Januš Golec: Guzaj 6 'A ni šlo! Kri nedolžnega je upila do neba! Kakor Kajna tudi Guzaja ni nikdo zgrabil, ga ne ubil, a nebo je začelo z maščevanjem- nedolžno prelite krvi z neznosno grizečimi opomitii, da ni stegnil maščevalne roke po krivcu lastnega zavoženega življenja, ampak po čisto nedolžnem očetu osmero nepreskrbljenih otrok! Ko se je poleglo najljutejše iztikanje ter povpraševanje po njegovih zatočiščih, ga je gnalo z neugnano silo na materino srce, o kojega glasu se je hotel prepričati, ali ga morda celo ta proglaša za Kajna. Dober mesec po uboju se je podal burjastega spomladnega večera na pot proti domu k Sv. Primožu. V objemu gostega večernega mraka je Sel preko mosta Hz Voglajno in nato po glavni cesti do podružnice Sv. Ahacija. Od tod je krenil na levo navkreber v gozde, se ognil skrbno bolj obljudene Botričnice in zagledal Sv. Primoža iz šume od leve. Ker je bila že tema, se je upal iz gozda navzdol preko njive do cerkve in za pokopališčnim zidom preko travnika do domače hiše, kjer je brlela leščerba le še zadaj v Stibelcu. Medcl plamenček mu je oznanil, da je mati šo pokoncu in jo bo lahko doklicati brez trkanja ter hrušča. Že je hušnil pi-eko ceste; bil pri oknu in popraskal previdno po šipi s pritajeno prošnjo: »Mama, odprite, jaz sem!« Po izbi ter lopi je bilo čuti drsajoče korake. Vežna vrata niso bila niti zapahirjena, ampak le priprta. Mati ga jc potegnila za seboj in odvedla v štibelc. Pri zakajenem svitu svetilke na ripsovo olje je pogledal mater in streslo ga je po celem tclesu. Poprcj krepka ženska postava jc bila upognjena, oči udrte globoko, obraz izsušen in ves moker od hudournikov solz, ki so se spvistili po že izdolbenih strugah po ovenelem licu koj pri pogledu na sina — Kajna! Mati in sin si nista segla v roke, nista se pozdravila, materine oči so jokale obsodbo, ker se Šarklove hiše odslej ne bodo držale samo slabe govorice, ampak nedolžna kri, ki kriči proti nebu po maščevanju. Mučno — a glasno vpijoči molk je prekinil Francluh s poskusom na videz umirjenega opravičila: »Mati, jaz sem moral. Gromska strela, zakaj me ni izpustil!« Mati se je useknila v predpasnik ter vzdilinila iz globočine: »Ali veš, kaj te čaka za uboj očeta osmerih nepreskrbljenih otrok? Gavge — vislice — in našo hišo ter celo rodbino pa pečat kajnovstva! Oče je že pobegnil od hiše, ni mogel prenesti vednega prežanja žandarjev, ki so čakali noč ter dan na te in naju neznosno mučili s premetavanjem po hiši, na podstrešju in sploh po celi kočariji in z vednim povprašcvanjem, da morava znati, kod hodiš in kje se skrivaš. Jaz sama sem se jim ponudila, naj zaprejo ter obesijo mene radi tebe, da bo enkrat konec ter zadoščeno strašnemu zločinu. Pa kaj žandarji, ti so odšli in se vračpjo le tu in lam, a ljudje — sosedje tei- sofarani! Žandarji me niso hoteli zapreti mesto tebe; glas ljudske obsodbe me bo držal z devetimi ključavnicami zaklenjeno za vrati te radi tebe za vedno proklete in s človeško krvjo omadeževane kočure. Veš, kaj je mati sina Kajna? Prokleta z noč in dan nemirno vestjo, ker je udarila svet z otrokom, ki je stegnil roko po nedolžni krvi, ki tirja maščevanje iz neba! Vzemi vsaj z moje vesti prokletstvo s tem, da se javiš sam sodišču in to naj obračuna s toboj, sicer ne bodeš smel nikdar med količkaj pošten svet in tudi za vso večnost boš ločen od onih, katere so rodile krščanske matere za večno srečo in ne za — večno prokletstvo!« Mati je obmolknila, sin jej je zrl celi čas očitkov v oči, solza mu je zapolzela po sicer trdetn obrazu in že je odprl usta, da bo prisegel zadoščenje pred Bogom ter oblastjo, ko je nekaj zaropotalo zu^aj na dvoriščni strani pred štibelceir., kak'.r b; se bil nekdc spotaknil v nofni temi. Mati in sin sta se prestrašila, ostrmela za trenutek in že jc hropnila majka z obupanim glasom: »Francelj, Jezus Marija, žandar je že tu!