po daljšem plodnem razgovoru sklenili, da bodo asfaltirali vaško cesto, ki vodi iz Paške vasi po desni strani Pake preko mostu v Slatinah in ne do glavne ceste šoštanj —Šmartno ob Paki.
Vsega je dvainpetdeset interesentov. V glavnem so to tisti, ki imajo cela po-
sestva ob tej cesti, pa tisti, ki imajo samo hiše ob njej in končno t udi tisti, ki radi hodijo peš, posebno po lepi suhi cesti. Na tej relaciji so tudi trije mostovi, glavni čez Pako je bil ravnokar obnovljen in je njegova vzdržljivost preračunana na 30 let.
Že na tem sestanku so se ljudje zavezali, da bodo spravili skupaj dva in pol milijona starih dinarjev.
TITOV PRAZNIK
Malokrat se primeri, da bi bil osebni praznik nekega državnika tako velikega pomena in tako velik tudi mednarodni dogodek, kot je bila Titova 80-letnica. Njegov rojstni dan smo praznovali ne samo v Jugoslaviji, ampak na vseh celinah. Svet je dal našemu predsedniku veliko priznanje za njegovo delo in njegov prispevek v mednarodnem življenju.
Tuji tisk je enoten v oceni, da bo tovariš Tito prišel v učbenike sveta kot najbolj markantna jugoslovanska osebnost, z ogromnimi zaslugami za pozitiven razvoj odnosov v Jugoslaviji in v svetu. Zato ni slučaj, da so predlagali, da bi mu letos podelili Nobelovo nagrado za mir, »saj mu ni enakega v svetovni zgodovini«.
BRATSTVO IN PRIJATELJSTVO — Vsaka tradicija je toliko bolj živa, kolikor bolj jo bogatimo z novimi dejanji. Z novimi dejanji pa prenašamo tradicije na mlade rodove, s tem pa dobivamo nove in širše vezi med preteklostjo in sedanjostjo.
Vlak bratstva in prijateljstva, karavana tisočih, vsako leto ponovno obuja spomine na strašne in lepe dni naše polpretekle zgodovine. Strašno je bilo zapustiti domače ognjišče in se podati v neznano in lepi so spomini na gostoljubje v najtežjih dneh. Praznik bratstva in prijateljstva je odsev doživetega spoznanja o povezanosti naše širše skupnosti in o tesnih medčloveških vezeh med našimi narodi.
Tokrat so prišli v Slovenijo nekdanji gostitelji pregnancev, in solza v očeh ter dolgo stiskanje rok ob slovesu zgovorno priča, da daljave ne morejo spremeniti tistega, kar čuti človekovo srce.
O obisku udeležencev letošnje karavane bratstva in prijateljstva v velenjski občini, bomo zaradi pomanjkanja prostora pisali v prihodnji številki šaleškega rudarja.
jo službo predati nemškemu zdravniku. Nemci so ga poslali kot zdravnika" v Jueteborg pri Berlinu. V Slovenj Gradec se je vrnil leta 1944 in takoj odšel v partizane. V bolnišnici Slovenj Gradec je službo ponovno nastopil 9. maja 1945.
Primarij dr. Stane Strnad je bil organizator zdravstvene službe na Koroškem. Zlasti pomembno pa je njegovo delo v slo-venjgraški bolnišnici, saj jo je sodobno opremil in zasedel s potrebnim strokovnim osebjem. Po zaslugi prim. dr. Staneta Strnada je bolnišnica v Slovenj Gradcu ena od najlepših in jo bolniki daleč naokoli visoko cenijo. Njegovo delo na zdravstvenem področiu pa se je širilo tudi izven Slovenj Gradca. Del tega čutimo tudi v Velenju, zato jubilanta prim. dr. Staneta Strnada v naši občini visoko cenimo.
PREDSEDNIK OBČINE ODSTOPIL
Primarij dr. Strnad in njegovih 70 let
pa so ga premestili v Slovenj Gradec, kjer je bil v bolnišnici šef kirurgičnega oddelka vse do 9. maja 1941. leta, ko je moral svo-
Primarij dr. Stane Strnad je prejšnji mesec praznoval 70-letnico rojstva • Ob tej priložnosti je predsednik velenjske občine Nestl Zgank povabil v Velenje prim. dr. Staneta Strnada in njegove sodelavce iz slovenjgraške bolnišnice • Izročili so mu čestitke in darila delovnih kolektivov ter družbenopolitičnih organizacij.

ll Prim. dr. Stane Strnad je osebnost, ki jo iskreno spoštuje tisti del naših občanov, ki so v bolnišnici iskali zdravniško pomoč. Spoštujejo in cenijo ga pa tudi oni, ki so imeli z njim še drugačne stike, in teh v naši občini ni malo.
Primarij dr. Stane Strnad je bil rojen 6. maja 1902. leta v Ljubljani kot sin mitniškega nadpaznika. V tem mestu je končal osnovno šolo, gimnazijo in nekaj
semestrov medicine. Nato pa je študiral na medicinski fakulteti v Gradcu z no-strifikacijo v Beogradu leta 1929. Dve leti kasneje je postal zdravnik pripravnik v Celju. Zatem se je leto dni kasneje izpopolnjeval na kirurgičnem oddelku v Ljubljani, 1935 leta pa je bil dva meseca na substituciji v splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu. Istega leta je služil kot sekundarij v celjski bolnišnici, zatem
Primarij dr. Stane Strnad s šopkom 70 nageljnov, ki smo mu jih za njegov rojstni dan poklonili Velenjčani
Zadnje dni po svetu...
USPEŠNA POT RICHARDA NIXONA
Čeprav je preteklo razmeroma malo časa od zaključka Nixonovega obiska v Sovjetski zvezi, jc vendarle že mogoče dati obsežnejšo oceno tega tako pomembnega srečanja.
Potreba po takem sestanku na vrhu je bila v zadnjem času izredno velika. Spomnimo se samo sestreljenega ameriškega vohunskega letala U-2, ki je letelo nad sovjetskim ozemljem, kar je bil zadosten razlog, da Eisenhower ni obiskal Moskve. Dvanajst let kasneje pa Američani zasipajo Vietnam s točo bomb, pa vprašanje obiska sploh ni bilo v »zraku«.
V času obiska so bile oči svetovne javnosti usmerjene predvsem v to, kako bodo potekali pogovori o Vietnamu. Toda ravno okoli tega vprašanja skopaj ničesar ni bilo posredovano javnosti, zato o-stajajo zgolj ugibanja, kaj so se dogovorili pa bo pokazala bližnja prihodnost. Zelo verjetno sta pri teiji dve stvari, in sicer:
—	da bo SZ po moskovskih razgovorih posredovala v Ha-noju za dogovarjanje med Ha. nojem in Washingtonom,
—	ali pa bo ostal status quo, kar je mogoče sklepati iz tega, da nobena stran doslej ni storila nič bistvenega za rešitev tega problema.
Razprave okoli Indokine so bile prav gotovo izredno deli-katne in na koncu, kot vse kaže, niso dale nikakršnih konkretnih rezultatov. Edino, kar se da iz vsega zaključiti, je zagotovilo, da ob kakršnemkoli razvoju dogodkov v Vietnamu bodisi, da bi prišlo do razpada režima v Saigonu in s tem do zloma »vietnamiza-cije«, ali do neuspehov osvobodilnih sil, ne bo prišlo do usodnih zaostritev med obema supersilama.
Medtem se spomnimo zapleta okoli ratifikacije moskovskega in varšavskega sporazuma, o katerem smo že pisa-pisali. V kolikor bi krščansko demokratska stranka v Zvez-
ni republiki Nemčiji uspela s svojo akcijo, bi se prav gotovo poslabšali odnosi med SZ in Hvropo, kar pa bi nujno vplivalo tudi na odnose z ZDA. Ne smemo namreč zanemariti ekonomsko prisotnost v Zahodni Evropi in direktno ameriško sodelovanje v ekonomskih operacijah med Zahodno Evropo in SZ.
Vrh v obisku ameriškega predsednika v SZ je v dosegi sporazuma o omejevanju a-tomskega strateškega oboroževanja. Storjen je prvi korak k odpravi oboroževalne tekme in je izredno pomemben zaradi tega, ker je bil sprejet po 25-letnem obdobju hladne vojne. Le-ta naj bi zamrznil obstoječe število nuklearnih pro-jektilov (nekateri podatki kažejo, da velesile razpolagajo z okoli 40.000 atomskimi bombami, to pomeni, da pride — preračunano — okoli 15 ton klasičnega eksploziva na enega prebivalca. Tako se bo odslej oboroževalna tekma odvijala le v kvalitetnem smislu. Vse ot pa daje možnosti za postopno zmanjševanje sil v Varšavskem in NATO paktu.
Za Evropo je to velika sprememba. Po ratifikaciji sporazumov in po podpisu četver-nega berlinskega sporazuma, so Sovjeti in Amerikanci pripravljeni na eventuelne informativne razgovore o pripravah konference o evropski varnosti.
Razveseljivo je, da so si stališča obeh velesil glede Bližnjega vzhoda zelo blizu, vsaj tako je bilo slišati iz razgovorov med Brežnjevim in Nixo-nom. Kot kaže je rešitev krize na BV vse bolj odvisna od sporazumevanja med Izraelom in ZAR.
Kljub vsem še vedno odprtim vprašanjem in kljub temu, da je bilo v Vietnajjm ob obisku predsednika Nixona največje bombandiranje, si je svet vendarle oddahnil, ko Je do obiska v Moskvi prišlo in ko je izvedel, da so rezultati razgovorov pozitvini. Najvažnejše pri tem je dejstvo, da so se ameriški in sovjetski voditelji sporazumeli skoraj o vseh vprašanjih, o katerih so razpravljali in da so ustvarili
med seboj takšno atmosfero, ki v prihodnje omogoča še boljše in intenzivnejše sporazumevanje.
KONFERENCA O ČLOVEKOVEM OKOLJU V STOCKHOLMU
Prva svetovna konferenca o človekovem okolju se je spremenila v obsodbo vojne v In-dokini, kar prav gotovo ni bilo prav Amerikancem, zato se je ameriška delegacija v Stockholmu trudila, da bi razprave omejili na »normalno« onesnaževanje človekovega o-kolja. S tem so mislili predvsem na onesnaževanje človekovega okolja zaradi razvoja industrije. Toda niso mogli u-speti, saj je jasno, da ravno bombandiranje, oranje naselij z buldo'?);rij fin uporaba kemičnih snovi v vietnamski vojni še kako spreminjajo pogoje človekovega življenja.
Dalje je na konferenci v Stockholmu prišlo do izrazite delitve med industrijsko razvitimi im nerazvitimi deželami. Razviti svet namreč ni pripravljen pomagati deželam v razvoju, s tem pa se je predvsem poiskuSalo zreduci-rati razpravo zgolj na »čisto človekovo okolico«, kar se je izrazilo tudi v ustanovitvi sklada za varstvo narave, ki utegne razpolagati le z 2000 milijoni dolarjev, kar je le tisoči del tistega, kar dajejo vse države sveta za oborožitev in s tem za uničevanje človeka in njegovega okolja.
TRAGEDIJA V WANKIEU
Strahotna eksplozija v največjem premogovniku v Rode-ziji je zasula 439 rudarjev, od katerih so jih rešili le osem, za ostale pa je izginilo vsakršno upanje, saj reševanje o-nemogoča skoncentriran metan v vseh jaških, poleg tega pa loči reševalce od rudarjev več kot kilometer dolg zasut rov. Svojci in rešilni avtomobili nemo čakajo na izid reševanja.
...in domovini
ODMEVI NA NAŠE SESTAVKE
je bil predsednik ZIS Mitlia Ribičič v SZ, zvezni sekretar za zunanje zadeve Mirko Te-pavac je bil lani v SZ, minister za zunanjo trgovino SZ Nikolaj Patoličev pa v Jugoslaviji, letos pa je bil pri nas že podpredsednik ministrskega sveta ZSSR Nikolaj Bajba-kov.
V	tem času je prišlo do spoznanja, da sta obe strani zainteresirani za varnost in za mir v svetu, obe strani sta izrazili spoštovanje do principov enakopravnosti in nevme-šavanja v notranje zadeve in da sta pripravljeni razvijati prijateljske medsebojne odnose na vseh ravneh in področjih.
Posebno pomembno za nas je potrditev beograjske deklaracije iz leta 1955, ki predstavlja trajno osnovo za razvoj so-delovan)j|i obeh socialističnih držav na bazi spoštovanja medsebojne neodvisnosti.
Čas obiska predsednika Tita v SZ je bil izbran v trenutku izredno pomembnih dogajanj v mednarodni areni, v kateri je vidna konstruktivna vloga Jugoslavije in SZ, predvsem s ciljem zmanjševati mednarodno napetost in povečati sodelovanje in medsebojno razur mevanje.
SZ ima kot velesila posebno močan vpliv na razvoj dogodkov v svetu, predvsem pa v Evropi in je ena od iniciator-jev za sklic konference o evropski varnosti. Na drugi strani pa je tu prisotna Jugoslavija kot socialistična in neuvrščena država, ki daje velik prispevek k jačanju pozitiv-, nih mednarodnih tokov.
V	tem sklopu vprašanj je Jugoslavija še posebej zainteresirana za dobro rešitev krize na Jugu Evrope — na Bližnjem Vzhodu in v vzhodnem Sredozemlju — zato ni slučajno, da je bila tem vprašanjem posvečena velika pozornost.
§ Dopisujte |
1 • 1 I sodelujte 1
»SKODA« V L0K0VIC0
Blizu 15 tisoč ljudi je prišlo na veliko tombolo, ki je bila prejšnjo nedeljo ob Velenjskem jezeru. Organizatorja, sindikalna podružnica trgovskega in proizvodnega podjetja ERA in
turistično društvo iz Velenja, sta za tolikšno število ljudi pripravila vse potrebno. Dobro je bil urejen promet, saj je v Velenje pripeljalo več tisoč osebnih avtomobilov in precej av-
Ivanka Korošec
Iztok Janžovnik
tobusov, poskrbeli pa so tudi za razvedrilo, jedila in pijačo. Pripravljalni odbor je prodal vseh 32.000 tom-bolskih kartic.
Seveda pa sreča ni bila vsem naklonjena. Z osebnima avtomobiloma, .glavnima tombolskima dobitkoma, sta se domov peljala le dva.
Škodo je dobil 16-letni Iztok Janžovnik iz Lokovi-ce 16 nad Šoštanjem, lička pa Ivanka Korošec iz Brni-ca 57 pri Hrastniku.
Ostale glavne dobitke so dobili: televizor Marija Jenko iz Radovljice, pralni stroj Peter Matevžič iz Šoštanja, minimoped Jože Laubman iz Radelj, hladilnik Peter Deželak iz Laškega, tovorni avtomobil cementa Ludvik Lešek iz Tremarij, šivalni stroj Drago Horvat iz Trnovelj, 10 ton prmoga Jože Cegncr iz Pesja, električni štedilnik pa Janko Štrbcnk iz Velenja.	L. N.
Slobška koča grob?
V Moskvi so svečano sprejeli predsednika ZDA Nixona Na prvem sprejemu je bil tudi Nikolaj Podgorni
Začudil me je vaš članek, ki je bil objavljen 26. maja pod naslovom »Slobška koča grob?« Del vsebine v napisanem članku je resničen, precej napisanega pa ne ustreza resnici, članek je morda napisan zlonamerno, vsekakor pa za lastnika hiše, v kateri stanuje Klanč-nikova družina, žaljiv.
Koča ni v tako slabem stanju kot jo opisuje pisec. Takšna kot je, lahko stoji še sto let. Povem naj, da sem lastnik te koče in da s svojo številno družino ne živim v nič boljšem stanovanju kot Klančnikova. Zofka, mati treh otrok, je od svojega rojstva invalidna
in ne more opravljati težja dela. Devet let pa je živela v tej koči s pokojnim Rudijem Kramerjem, upokojenim rudarjem iz Mežice. Torej o kakem delu pomoči in koristi za mene pač ne more biti govora.
Novinarjem zamerim, da se ne pozanimajo za dejansko stanje. Zakaj se ni pisec članka oglasil pred pisanjem tudi pri meni, ker sem v neposredni bližini.
Franc Kavšak Zavodnje
Pripis:
Pri vas se nisem oglasil, ker sem pisal o Klančnikovi
družini in o koči v kateri prebiva, ne pa o lastniku te stavbe, ki se bo po mojem prepričanju slej ko prej podrla.
Takšnega mnenja so tudi drugi v Zavodnjah, zato se zavzemajo, da bi Klančni-kovo družino čimprej odselili iz Slobške koče. V sestavku, ki je za vas žaljiv, pa ne najdem niti kanček žaljivosti. To kar sem na kraju samem videl, sem napisal in tudi fotografiral. Še enkrat preberite, pa boste razbrali, da nisem niti z besedico omenjal vaših koristi. Zato ne vem nad čem se hudujete.
Lj. Naraks
VSE JE NARED ZA MONCHEN 1972 — Za letošnjo olimpijado so v Miinchenu že vse pripravili. Nared so štadioni, tereni, igrišča, paviljoni za tekmovalce, press center, TV center z 290 metrov visokim stolpom in tudi ceste. Vsi, ki so obiskali to olimpijsko mesto, so mnenja, da je v Munchnu vse v najlepšem redu. Zdaj lahko čakamo le še na to, da bodo pri tako dobri organizaciji tudi športni dosežki boljši. Na sliki je pogled na olimpijsko mesto v Munchnu.
OBISK PREDSEDNIKA TITA V SZ
Obisk predsednika Tita v SZ je /nadaljevanje jnedsebojnih stikov na najvišji ravni med
SZ in Jugoslavijo. To je bilo pravzaprav vrnitev obiska Leonidu Brežnjevu, ki je bil leta 1971 v Jugoslaviji. Pred tem pa so bili naslednji obiski: leta 1969 je bil pri nas Andrej Gromiko, leto kasneje
Predsednik Tito s Podgornim, Brežnjevim in Kosiginom od-zdravlja Moskovčanom na poti od letališča do rezidence
POSLOVNO! POROČILO SKLADA ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE ZA LETO 1971
Sklad za negospodarske Investicije Skupščine občine Velenje je bil ustanovljen z odlokom Skupščine občine Velenje, sprejetim na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. aprila 1970, po 66. členu temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64). Statut sklada za negospodarske investicije je sprejel upravni odbor sklada na svoji seji dne 16. aprila 1970. Sklad je pravna oseba in za svoje obveznosti jamči z vsemi svojimi sredstvi.
Sredstva sklada iz sredstev delovnih organizacij so namenjena za financiranje ali sofinanciranje gradnje šolskih objektov otroškega varstva,
objektov kulture In telesne kulture in drugih objektov skupnega pomena za občino.
Sredstva sklada iz krajevnega samoprispevka so namenjena za financiranje ali sofinanciranje gradnje šolskih objektov, objektov otroškega varstva, objektov kulture in telesne kulturte, Razširitve in rekonstrukcije cestnega o-mrežja in drugih objektov skupnega pomena za občino*
Dohodki in izdatki sklada se razporejajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada za vsako poslovno leto. Finančni načrt je sestavljen po klasifikaciji dohodkov in izdatkov.
Sredstva sklada, ki se ne u-porabijo v poslovnem letu, se prenašajo v naslednje leto.
STANJE DOHODKOV IN IZDATKOV IZ PRISPEVKA DELOVNIH ORGANIZACIJ 31. 12. 1971:
DOHODKI:
Prenos sredstev preteklega leta Neplačano po pogodbah 1970 Dohodki v letu 1971
Fin. načrt	Realizacija
368.763,64	368.763,64
836.183,00	710.330,00 5,146.808,90
Obveznost Realiz. 1971 ?®£}\,„„„ dolg 1970
—	Rudnik lignita Velenje 1,879.900,00
—	Gorenje Velenje	2,510.000,00
—	Elektrarna Šoštanj	—
—	Tovarna usnja Šoštanj
—	Polypex Šoštanj
—	Vegrad Velenje
—	Projektivni biro Velenje
—	Ljubljana Transport
—	Izdelovalnica gumiranega papirja Velenje
—	GLIN Nazarje
—	Lesna Šoštanj
—	Zarja Maribor
—	Zarja Šoštanj
—	ERA Velenje
—	Kom. trg. in posred. Velenje
—	Tehnomercator Celje
—	Vino Šmartno ob Paki
—	GP »Pod gradom« Velenje
—	GP »Paka« Velenje
—	GP »Kajuhov dom« Šoštanj
—	Sav. šaleški ZD Velenje
—	Lekarna Velenje
—	Lekarna Šoštanj
—	Čevljarstvo Velenje
—	Kleparstvo-vodovod Šoštanj
—	KZ Šoštanj
—	Stanovanjsko podj. Velenje 10 000,00
—	KOC Velenje
—	»Oljka« Šmartno ob Paki
—	KB Celje — Velenje
—	Proračun SO za RŠC Velenje
500.000,00 1,882.500,00
179.200,00	
64.807,00	
235.100.00	235.000,00
24.100,00	24.100,00
10.000,00	10.000,00
11.700,00	19.195,00
13.260,00	13.260,00
96.255,00	71.829,00
	1.786,65
14.450,00	19.174,55
80.700,00	120.700,00
400.00	400,00
2.721,00	2.591,65
23.255,00	11.627,50
7.800,00	9,696,40
25.600,00	25.600,00
4.000.00	2.110,80
64.100,00	26.816,40
6.454,00	2.685,15
3.634,00	—
2.700,00	2.359,55
11.659,00	11.659,00
55.000,00	
	(plačala
	ERA
	4.000,00)
10 000,00	10 000,00
102.600,00	51.300,00
51.780,00	—
9.200,00	—
160 000,00	100.000,00
450.000,00
80.000,00 117.550,00
62.780,00
OSTALI DOHODKI:
—	Garancijski pologi sproščenih sredstev
—	Zimski bazen vračilo
—	Stan. podjetje refund. Kemija-impex
—	Vračilo za napačno usmerjen prisp. OD iz rač 652-92 v 1. 1970
—	1 % obr. avista LB Velenje
—	Kredit Ljubljanske banke
—	LB Velenje obresti po obračunu za Bazen Velenje
—	Sproščena sredstva za šolo Ravne od 10 %> gar. pologov po obračunu
120.000,00 657,301,15
265,00 1.372,10
18.156,40
9,186.000,00 5,'071.783,04 854.339,15 6,926.122,1»
IZDATKI:
1.	Šola Ravne	110.000,00
—	10 % gar. pol izloč. sred.