« Ni bilo to materino svarilo ter poziv k pobegu še izgovorjeno do konca, ko je bil Guzaj že skozi oboja vrata preko ceste ter travnika za obzidjem mirodvora. Še le tedaj, v kritju pokopališčnega zida mu je udaril na uho rezko zapovedujoči: »Stoj!« in koj za tem strel, ki je blisknil v noč, zapiskal preko ubijalčeve glave in se je zakopala krogla brez zadetega cilja v zemljo na mirodvoru, kjer so počivali najnovejšega Kajna predniki, ki so že davno prejeli plačilo ali kazen za pozemeljsko življenje . . . Pri blisku ter poku strela se je zgrudila Šarklova mati v nezavest; žandar je klel ter robantil, ker je zgrešil plen; Kajn se je za.asno oddahnil, saj je bil od neba za po nedolžnem prelito kri le zape.aten s prokletstvom grizeče vesti in ne obsojen v takojšnjo smrt! II. POGLAVJE. Florjanjevanje. Eden najbolj priljubljenih kmečkih svetnikov je sv. Florijan. Slovenci ga častimo kot zaščitnika proti ognju in radi tega ga je videti naslikanega na stranski steni skoro vsake vaške kapelice ali na pročeljih imovitejših zidanih hiš. V zidanih stebrih kozolcev od Št. Jurja do Brežic so udolbine, v katerih so kipi sv. Florijana. Ni kmečke izbe, v kateri bi ne visela na odličnem mestu barvana podoba patrona proti najhujši nezgodi — požaru. Sv. Florijan in sicer jutro njegovega godovnega dne 4. majnika je bil pred več desetleCji nekak poseben praznik že bolj odraslih kmečkih fantov. Jurjevanje je pri nas Slovencih neznano, pač pa je bilo poprej ukoreninjeno florjanjevanje. S sv. Florijanom je pričenjala kme.ka mladina pravo pomlad. Navada florjanjevanja je po krajih naše povesti danes že precej ponehala, ker je vzbujala večkrat nevoljo kmečkih gospodinj in gospodarjev. Kmečki sinovi, pastirji in hlapci so se zbirali prav zgodaj zjutraj na spominski dan sv. Florijana na kaki bolj prikriti livadi ali v gozdu. K temu praznovanju je moral vsak nekaj prispevati. Ali je prinesel jajca, ali slanino, ali kako alkoholno pijačo. Zbrana moška mladina je zakurila ogenj. Najbolj spošto.vani o-d fantovske srenje je pekel za vse iz jajc in masti cvrtje. Ko so sc najedli, so posedli krog ognja in pili, dokler je bilo kaj. K florjanjevanju je spadalo tudi petje, ukaivje in pripovedovanje fantov&kili zanimivosti iz celega minulega leta. Taka spomladanska praznovanja so se spremenila večkrat v pijančevanja in kolikokrat tudi v prepirc ter pretepe. Nekateri fantje so nabirali jajca in slanino za proslavo sv. Florijana od hiše do liiše. Ker ni sme priti nobeden na slavlje praznih yok, so drugi doina iziuikali gospodinjske dobrote: jajca in špeb, gospodaije pa prikrajševali za vino in žga- nje. Iz tega zadnjega vzroka je bil odrašeni kmečki svet proti florjanjevanju, ki je danes malodane izginilo. Tedaj cvetoči običaj florjanjevanja je izrabil Guzaj 4. majnika po uboju šentjurskega občinskega biriča v to, da bi imel enkrat skupaj zbrane na enem mestu svoje najzvestejše. Hotel se jc prepričati, kako močna in v koliko zanesljiva je njegova organizacija. Po pobegu od matere si jc bil na jasnem, da zanj ne bo prostora nikdar med poštenimi ljudmi. Žandar ga je napodil v noci s kroglo od najljubšega bitja na svetu, ki je edino čutilo z njim in ga je hotelo §e v zadnjem trenutku vrniti na pravo pot — od matere. Oborožena sila ga je pregnala od doma v noč — v šumo in kaj mu je preostajalo drugega, nego dalje po breznu rnaščevanja nad človeštvom, ki ga je krivično izpljunilo iz svoje srede. Kljub kajnostvu ter prognanstvu je hotel imeti dom danes tu jutri tam in neomejen. gos^podstvo po šuinah ter gozdovih, po katerih se je tolikokrat vladoželjno razgledoval e Košancc,