—	KOC za buldož. dela
2.	Otroško igrišče Velenje	9.000,00
—	Vegrad plač. rač.
3.	Zimski bazen Velenje	801.000,00 v tem
—	oročena sredstva LB Velenje
—	ostala izplačila direktno
101.171,40 2.370,03
2.489,40 1,860.751,75
1,700.00,00 160.751.75 1,860.751,75
4. Otroško igrišče Šoštanj (Savinja 111 Klugler) — iz obveznosti po seznamu od 15. 11. 1971
5.	Smučarska vlečnica
6.	Športne garderobe
7.	III. osn. šola Velenje
—	oročena sredstva LB Velenje
—	odplačilo kredita LB z obrestmi
—	PB Velenje — projekti
8.	Šola Šmartno ob Paki
—	oročena sredstva LB podružnice Velenje
za gar. pol. 50 % od 10 %
—	50 "/a oroč. sr. od korišč. kred.
—	PB projekti
9.	Vračilo kredita Lj. banki za III. osn. šolo Velenje
10. Šola Biba Ročk Šoštanj
—	50 »/» gar. pol. od 10 °/o LB
—	50 % oroč. sr. od korišč. LB p. Velenje po kreditni pogodbi
120.000,00
31.000,00 150.000,00 2,100.000,00
1,600.000,00
900.000,00 1,000.000,00
— plačilo rač. — projekti,
oprema, priklop elektrike	73.234,25
11.	Kulturni dom Šoštanj	1,000.000,00
12.	Stroški projektov	250.000,00
13.	Garancijski pologi	400.000,00 (zajeti pri posameznih investicijah)
14.	Avtobusna postaja Velenje 300.000,00 221.30,00
15.	.Ostali stroški nujnega
poslovanja	13.000,00 75.451,10 (nadzori itd.)
16.	Zaklonišča Velenje	400.000,00 —
17.	Stroški SDK	381,69
SKUPAJ IZDATKI	9,186.000,00
SALDO na računu 31. 12. 1971 VSEGA
5,037.312,99 34.470,05
3,267.414,45 441.263,85
9486.000.00 5,071.783,04 3,708.678,30
Kredit Ljubljanske banke:	1,854.339,15
50 % Od 3,708.678,30 = 1,854.339,15	6,926.122,19
STANJE DOHODKOV IN IZDATKOV IZ KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA 31. 12.
Fin. načrt Realizacija Izkor. kred.
5,660.375,00 3,523.615,29 710.330,00
170.509,00
190.000,00 777.301,15
2,473.735,46 1,854.339,15 19.784,50
40 752,10
DOHODKI:
Prenos sred. iz pret. let —
na račun	690.403,50
DOHODKI v letu 1971
Garancijski pologi 1970
Ravne	127.658,50
Krajevni samoprispevek 3,907.000,00
Krajevni prispevek
samostojnih poklicev	60.000,00
Krajevni prispevek od
samostojnih poklicev
v 'pavšalu	1.000,00
Krajevni samoprispevek
kmetijske dejavnosti	60.000,00
Krajevni samoprispevek
od pokojnin	177.000,00
Kredit Ljubljanske banke 2,166.938,00
OSTALI DOHODKI
—	KS Podkraj
za cesto prispevala
—	1 % avista sredstev LB Velenje
7,190.000,00
IZDATKI:
1.	Cesta Lokovica
oročena sredstva	200.000,00
v tem oročitev LB din	37.051,65
obresti	29.046,20
2.	Cesta Kozjak	180.000,00
3.	Cesta Šalek—Bevče	55.000,00
4.	Cesta pokopališče	50.800,00
5.	Otroški vrtec Velenje	1,800.000,00 oročeno po KP
dotacija gradbenem odboru za garancijske pologe za plačilo rač. napeljave kablov dotacija gradbenem odboru
6.	Dom Partizana
Šmartno ob Paki	20.000,00
7.	Cesta Plešivec-Graška gora 200.000,00 direktna izplačila računov oročeno LB p. Velenje
8. Cesta Metleče—Florjan—
dejansko Bele vode	900.000,00
—	oročeno 50 % od 10 °/o gar. polog
—	oročeno 50 % od koriščeneea
—	nakazila računov — odškodnine
690.403,50 118.909,25 4,579.261,70
30.000,00
3.978,85 5,422.553,30
Fin. načrt Realiz. Izkor. kred.
21.622,20
8.700,00 30.092,00 154.000,00
227.000,00
101.000,00 44.020,00
137.719,75
420.000.00 102.175,00
890.922,25 2,256.158,15 82,912,20
9. Cesta Družmirje-Gaberke oročeno 50 °/o od 10 % gar. p.
50 % oroč od koriščenja
10.	Gasilski dom Velenje 1 oročeno 50 °/o od 10 % g. p. 50 % od koriščenja sred. projekti, zakoličenje,
sogl. por. rač.
11.	Cesta Skorno—Penk dejansko Arnače—Podkraj 50 »/o od 10 % gar. pol. or. s.
12.	Knjižnica Velenje oročeno 50 % od 10 % gar. pol.
oročeno 50 % od koriščenja
ostala nakazila-projekti, sogl., čuvaj, ure (1.666,00 + 473.40)
oprema, čiščenje oken
13.	Garanc. pologi — pod investicije
14.	Gradnja stanovanj učiteljem
30 po pog. stan. podj.
15.	Osebni doh. referenta 18. Potni in ostali stroški 17. SDK stroški
obr. interk LB, prov.
SKUPAJ IZDATKI	7
400.000,00
300 000,00
200.000,00 900.000,00
400.000,00 500.000,00
65.000,00 20.000,00
2,774.214,95 8,196.768,25
220.391,50 52 730,60 50.0OO.OO
1,950 000,00 300.000,00
84.314,00
20.000,00
215.632,75
63.800,50
30.956,45 290.524,00
8.000,00 + 15.000,00
30.000,00 213.152,15
65.225,25 270.000,00
44.533,30
7 500,00
54.561,65 845.849,15
225.188,35 135.000,00
44.550,00 55.129,00 5.551,20 859,30 25.647,95
SALDO 31. 12. 1971 VSEGA
1,011.236,30
Kredit Lj. banke 50 "/o od 5.548.429,90
OBVEZNOSTI ZA 31. 12. 1971
a) Iz sredstev gospodarskih
organizacij 1. Otroško igrišče Šoštanj 2 III. osn. šola z vrtcem
3.	Šola Šmartno ob Paki
4.	Šola B. Ročk Šoštanj 5 Stroški projektov
6. Zaklonišče Velenje
190.000,00 5,420.539,75 gar. p.
2.013,55
7,190.000,00 5,422.55330
2,774.214,95 8,196.768,25 2,774.214,95
477.000,00
89.677,80 2,550.000.00 220.367 85 597.»il4,40 83.516,00 40ft.080.00
3,941.556,05
b) Iz sredstev samoprispevka za 31. 12.
1.	Cesta Kozjak
2.	Cesta Plešivee—Graška gora
3.	Cesta Bele vode
4.	Cesta Družmlrje—Gabcrke
5.	Cesta Ravne in Lokovica
6.	Gasilski dom Velenje
7.	Cesta Podkraj
8.	Knjižnica Velenje
1971
33.137,70 115.583,25 518.927,10 148.281,00 56.832,50 1,397.402,20 106.379,70 2,196.048,45
4,572.591,90
TERJATVE SKLADA NA DAN 31. 12. 1971 A. Sredstva po družbenih dogovorih
1.	Rudnik lignita Velenje	1,379.900,00
2.	TGO »Gorenje« Velenje	627.500,00
3.	TU Šoštanj	179.200,00
4.	Lesna Šoštanj	24.430,00
5.	Polypex Šoštanj	64.807,00
6.	KOC Velenje	51.300,00 RŠC Velenje	60 000,00
8.	Oljka Šmartno ob Paki	51.780,00
9.	KZ Šoštanj	11.000,00
10.	Zarja Šoštanj	- 4.450,00
11.	Vino Šmartno ob Paki	11.628,00
12.	Kajuhov dom Šoštanj	1.890,00
13.	Čevljarstvo Velenje	341,00
14.	ZD Velenje	37.284,00
15.	Lekarna Velenje	3.769,00
16.	Lekarna Šoštanj	3.634,00
17.	KB Velenje	9.200,00
18.	Tehnomercator Celje	130,00
19.	Dinos Ljubljana	742,00
SKUPNO	2,522.985,00
30.860,00
2,774.214,95
951.972,30 128.784,00
557.744 "0
40.752,10
908.769,30
3,1X1.917,15
_376.482,75
5,548.429,90
Delavci, spoznajmo se med seboj!
(Objavljamo vabilo sindikalne in mladinske organizacije tovarne Gorenje, ki sta ga poslali 25. maja letos kolektivu velenjskih rudarjev.)
Velenje je mlado in hitro se razvijajoče mesto. Gotovo ni pretirana in neskromna označba, ki so jo dali nekateri prijatelji Velenja, da je to mesto »mladih in pridnih delavcev«. Delovni uspehi v naših kolektivih to v polni meri opravičujejo.
Gotovo pa tudi ni pretirano in nepravilno, če večkrat ugotavljamo, da v teh delovnih naporih premalo pazimo na naše medsebojne stike. O uspehih pa tudi o težavah v posameznih podjetjih smo večkrat seznanjeni le mimogrede, sprejemamo delegacije iz vse domovine pa tudi sveta, premalo pa se obiskujemo med seboj, srečujemo se le na sestankih ali ob redkih priložnostih. Pa tudi takrat so ti stiki omejeni le na relativno manjši krog ljudi.
Mnenja smo, da bi se morali delavci naših podjetij v širšem številu in bolj pogosto srečevati in medsebojno spoznavati. Predlagamo, da v okviru naše občine začnemo z akcijo »Delavci, spoznajmo se med seboj!« Akcijo, ki bi jo zastavili dolgoročno in z njo vzpodbudili medsebojno spoznavanje delovnih kolektivov v čim bolj širokih okvirih. Akcijo ki naj bi postopno zajela čim širši del delovnega razreda naše občine.
Kolektiva rudnika lignita in Gorenja sta največja kolektiva v našem mestu in naši občini. Vabimo vas, da to akcijo, ki naj bi postopno ko, da se čimprej dogovorimo o konkretnih stikih.
Naša tovarna se je v zadnjem času hitro razširila. Ob njenih sodobnih trakovih delajo mnoge žene rudarjev in drugih delavcev vašega kolektiva. Prepričani smo, da bi si mnogo rudarjev in drugih vaših delavcev z zanimanjem ogledalo naše nove na-
prave. Prav tako pa smo prepričani, da bi si mnogo naših delavcev z veseljem in zanimanjem o-gledalo vašo jamo, vaša mehanizirana čela in transporterje ter drugo.
Predlagamo in vas vabimo, da v čim krajšem času organiziramo
v	naši tovarni skupno srečanje sindikalnih in mladinskih odborov o-beh delovnih organizacij. Na tem skupnem srečanju bi se pogovorili o možnostih in podrobnostih predlagane akcije.
Vabimo vas tudi kot gostitelji, da še v tem mesecu ali julija organiziramo šahovski dvoboj na 100 deskah med igralci obeh kolektivov. Primeren prostor za to tekmovanje bi bila naša restavracija.
V okviru vašega rudarskega praznika pa vabimo vse rudarje in druge delavce, katerih žene so zaposlene v Gorenju, da si ogledajo Gorenje in se potem na krajši zakuski srečajo s svojimi ženami v naši tovarni. Glede na izmenski značaj dela smo mnenja, da bi ta obisk planirali v dveh različnih tednih. To vabilo izrekajo sindikalna in mladinska organizacija Gorenja v imenu pri nas zaposlenih žena rudarjev in delavcev RLV.
Začrtali smo vam v tem vabilu nekatere konkretne oblike medsebojnih stikov, o katerih bi se čimpreje skupno pogovorili in zastavili tudi program akcije za naprej, tako bi vanjo vključevali tudi druge kolektive. Seveda pa bomo zelo veseli, če boste
vi	čimprej našli možnosti za obisk naših delavcev v vašem kolektivu.
Prepričani smo, da boste našo sugestijo sprejeli. Vsi delavci', ki živijo in delajo v tej dolini, imajo mnogo skupnih interesov pa jih bomo gotovo lažje in učinkovitejše uresničevali, če se bomo bolje spoznali med seboj.
Razpisna komisija poslovnega odbora Industrije plastike »Polypex« Šoštanj na podlagi sklepa poslovnega odbora razpisuje delovno mesto
TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za navedeno delovno mesto izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	Visoka ali višja strokovna izobrazba strojne ali kemične smeri ter 5-letna ustrezna praksa;
2.	Srednja strokovna izobrazba strojne ali kemične smeri ter 10-letna ustrezna praksa. Poleg gornjih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, ki se zahtevajo za vodilno delovno mesto.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi na razpisno komisijo Industrije plastike »Polypex« Šoštanj.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA CELJE
RAZPISUJE
I. PROSTA DELOVNA MESTA
1.	ZA SEDEŽ CELJE:
—	dveh inšpektorjev,
—	enega analitika,
—	treh kontrolorjev,
—	petih delavcev s srednjo šolsko izobrazbo in
—	enega daktilografa;
2.	ZA EKSPOZITURO 2ALEC:
—	enega kontrolorja in
—	enega delavca s srednjo šolsko izobrazbo;
3.	ZA EKSPOZITURO LAŠKO, MOZIRJE IN ŠOŠTANJ:
—	po enega kontrolorja, skupaj tri kontrolorje. Podružnica razpolaga z enim konfortnim dvosobnim
stanovanjem za inšpektorja.
Za delovno mesto inšpektorja je potrebna visoka šolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri, za delovno mesto kontrolorja pa višja šolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri. Delavci s srednjo šolsko izobrazbo in daktilograf morajo imeti končano štiriletno srednjo ekonomsko šolo ali štiriletno administrativno šolo ali pa gimnazijo.
Prošnjo v rokopisu, življenjepis, zadnje šolsko spričevalo, pri kandidatih za delovna mesta inšpektorjev in kontrolorjev tudi spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli, je treba poslati naslovu do vključno 30. junija 1972.
IX. ŠTIPENDIJE
1.	ZA KANDIDATE, KI SE BODO PO KONČANEM ŠTUDIJU VKLJUČILI NA DELO V SEDEŽU PODRUŽNICE V CELJU:
—	eno za študij na pravni ali ekonomski fakulteti,
—	dve za študij na višji pravni šoli ali na višji ekonomsko-komercialni šoli in
—	dve za šolanje na ekonomski srednji šoli, gimnaziji ali srednji administrativni šoli.
2.	ZA KANDIDATE, KI IMAJO STALNO PREBIVALIŠČE NA OBMOČJU NAŠIH EKSPOZITUR V LAŠKEM, MOZIRJU, SLOV. KONJICAH, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠOŠTANJU IN ŽALCU IN SE BODO PO KONČANEM ŠOLANJU VKLJUČILI NA DELO V TEH EKSPOZITURAH:
—	po ena štipendija za vsako ekspozituro za študij na višji pravni šoli ali ekonomsko-komercialni šoli, skupaj šest štipendij in
—	po ena štipendija za vsako ekspozituro za šolanje na ekonomski srednji šoli, gimnaziji ali srednji administrativni šoli, skupaj šest štipendij.
Vlogo, življenjepis in zadnje šolsko spričevalo je treba dostaviti naslovu do 30. junija 1972.
Delovna skupnost knjižnice Velenje razpisuje
prosto delovno mesto
višjega knjižničarja za oddelek v Šoštanju
Kandidat mora imeti višjo izobrazbo knjižničarske smeri in izpolnjevati ostale splošne pogoje za sprejem na delo. V primeru, da se na razpis ne prijavi kandidat z ustrezno izobrazbo, sprejmemo za določen čas absolventa PA — knjižničarske smeri ali delavca s srednjo izobrazbo sorodne stroke. K prošnji priložite dokumente o strokovni izobrazbi. Stanovanja ni. Prijave pošljite do 8. 7. 1972.
Osnovna šola Miha Pintar-Toledo Velenje
rabi
dve snažilki
za nedoločen čas. Nastop službe takoj.
Na podlagi 1. točke 7. člena Statuta krajevne skupnosti Šoštanj objavljamo prosto delovno mesto (reelekcija)
^upravnice vzgojno-varstvene ustanove Šoštanj
Pogoji:
1.	Srednja vzgojiteljska šola ali višja šola pedagoške smeri
2.	Najmanj 10 let prakse v vzgojiteljskem poklicu.
Prijave je dostaviti tajništvu krajevne skupnosti Šoštanj v 15 dneh po razpisu.
Vse skrbi in tegobe, ki vas preganjajo iz dneva v dan, bodo odveč, če stopite k ZAVAROVALNICI Maribor.
ZAVAROVALNICA MARIBOR poslovna enota celje,
prešernova 6
ter njeni zastopniki v vseh večjih krajih, zavarujejo vas in vaše imetje pred raznimi nezgodami.
Vseh skrbi in tegob, ki so vas preganjale iz dneva v dan, se boste rešili, vi pa boste brezskrbni in zadovoljni.
ZASTOPNIKA V VELENJU:
1.	JOVAN Franc, ZIDANŠKOVA 6
2.	VUČINA Vinko, FOITOVA 2
ŠOŠTANJSKI UPOKOJENCI V SKRBI ZA STARE LJUDI
Zadnjo nedeljo v maju so v kino dvorani zborovali šoštanjski upokojenci. Poslušali so poročila, ki so jih podali društveni funkcionarji. Udeležba na zboru je bila tokrat izredno velika, saj je bilo navzočih nad polovico članov. To je dokaz, da se upokojenci zavedajo svojih dolžnosti in vedo, da je složno sodelovanje vsega članstva jamstvo za uspešno delo društva.
Predsednik šoštanj skega društva upokojencev Fra-njo Stanovšek je v svojem poročilu poudaril, da nekateri člani upravnega in nadzornega odbora ne izpolnjujejo dovolj prevzetih dolžnosti. Nato pa je podrobno poročal o delu društva šoštanjskih upokojencev v zadnji mandatni dobi in poudaril, da so vse akcije izvršili v skrbi za stare ljudi. Podrobno je tudi spregovoril o življenjskem jubileju našega velikega državnika in predsednika republike tovariša Tita. Dejal je: »Ko mu milijoni naših ljudi širom domovine in izven nje izražajo najboljše želje, se tudi mi šoštanjski upokojenci pridružujemo čestitkam, da bi še vrsto let čil in zdrav vodil našo Jugoslavijo v miru in neuvrščenosti vseh narodov sveta.«
Na zboru so povedali, da so člani slabo obiskali terenske sestanke, ki so bili v aprilu. Najbolje sta bila obiskana sestanka v Šmart-nem ob Paki in Gaberkah. Najslabše pa v Šoštanju in Družmirju, ker so bili člani slabo obveščeni. Društvo je med letom organiziralo štiri družabne izlete. z manjšo skupino pa so odšli v Kra-gujeya£, kjer so bili gojst
tamkajšnjega upokojenskega društva. Med letom so skrbeli tudi za socialno o-grožene člane ter jih za novoletno jelko obdarili s 150 dinarji, šest bolnih članic pa so obiskali na domovih.
Upravnik kluba je povedal, da so nekateri obiskovalci nedisciplinirani. Klub je namenjen predvsem u-pokojencem, ki ga zaradi zmernih in dostopnih cen radi obiskujejo.
Soglasno so sprejeli pred-
log, da bodo člani društva upokojencev iz Šoštanja podprli akcijo kolegov iz Slovenj Gradca ter po svojih močeh prispevali za o-premo internega oddelka tamkajšnje bolnišnice.
Sprejeli so tudi posebno resolucijo v kateri izražajo željo, da se pospeši u-sklajevanje pokojnin ter odpravijo socialne razlike. Člane pa so seznanili z žigosanjem zdravstvenih izkaznic. Če člani in svojci še nimajo žigosanih zdravstvenih izkaznic, svetujejo, da gredo na socialno zavarovanje v Velenju (soba št. 2) ter si oskrbijo potrebno. Z nežigosanimi zdravstvenimi izkaznicami bodo odslej naprej zdravstvene ambulante zavračale paciente.
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE
vabi k sodelovanju:
1.	za delovno enoto »MODNI SALON« več kvalificiranih krojačic in šivilj
Pogoji:
—	končana poklicna šola
—	starost do 30 let
—	stalno bivališče v občini Velenje
2.	za delovno enoto »KOMUNALA« vajenec — avtomehanik
Pogoj: osemletka Interesente vabimo, da se osebno zglasijo v tajništvu podjetja, Koroška cesta 46.
T
—
ODLIČNA ORGANIZACIJA SREČANJA
XV. jubilejno srečanje gledaliških skupin Slovenije je bilo od 22. do 21. maja v Kulturnem domu Velenje. Osem kvalitetnih predstav si je ogledalo nad dva tisoč petsto ljudi.
Gotovo je bila med vsemi predstavami najboljša Cankarjeva komedija Za narodov blagor. To je potrdila v nedeljo dopoldne republiška žirija, ki so jo sestavljali strokovnjaki, režiserji republiškega sveta kulturnoprosvetnih organi-

: prodam
•	Spalnico z jogi vložki, komodo in psiho ter hladilnik Obodin »de luxe« prodam. Naslov v uredništvu.
•	Prodam tovorno prikolico za osebni avto dimenzije 180 x 120 cm. Ivan Božič, Ložnica pri Velenju.
t| preklic
. < ►
•	Plačilni kartonček RLV št. 17 preklicuje Franc VVeisenbach, Velenje, Prel-ska 13.
J STANOVANJA
•	V Velenju iščem o-premljeno sobo. Naslov v uredništvu.
• Mirna mladoporočenca, brez otrok, iščeta sobo ali stanovanje v Velenju ali okolici. Lahko je opremljeno ali ne. Plačava dobro. Martin Lengeo, RSC, obrat I., 63320 Velenje.
zacij Slovenije. Komedijo Za narodov blago je naštu-diralo Prešernovo gledališče Kranj, režiral pa Janez Povše. Ta skupina bo predstavljala Slovenijo na Jugoslovanskem festivalu a-materskih odrov, če le ta ne bo tekmovalnega značaja. Druga najboljša skupina je bila po mnenju žirije Slava Klavora iz Maribora. Velenjski publiki se je predstavila z Brechtovo Beraško opero. Zelo perspektivna je bila drama Mihe Remca Mrtvi Kurent, ki ga je naštudiralo amatersko gledališče Železar Celje—Štore. Ta skupina bo odšla na srečanje igralskih skupin v Prizren.
Strokovna žirija je v nedeljo dopoldne naglasila veliki napredek slovenske-
ga gledališkega amaterizma. Repertoarni izbor je bil dober, scena domiselna, interpretacija igralcev dovzetna. Izginjajo tudi plotovi med profesionalno gledališko in amatersko dejavnostjo. Gotovo je najlepši primer za to Slovensko ljudsko gledališče Celje. Mirno smemo zapisati, da je tudi tokrat organizacija velike prireditve bila brezhibna. Velenje je tudi tokrat dokazalo, da je v vseh velikih kulturnih in gospodarskih akcijah enotno. Saj ni bilo človeka ali podjetja, ki bi zavrnilo pomoč.
Fanfare so že v soboto zvečer naznanile konec jubilejnega srečanja. V nedeljo dopoldne je zamrl živahni živžav v Kulturnem domu Velenje. Igralci, ljubitelji gledališča, so se razšli. V vseh pa je gorela želja, da se še snidejo v mestu, ki jih je sprejelo tako prijazno.
-V-
ZLAT1 JUBILEJ MARIJE iN FRANCA PEROVCA
Stara šoštanjčana Fra-njo in Marija Perovec sta 29. maja slavila zlati jubilej skupnega zakonskega življenja.
Oba sta osebna upokojenca ter dolgoletna člana društva. Franjo Perovec je bil več let član upravnega in nadzornega odbora društva. Na odrskih deskah je nastopal 60-krat in je kot amater še zdaj ljubitelj gledaliških prireditev. Je tudi navdušen pevec in poje v pevskem zboru
društva upokojencev. Zato so mu pevci ob njegovem slavju čestitali s šopkom nageljnov ter zapeli nekaj pesmi.
Čestitkam za ta redek jubilej pa se pridružujemo tudi ostali znanci in prijatelji ter kličemo še na mnoga zdrava, srečna in mirna leta.
Društvo upokojencev iz Šoštanja je jubilantoma izročilo pismeno zahvalo za aktivno delo.
' Franjo Stanovšek


BREZ POROKOV
ENOSTAVNO IN HITRO NAJETJE KREDITA

V VSEH
PRODAJALNAH
TRGOVSKO PODJETJE N* VELIKO IN MALO
Tehno-mercator
GUBČEVA 1, TELEFON 23-41, 38-31 Telegram: ELTOR CEUE, Telex 33535 YU ELTOR
CELJE
*	ELEKTROMATERIAL: nizka napetost — široka potrošnja — elektronika
*	BARVE * STEKLO * GRADBENI MATERIAL * ELEKTROMATERIAL MARIBOR

Rudarski šolski center Velenje
razpisuje
v šolskem letu 1972/73 štipendije za študij na naslednjih šolah:
•	Tehniška srednja šola — rud. odsek 2 štip.
A Za študij fizike in matematike	4 štip.
4 Za študij fizike	1 štip.
4 Za študij elektrotehnike (višja šola 'ali fakulteta) — smer jaki tok 4, 3 štip.
•	Za študij elektrotehnike (Višji šola
ali fakulteta) — šibki tok .	2 štip.
•	Za študij strojništW (Višja šola ali fakulteta)	(vHj	3 štip.
•	Za študij psihologije	i Štip.
•	Za študij zgodovine in zemljepisa 1 štip.
•	Za študij na ekonomski fakulteti	i štip.
•	Za študij na višji komercialni šoli
— oddelek za zunanjo trgovino i 1 štip.
i»J«. ttv	I 4iJ;>
Kandidati naj napišejo vloge na komisijo za prošnje in pritožbe pri svetu RŠC, z dokazili o študijskem oz. učnem uspehu in o premoženjskem stanju.
Komisija za volitve in imenovanja pri SKUPŠČINI OBČINE VELENJE
RAZPISUJE
naslednja delovna mesta: (reelekcija)
1.	ravnatelja Osnovne šole Gustava Siliha Velenje
2.	ravnatelja Osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje
3.	ravnatelja Posebne osnovne šole Velenje
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Za delovni mesti pod 1. in 2. visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri s strokovnim izpitom in najmanj 5 let pedagoške prakse;
—	srednja izobrazba pedagoške smeri s strokovnim izpitom in najmanj 10 let pedagoške prakse;
Za delovno mesto pod 3.
—	defektolog z visoko ali višjo izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj v zavodih za razvojno prizadeto mladino.
Stanovanja ni.
Kandidati naj pismene vloge naslovijo na Komisijo za volitve in imenovanja Skupščine občine Velenje v 15 dneh po objavi tega razpisa.
Trgovsko in proizvodno podjetje
Velenje
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
•	KNJIGOVODJA SALDAKONTOV
ekonomski tehnik — 5 letna praksa ali pripravniški staž
•	STROJEPISKO
administrativna šola z nekaj prakse
Nastop službe je možen takoj!
Gostinsko podjetje KAJUHOV DOM Šoštanj objavlja
prosta učna mesta vajencev
•	3 natakarje
•	2 kuharja
Prijave pošljite na naslov takoj po objavi
Trgovsko in proizvodno podjetje
Velenje
razglaša naslednja prosta učna mesta za šolsko leto 1972/73
•	3 učence za mesar sekač
•	2 učenca za poklic natakar
•	1 štipendijo na srednji
aranžerski šoli v Ljubljani
Prednost imajo učenci z boljšim učnim uspehom Za poklic mesar sekač se lahko javijo tudi učenci z zadostnim uspehom.
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje, razpisuje po 9., 10., 11. in 12. členu Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66 in 20/71) ter po 4., 5., 6., 7. in 8. členu Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Šaleški rudar št. 2/71, 4/71 in 1/72)
JAVNI NATEČAJ
I. Za oddajo v uporabo gradbenega zemljišča za gradnjo dveh enodružinskih stanovanjskih hiš v soseski Šmartno II. (ob trasi opuščene železniške proge), in sicer:
1.	gradb. pare. št. 2, ki po dopolnitvi zazidalnega načrta za Šmartno II. obsega pare. št. 2086/119, pare. št. 3539/3 in pare. št. 3511/5 k. o. Velenje v skupni izmeri 643 m!.
2.	gradb. pare. št. 3, ki po dopolnitvi zazidalnega načrta za Šmartno II. obsega pare. št. 2086/120, pare. št. 3539/4 in pare. št. 3511/6 k. o. Velenje v skupni izmeri 680 m2;
II. Z gradnjo je treba pričeti najkasneje v 6 mesecih, končana pa mora biti v 3 letih po dodelitvi zemljišča.
Tip enodružinskih hiš je določen z zazidalnim načrtom.
III.	Izklicna cena za pravico uporabe zemljišča znaša 15,12 din/m2.
IV.	Prispevek za komunalno ureditev zemljišča znaša 30 din/m2.
V. Ceno zemljišča in komunalni prispevek je poravnati v roku 3 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča.
VI. Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik, znaša 2.000 din. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja le. če predloži potrdilo o vplačilu varščine, ki jo je dolžan nakazati na Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča občine Velenje št. rač. 5074-652-119 z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe potem, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu zneskov iz III. in IV. tč. tega razpisa.
VII. Gradbeno zemljišče je delno komunalno urejeno in bo gradnja vseh po zazidalnem načrtu predvidenih komunalnih naprav dokončana do dograditve objektov na ureditvenem območju
V	ceni komunalnega stroška pa ni zajeto plačilo ureditve toplovodnega ogrevanja in saniranje gradbenega nasipa ZTP.
VIII. Pismene ponudbe morajo vsebovati: ponudnikov natančni naslov, rok za začetek in dokončanje graditve, ponujeno ceno za pravico uporabe zemljišča, ponudnikov podpis ter priloženo potrdilo o vplačilu varščine.
IX. Ponudbe morajo prispeti v zaprti ovojnici najkasneje do vključno 10. julija 1972 do 14. ure na naslov: Sklad za urejanje in oddaianje stavbnega zemljišča občine Velenje, Skupščina občine Velenje, Titov trg 1. z označbo »JAVNI NATEČAJ — OB ŽELEZNICI«.
V	primeru dveh enakih ponudb ima prednost tista, ki je prej prispela.
X. Odpiranje ponudb, kjer lahko prisostvujejo tudi ponudniki, bo dne 13. julija 1972 ob 15. uri — pritličje upravne zgradbe Skupščine občine Velenje.
XI. Vse informacije daje referent za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča Skupščine občine Velenje ob uradnih dnevih v pisarni št. 41/IV. ali po telefonu št. 85-010 interna 47.
Kadrovska in razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave SKUPSClNE OBČINE VELENJE
RAZPISUJE
naslednja prosta delovna mesta:
1.	veterinarskega in živinorejskega inšpektorja.
2.	referenta za civilno zaščito v oddelku za narodno obrambo,
4.	referenta za stanovanjske zadeve,
5.	odmernega referenta za pokojninsko zavarovanje kmetov,
6.	odmernega referenta v davčni upravi in
7.	davčnega izvršitelja.
POGOJI :
Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje delovne pogoje: Pod 1. Visoka izobrazba — veterinarska fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj, Pod 2. Višja tehnična šola in šola za rezervne oficirje ali višja šola za civilno zaščito ali vojaška akademija ter 3 leta delovnih izkušenj, Pod 3. Višja pedagoška in šola za rezervne oficirje ali vojaška akademija in 3 leta delovnih izkušenj,
Pod 4. Višja ali srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj,
Pod 5. in 6. Višja ali srednja strokovna izobrazba ter 2 leti delovnih izkušenj, Pod 7. Srednja ekonomska ali osnovna šola ter eno leto delovnih izkušenj. Stanovanja ni.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na tajništvo Skupščine občine Velenje.
	
| ing-	Viktor Šinkovec |
V 79. letu je po dolgi in hudi bolezni umrl inženir Viktor Šinkovec. Dolga leta je preživel kot jamski inženir v drugih in v velenjskem rudniku. Ko je bil že upokojen, se je zatekel med mlade in jih učil. Njegova žviljenjska pot ni bila lahka. Kljub invalidnosti ni klonil. Stopil je v družbo ve-
der in nasmejan in se olajšal z dovtipoin. Takega smo poznali Velcnjičani. Priljubljenost je pokazal pogreb na pokopališču v Podkraju pri Velenju. Zadnjič so ob krsti gorele rudarske svetilke. Poslovili smo se, a pozabili ga ne bomo.
OBIŠČITE
KAJUHOV DOM šoštanj
Tu igrajo vsako soboto šaleški fantje, ob sobotah od 19. do 23. ure in ob nedeljah od 18. do 22. ure. Plesna in zabavna glasba je poleti na vrtu, ob nedeljah že od 16. ure dalje. Kadar je plesna in zabavna glasba, je obvezna konzuma-cija.
FRANC PIVKO
VZGOJNO VARSTVENA USTANOVA ŠOŠTANJ
obvešča starše, da je vpisovanje otrok za leto 1972/n>73 29. in 30. junija od 8. do 15. ure. Vpisujemo otroke starosti od 2 do 7 let.
ZAHVALA
Praznina in žalost sta napolnila naš dom, odkar ni več med nami našega dobrega in skrbnega moža,, očeta, tasta, starega očeta in dedka
Jožeta Hrastnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom za pomoč in ustrežljivost, gasilskemu društvu pa za organizacijo pogreba. Prisrčna hvala duhovnikom in govornikom za ganljive besede.
Žalujoči: žena Marija, sin Rudi 7. družino, hčerke Milka, Marica in Pepca z družinami
Nenadoma, pred odhodom v bolj sproščene dni počitnic, smo morali sprejeti hudo vest. Franca Pivka, priljubljenega člana kolektiva v Rudarskem šolskem centru, ni več. Pobrala ga je cesta. Komaj šestintrideset let star se je moral odpovedati kipečemu življenju Vsepovsod je bil pripravljen pomagati: v sindikatu, pri pedagoškem delu, pri obrambi za domovino in še in še. Zaradi tovarištva in nasmeška, ki je vedno igral na njegovem Jicu, smo imeli vsi radi. Tak je bil tudi med učenci. Predan delu vzgojitelja je postal med mladimi priljubljen
Tudi zadnje dni pouka je bil ves zavzet. In prav poslednji dan, za katerega je pripravljal strokovno ekskurzijo predavateljev v bližino svojega rojstnega kraja, je moral nenadoma omahniti.
»France, težko te bomo pogrešali!« smo si dejali solznih oči. Verjemite, slovo ni lahko. Sočustvujemo z njegovo ženo Mileno in z dvema nedoraslima otrokoma. Pedagoško delo, ki si ga opravljal ti, bo vedno povezano z vzgojo in rastjo našega šolskega centra. Naj ti bo domača zemlja lahka!
AVTO RALLY »GORENJE«
AMD Velenje je bil organizator že tradicionalnega avto rallyja »Gorenje«, ki velja tudi za slovensko prvenstvo • Pokrovitelj tega zanimivega avtomobilskega tekmovanja pa je TGO »Gorenje« • Nastopilo je 48 posadk iz vse Slovenije.
Tekmovali so na 480 km dolgi progi, ki so jo morali prevoziti v petih etapah s časovnimi kontrolami v Velenju. Najzanimivejši del rallyja so bile hitrostne preizkušnje. Tekmovalci so morali kar dvakrat voziti progo Zavodnje—Šentvid
ter Šentilj—Kavče. Pokrovitelj je za najboljšega tekmovalca dal za nagrado hladilnik.
Nastopila je tudi dvojica AMD Velenje Božo TKAVC in Peter RIHTARIČ (R8-major) in dosegla 7. mesto.
Zmagovalci so bili: kategorija do 785 kubikov-Ivan Vodeb (Ljubljana, AMI 8); do 850 kubikov Martin Ra-kar (Ljubljana, Fiat 850); do 1000 kubikov Tomaž Lupša (Maribor, NSU 1000); do 1300 kubikov Andrej Poberaj (N. Gorica, Cooper) in nad 1300 kubikov Edi Holtnhaner (Maribor, MAZDA 1600).
TEDEN ŠPORTA V ŠOŠTANJU
V počastitev 80-Ietnice rojstva predsednika republike maršala TITA je Partizan šoštanj priredil že tradicionalno športno manifestacijo TEDEN ŠPORTA.
Ves teden so bila tekmovanja v vseh športnih panogah, ki jih gojijo pri prizadevnem šoštanj skem društvu. Za uvod v te prireditve pa so izvedli telovadno akademijo. Sodelovali so člani šolskih športnih društev, ki so tekmovali v košarki, rokometu in teku po ulicah Šoštanja ter člani osnovnih organizacij sindikata v šahu, odbojki in streljanju.
Rokometaši so se pomerili z zveznim ligašem iz Slovenj Gradca, košarkarji pa med seboj: Elektra
—	Torpedo. Kegljači so priredili medmestni turnir
—	Žalec, Celje, Štore in šoštanj. V okviru teh prireditev je bilo tudi republiško finale ŠŠD v košarki za pionirke.
Teden športa so sklenili z občnim zborom društva, na katerem je predsednik. Rudi Bajec orisal dvoletno uspešno delo društva. Največ pohvale so bili deležni rokometaši, ki z velikim u-spehom nastopajo v republiški ligi, dalje košarkarji,
NOGOMETAŠI ZAKLJUČILI TEKMOVANJE
Rudar izpadel, Šmartno prvak
Nogometaši Rudarja so letos že tretjič tekmovali med najboljšimi enajstericami v Slovenski ligi. Kot že dvakrat doslej jim tudi tokrat ni uspelo se obdržati v družbi najboljših. Vzrokov za to je več. Največ krivde gre na račun nesoglasij v klubu, saj so med tekmovanjem zamenjali trenerja, odslovili nekaj igralcev in tako z »zakrpanim« moštvom uspeli odigrati še preostale tekme. S takim načinom dela še pri tako kvalitetnih posameznikih ni mogoče ustvariti celovitost moštva, ki je potrebna za uspešno kolektivno igro, kot jo terja nogomet.
Ce želimo imeti v Velenju dober nogomet bo potrebno spremeniti odnose v klubu in morda nenazadnje bi bilo dobro tesno sodelovati z enajstericama iz Šoštanja in Šmart-nega.
Nogometaši šmartnega ob Paki so v celjski podzvezi ki bodo zapustili consko ligo. Tako bomo imeli v VCNL osvojili naslov prvaka. V jeseni bodo zamenjali šoštanjčanc, moštvo Rudarja in šmartna. Podobno kot Velenjčani bodo morali tudi Soštanjčani zapustiti dosedanje okolje in se v nižjem razredu potegovati za čimboljše mesto.
Končna lestvica SNL:
1. Rudar (T)	22	16	2	4	46:17	34
2. Ilirija	22	13	6	3	41:16	32
3. Drava	22	11	5	6	52:30	27
4. Slavija	22	11	4	7	42:25	26
5. Koper	22	8	9	5	31:21	25
6. Kladivar	22	9	6	7	. 40:31	24
7. Izola	22	8	6	8	27:27	22
8. Aluminij	22	8	4	10	42:34	20
9. Nafta	22	7	6	9	33:38	20
10. Branik	22	6	4	12	33:44	16
11. Rudar (V)	22	3	9	10	20:38	15
12. Slivnica	22	0	3	19	21:107	3
BLIZU NASLOVA
ki nastopajo kar z dvema enakovrednima ekipama Elektro in Torpedom. Kegljači so letos dosegli največji dosedanji uspeh z u-vrstitvijo v slovensko keg-ljaško ligo. Nogometaši pa so več ali manj uspešni v CNL. Veliko skrb so posvetili tudi splošni vadbi najmlajših in rekreaciji starejših.
V razpravi so postavili zahtevo po novi telovadnici, ki je pogoj za nadaljnje uspešno delo društva. Predsednik ObZTK Velenje Rudi Zevart je obvestil prisotne, da je društvo dobilo tudi priznanje Zveze za telesno kulturo Slovenije za razvoj telesne kulture v Šoštanju. Zahvalili so se za materialno pomoč predvsem delovnemu kolektivu termoelektrarne šoštanj in ostalim, ki kakorkoli pomagajo pri telesno-kulturni dejavnosti v Šoštanju. Ob koncu so izvolili nov upravni odbor, ki mu bo še nadalje predsedoval Rudi Bajec.
Soštanjski rokometaši — stojijo: MELANSEK, R. KAC, POZUN, S. KAC (trener), HAUPTMAN, PEJOVNIK; sedijo: VACOVNIK, ZAGEK, STVARNIK, HAJSEK In KOCEVAR
Končano je prvenstvo Slovenije v rokometu. Naslov prvaka je z boljšo razliko v golih pripadel rokometašem iz Sevnice. Isto število točk imajo še Brežičani, za točko pa zaostajajo rokometaši Pirana in Izole. Soštanjčani so imeli vse možnosti, da si priborijo najvišji naslov. Zal pa so izgubili v predzadnjem kolu z moštvom Izole. Protest, ki so ga Soštanjčani vložili zaradi kaznovanega igralca Izole, niso upoštevali.
V zadnjem kolu so se Soštanjčani srečali z moštvom Jadrana iz Kozine. Po hitri in atraktivni igri so domačini povsem nadigrali goste iz Kozine in zmagali z rezultatom 34 : 15. S prikazano igro so
dokazali, da spadajo med najboljše slovenske rokometne ekipe in da bodo v prihodnje imeli vodilno vlogo v slovenski ligi.
Končna lestvica:
Sevnica	22 14 2	6	377:328	30
Brežice	22 14 2	6	369:344	30
Piran	22 14 1	7	344:268	29
Izola	22 14 1	7	295:262	29
šoštanj	22 14 0	8	352:297	28
Ribnica	22 11 1	10	406:313	23
Radeče	22 9 3	10	338:349	21
Radgona	22 8 3	11	429:407	19
Rudar	22 8 2	12	295:305	18
Branik (-1)	22 8 3	11	289:315	18
Sava	22 6 0	16	365:418	12
Jadran	22 3 0	19	342:429	6
Mladi rokometaši Rudarja spet prvaki
Rokometašice Gorenja so v letošnjem tekmovanju prikazale dobro igro in se uvrstile v sredino končne lestvice slovenske lige.
Mlade igralke so si ob izkušene j ši Nadi Zavolov-šek in Marjani Hojan na-
brale potrebne tekmovalne izkušnje, tako da bodo v naslednji tekmovalni sezoni, lahko imele dobro ekipo.il V zadnjem času jih je us-j pesno vadil trener Mitol Bubik.
Mladi rokometaši, ki jih vodi Edvard Centrih, so letos že drugič bili najboljši v mladinski ^štajerski ligi. To je lep prispevek rokometašev Rudarja, ki letos praznuje 20-letnieo ustanovitve rokometne ekipe pri tedanjem Partizanu Velenje.
Za ekipo so največkrat nastopali — br^ta ZAGORC( KOVSE, ŽVAN, KALIGARO, LETNAR, LESNIK, JURIC, tTOVORLJAN, VOVK, DUPLI-iSEK in TAMŠE.
j Za nadaljnje uspešno delo ■bodo potrebovali trenerja, ki |ga nasploh rokometaši v Ve-llenju potrebujejo.
Končna lestvica mladinske
lige:						
Rudar — Velenje	13	8	1	3	205:170	17
Branik — Maribor	12	7	2	3	203:166	16
Slovenj Gradec	12	8	0	4	194:186	16
Fužinar —■ Ravne	12	6	1	5	186:169	13
Velika Nedelja	12	5	0	7	174:203	10
Kovinar -Maribor	12	3	1	8	153:180	6
Drava — Ptuj	12	2	1	9	197:238	5
ŠAHOVSKI DROBIR
Na rednem brzoturnirju je nastopilo 15 šahistov. Prva tri mesta so si razdelili Vlado Pre-mužič, Ferdo Gorjanc in Milan Goršek 10,5 točk, 4. Franc Urbancelj 10,5, 5. Boris Brešar 9,5 itd.
Na občinskem sindikalnem prvenstvu je med 15 šahisti bil najboljši Milan Goršek 12,5 pred Borisom Brešarjem 11 in Janezom Godcem 10,5 točk.
V	počastitev dneva mladosti so priredili brzoturnir na katerem sta si prvo mesto delila Fcrdo Gorjanc in Milan Goršek 7,5, 3. in 4. mesto pa Štefan Cvar in Boris Brešar 6 točk.
V	tekmovanju za prehodni pokal so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Janez Godec 6, 2. Štefan Cvar 5,5, 3-4. Vinko Preložnik in Marko Stropnik 5 točk itd.
nesrečeA
• Dne 3. junija ob 19.45 se je voznik osebnega avtomobila ČE 356-67 Milorad PETROVIČ peljal po Tomšičevi cesti v Velenju, iz smeri Kidričeve proti Koroški cesti. Ko se je pripeljal v bližino hiše št. 18 na Tomšičevi cesti, se je postavil na sredino cestišča in vključil levi smerni kazalec ter zavil na odcep ceste proti omenjeni hiši. V tem trenutku se je za njim pripeljal voznik motornega kolesa CE 21-065 Milan DRUKS, ki je hotel voznika osebnega avtomobila prehiteti po levi strani, čeprav je bilo očitno, da bo ta zavijal v levo in je imel zadosti prostora na svoji desni strani. Ko je voznik osebnega avtomobila že bil z vozilom na levi strani ceste oz. na odseku ceste pri hiši št. 18, je v njega trčil motorist Milan DRUKS s sprednjim delom motorja. Na vozilih je za okrog 700 din materialne škode.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame in stare mame
CECILIJE POTOČNIK
Kamenikove mame
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in tolažilne besede v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo tova-rišici Slomškovi za poslovilne besede, Zvezi borcev in kolektivu I. osnovne šole za darovano cvetje. Najlepša hvala tudi vsem, ki so darovali cvetje in v velikem številu spremili našo mamo na zadnjo pot. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: sin Ivan, hčerki Marica in Cilka z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in deda
FRANCA MIRA
se zahvaljujemo članom ribiške družine Velenje, tovarišu Planincu za ganljiv govor, pevcem in rudarski godbi. Posebna zahvala velja dr. Cre-pinšku za zdravniško pomoč. Hvala za podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, sinovi, hčere in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in stare mame
JERICE POLAK
se iskreno zahvaljujemo dr. Lipovšku za pomoč med zdravljenjem, sandikatu trgovskega podjetja ERA Velenje pa za darovani venec.
Žalujoči: hčerka Marica Zupane z družino
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega dragega sina, brata, strica, bratranca in vnuka
BOGDANA KOVAČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Posebno se zahvaljujemo tovarni gospodinjske opreme Gorenje za izkazano pomoč, govornikom, rudarski godbi, pogrebcem in vsem, ki so darovali cvetje in spremili pokojnika k preranemu počitku.
Žalujoči: mama, atek, brat Herman z družino, stari ata in ostalo sorodstvo.
ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od i. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,
ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišejl: AERO, kemična in grafična industrija Celje
Kulinarični mojstri iz Pake dobili odličja
Turistični in gostinski delavci iz širšega celjskega območja so od 2. do 10. junija pripravili turistični teden • Prvi dan je bilo v Celju kulinarično tekmovanje in razstava pogrinjkov • V naslednjih dneh pa so bili kulinarični dnevi v posameznih krajih celjske regije.
Pogrinjek »črno zlato« je velenjskemu hotelu prinesel srebrno plaketo
Foto: PAJK Velenje
InesrečeA
Na tekmovanju in razstavi v Celju je sodelovalo tudi gostinsko podjetje Paka iz Velenja s sedmimi kulinaričnimi mojstrovinami, šunkino ploščo šaleški vrt, hladno frankolovo postrvjo, garnirano perutnino, prin-cesnim govejim jezikom, ribjim kramljanjem, turne-dojem in sladkim hrastovim deblom. Jedila so pripravile Marica Govedič, Marica Hriberšek, Krista Unterlehner, Slavka Sukič in Vera Rosenstein skupaj z drugimi sodelavci. Za šunkino ploščo šaleški vrt so prejeli bronasto plaketo. Veliko pozornost pa so na razstavi v Celju zbudile tudi vse druge mojstrovine, ki so jih pripravi^ kuli-nariki iz hotela Paka. Izredno domiselna in izvirna je bila sladica hrastovo deblo. Izdelek je imel le manjše oblikovne pomanjkljivosti in zadelj tega ni dobil odličja.
Pogrinjek, ki so ga imenovali »črno zlato«, je bil pripravljen za svečano kosilo ob strokovnem posvetovanju slovenskih premogovnikov. Zapisati moramo, da je pogrinjek predstavljal na razstavi novost in svojstveno kreativnost, ker ni vseboval elemente klasične in narodne zamisli. Mnogi opazovalci so ga ocenili za najboljšega, komisija pa mu je prisodila srebrno plaketo zaradi pomanjkljivosti pri ureditvi cvetic. Vsekakor pa moramo ekipi (Nace Kranjc, Franc Košak, Janez Bran-ce, Franci Serdoner, Ivanka Lap, Sonja Šafer in Jožica Plankl), ki je pogrinjek pripravila, čestitati za velik dosežek na tekmovanju.
Turistični teden so zaključili v velenjskem hotelu Paka s kulinaričnim večerom v soboto, 10. junija. Pomembnost tega večera najbolje kaže navzočnost mnogih vidnih gostinskih in turističnih delavcev iz celjske regije in predstavnikov iz občine Velenje. Med drugimi so bili na večeru predsednik občine Nestl Zgank, glavni tajnik celjske turistične zveze
prof. Zoran Vudler, direktor poslovnega združenja Formator Celje Ivan Ura-njek, tajnica strokovnega odbora za gostinstvo pri republiški gospodarski zbornici za celjsko regijo Majda Trogarjeva, predsednik pripravljalnega odbora za izvedbo kulinaričnega tedna Milan Planinšek, član sveta za blagovni promet pri občini Velenje Miha Krofi in drugi. Direktor gostinskega podjetja Paka Mitja Lap je povedal, da so za kulinarični večer v Velenju pripravili predvsem izdelke domače kuhinje na katero tako radi pozabljamo. Zahvalil se je tudi za sodelovanje gostincem iz Maribora, Celja in Velenja.
Kuharski mojstri iz Pake so za ta večer res pripravili domača jedila, ki jih redkokdaj vidimo na jedilnikih. Gosti kulinaričnega večera so imeli na voljo šunko pečeno v testu, govedino v žolici po domače,
domačo salamo s svežim paradižnikom, pljučno v zibiki, polže po mlinarsko, kranjsko pečenko, šarkelj, pehtranovo in orehovo potico, češnjev zavitek, gobo-
vo juho, ajdove žgance z ocvirki, široke domače rezance, kuhane sirove štruklje, prekmursko gibanico, telečjo obaro, ocvrtega kozlička in še mnoga druga jedila. Vsa jedila za kulinarični večer je pripravila kuharska ekipa pod vodstvom Marice Govedič, Marice Hriberšek in Slavke Sukič. Ves prostor, kjer je bil kulinarični večer, je s cvetjem okusno opremila Martina Pavčič.
Prireditelji turističnega tedna so menili, da je bil kulinarični večer v hotelu Paka najboljši od vseh, ki so jih v tem tednu priredila gostinska podjetja na celjskem območju. Zato so hotelu Paka dodelili v trajno last kristalni pokal, ker je zmagovalec kulinaričnih dnevov. Večer v Velenju pa so ocenili z najvišjim številom možnih točk.
Mitja Lap, direktor gostinskega podjetja Paka, je
po zaključku turističnega tedna povedal: »Letošnji turistični teden je zelo dobro uspel, ker so bile priprave pravočasne in organizacija na višku, v našem
podjetju smo z uspehi zelo zadovoljni. Vsi smo se nekaj novega naučili in smo spet sposobnejši pri svojem delu. V kolektivu smo vsi delali. Ni bilo delovnega mesta, niti ne člana kolektiva, da ne bi pri pripravah sodeloval. Moram reči, da so vse službe pravočasno in kvalitetno opravile svoje delo, zato tudi uspeh ni izostal. Kulinarični večer v naši hotelski hiši smo z voljo pripravili in naredili res izbrana in kvalitetna domača jedila. Škoda, da velenjski gost še ni navajen na kulinarične dneve in večere. Prepričan pa sem, ko bodo večeri postali v Velenju tradicija, da bo tudi gost iz domačega kraja prišel enkrat na leto na po-kušnjo najboljših in posebej izbranih jedi. Odličja, ki smo jih dobili na razstavi v Celju in pokal, so veliko priznanje našemu gostinskemu kolektivu.«
Lj. Naraks
•	Dne 14. junija ob 19. uri je voznik kolesa s pomožnim motorjem Mirko KREGAR vozil iz smeri Velenja proti Šoštanju. V Pesjem, v levem blagem ovinku, ga je pričelo zanašati in se je zato zaletel v obcestni robnik. Zaradi tega je izgubil oblast nad vozilom in je padel po cestišču. Mirko KREGAR je bil pri nesreči hudo poškodovan, na kolesu s pomožnim motorjem pa je materialne škode za okoli 200 din.
•	Dne 17. maja ob 16. uri se je voznik mopeda CE 60-625 Slavko GOROVNIK peljal po cesti II. reda iz smeri Slovenj Gradec proti Velenju. Ko se je pripeljal izza blagega ovinka v bližini naselja Selo pri Velenju, ga je prehiteval voznik tovornega avtomobila MB 540-27 Franc HRASTNIK. Ta čas, 540-27 Franc HRASTNIK. Ko je Hrastnik prehiteval, mu je pripeljal nasproti voznik tovornega avtomobila s prikolico, kateremu pa se je HRASTNIK moral precej hitro umakniti v desno. Pri tem je s svojim zadnjim delom tovornega avtomobila zadel mope-dista BOROVNIKA, ki jc zaradi tega zapeljal ob rob ceste in padel po vozišču. BOROVNIK je dobil lažje telesne poškodbe, na mopedu pa je nastalo za okoli 150 din škode.
•	Dne 24. maja ob 13.55 je kolesar Martin LAH peljal po klancu iz Konovega proti Velenju. Nasproti mu je pripeljal po Gubčevi cesti voznik osebnega avtomobila Janez ARNIC, ki je vozil pravilno po svoji desni polovici vozišča. Martin LAH je pripeljal s precejšnjo hitrostjo po sredini vozišča in se je zaletel v sprednji levi blatnik avtomobila tako, da ga je zbilo po vozišču 3 metre naprej. LAH je bil pri nesreči lažje poškodovan, 'na obeh vozilih pa je materialne škode za okoli 120 din.
•	Dne 23. maja ob 15.30 je Jože BOROVNIK vozil osebni avtomobil CE 142-55 po občinski cesti iz Hra-stovca proti Velenju. Ko je pripeljal v Konovem do hiše št. 102 v desnem nepreglednem ovinku z neprimerno hitrostjo, je pri sreča-vanju zaviral, nakar ga je zaneslo v levo in je trčil s sprednjim levim blatnikom v levi sprednji blatnik nasproti vozečega avtomobila CE 332-61. Pri trčenju je na obeh vozilih nastalo za okoli 1200 din škode.
•	Dne 27. maja ob 14.05 je Janez RAVLJAN vozil s kolesom s pomožnim motorjem po parkirnem prostoru na šaleški cesti v Velenju pred zgradbo SO Velenje. Peljal je od bloka šaleška c. št. 18 v smeri šaleška c. št. 14 po levi strani parkirnega prostora. Takrat pa je na parkirni prostor zapeljal voznik osebnega avtomobila LJ 817-78 Zoran LAMAJIC, ki je pripeljal tudi od šaleške ceste št. 20 po desni strani in pravilno zavil na parkirni prostor. LAMAJIC je opazil RAVLJANA, vozilo ustavil, vendar trčenja ni uspel preprečiti. RAVLJAN se je s kolesom s pomožnim motorjem zaletel v sprednji levi blatnik LA-MAJICEVEGA avtomobila. Pri trčenju ni bilo telesnih poškodb, na osebnem avtomobilu pa je za 300 din materialne škode.
•	Dne 7. junija ob 20.50 je voznik tovornega avtomobila CE 394-68 Slavko BOVHA pripeljal po Prešernovi cesti v smeri PM. Ko je pripeljal ob novi 100-
stanovanjski blok na Prešernovi cesti, je dohitel Kristino KORUN, ki je šla peš po desni strani ceste ob robniku. Voznik tovornega avtomobila CE 394-68 je obvozil KORUNOVO in jo jc pri tem s kasonom tovornega avtomobila zadel ter jo zbil na tla. Pri padcu je KORUNOVA dobila hude telesne poškodbe in sicer zlom ključne kosti, medenične kosti in poškodbe trebuha. Odpeljana je bila v ZD Velenje, nato pa takoj v bolnico Celje.
•	Dne 5. junija ob 17.45 se je Vlado PAVLICA pripeljal z osebnim avtomobilom CE 460-81 po šaleški cesti v Velenju iz smeri Celja. Pri hiši šaleška 20 pa je zavozil na levo in pri tem spregledal voznika kolesa s pomožnim motorjem Franca SEVERJA, ki je pripeljal iz smeri Šaleka. Sever kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Pri trčenju je nastala materialna škoda na obeh vozilih za okoli 1.000 din.
•	Dne 15. junija okoli 6. ure se je voznik osebnega avtomobila CE 413-83, ki ga je vozil Alojz DVOR-ŠAK, pripeljal po Kidričevi cesti v Velenju iz smeri novega jaška. Ko se je DVORŠAK pripeljal mimo prehoda za pešce na Kidričevi cesti, je nenadoma pritekel na cesto z njegove desne strani Franc DOBOVICNIK. DVORŠAK ga je zadel s sprednjim desnim delom in obstal. Pri nezgodi DOBOVICNIK ni bil telesno poškodovan, na vozilu pa je razbit sprednji desni reflektor.
•	Dne 1. junija ob 13.50 je Jože URH vozil osebni avtomobil tuje registracije PAF-C 943 znamke BMW po občinski cesti iz Kavč proti cesti III. reda Velenje—Polzela. Ko je pripeljal v križišče ceste III. reda Velenje—Polzela, je izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila CE 408-97, ki ga je vozil Stane ŠUK, stanujoč Arna-če št. 32/b, iz smeri Velenja proti Polzeli. Zaradi izsiljevanja prednosti Jožeta JJRHA je prišlo do trčenja.
•	Voznik osebnega avtomobila CE 316-73 Stane FIDEJ se je dne .25. maja ob 18.45 peljal po Preži-hovi cesti v Velenju. Pred mostom na Prežihovi cesti je FIDEJ zavil na odcep po katerem je nameraval pripeljati do RŠC. Na tem delu odcepa pa je bil parkiran osebni atvo CE 416-10, last Marjana VOG-LARJA. Ker pa je bilo okrog tega parkiranega avtomobila več otrok, se je voznik FIDEJ tem izognil, vendar v nasprotno smer ni uspel odviti ter je tako zadel s sprednjim desnim blatnikom parkiran avtomobil. Ob trčenju je na obeh vozilih nastala škoda okoli 3.000 din.
•	Voznik osebnega avtomobila CE 404-10 Stane VRBOVŠEK se je dne 25. maja ob 15.30 pripeljal po Stanetovi cesti v Velenju iz smeri bifeja RUDAR proti Konovemu. Na odcepu Stanetovc ceste na Gubče-vo je blagi desni nepregledni ovinek. Ker pa je voznik VRBOVŠEK pripeljal nekoliko bolj po sredini vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri po Gubčevi pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 170-38 Rudi ZALUBERŠEK, je med njima prišlo do oplaženja vozil, pri čemer je nastalo za okoli 1.000 din škode. Telesnih poškodb ni bilo.
NAJMLAJŠI SO PRVI ČESTITALI PREDSEDNIKU TITU ZA NJEGOV ROJSTNI DAN — Svojemu najdražjemu učitelju in ljubljenemu tovarišu Titu so za njegov rojstni dan prvi čestitali najmlajši iz raznih krajev Jugoslavije. Skupina pionirjev je predsedniku Titu prinesla prisrčne čestitke in najlepše želje od svojih vrstnikov, ki so mu jih poslali za letošnji rojstni dan. Ko se je predsednik Tito zahvalil za izročene čestitke, je želel, da bi ohranili ugled, ki ga je v svetu dobila Jugoslavija. Na koncu jim je še zaželel, da naj bodo vsi pionirji dobri učenci in naj se pridno uče. Na fotografiji je predsednik Tito s pionirji, ki so mu letos prvi čestitali za njegov rojstni dan • 90. OBLETNICA ROJSTVA GEORGIJA DIMITROVA — V teh dneh je bil v Bolgariji mednarodni zbor, posvečen vlogi v mdnarodnem delavskem gibanju, ki ga jc imel revolucionar in državnik Georgij Dimitrov. Ta mednarodni zbor sovpada v proslavljanje 90. obletnice rojstva tega velikega revolucionarja. Veljko Vlahovič je na konferenci prebral pismo predsednika Tita, ki ga je naslovil na CK KP Bolgarije ob priliki obletnice rojstva Georgija Dimitrova, soborca in vidnega člana mednarodnega delavskega gibanja in velikega prijatelja jugoslovanskih narodov. Predsednik Tito je v svojem pismu zlasti naglasu podporo, ki jo je Dimitrov dal naši borbi in napore, ki jih je osebno vlagal za zbliževanje Jugoslavije in Bolgarije. Na srednji fotografiji je Georgij Dimitrov in predsednik Tito ob priliki obiska v Jugoslaviji 1947. leta • ZA ODDIH IN REKREACIJO — Na nedavnem mednarodnem sejmu lova in ribolova v Novem sadu jc posebno pozornost pritegnila razstavljena oprema za rekreacijo v zaprtem prostoru in za oddih v prirodi. Orodja za gimnastiko, stabilna kolesa za vožnjo in dbugi slični rekviziti bi morali biti dostopni vsakemu delovnemu človeku Na žalost pa te prprave za rekreacijo lahko srečujemo le na ekskluzivnih salonih, ker so tako drage, da niso dostopne žepu povprečnega Jugoslovana. Dobro pa bi bilo, da bi iih kuoili delovni kolektivi za svoje člane, saj je rekreacija zelo potrebna človeku, ki je največji del časa vezan na delovno mesto.	p