Martinci / napotki za določanje v naravi
// Luka Božič
V skupino ptic z imenom martinci uvrščamo deset predstavnikov rodu Tringa, od katerih je bilo v Sloveniji zabeleženih sedem vrst, šest pa se jih pri nas redno pojavlja. V ožje sorodstvo martincev sodi tudi mali martinec (Actitis hypoleucos), ki sicer spada v drug rod (Actitis, mali martinci). Nekoliko širše sorodstvo martincev sestavljajo vrste iz poddružine martincev Tringinae (skupaj 30 vrst), ki je del največje družine skupine pobrežnikov, imenovane kljunači Scolopacidae (86 vrst), vendar bo v tokratnem prispevku govor le o martincih v ožjem pomenu besede.
Martinci so večinoma gnezdilci kontinentalnih, severnih delov zmernega podnebnega pasu, kjer izbirajo močvirja, barja in druge odprte, vlažne predele na območju borealnih gozdov in deloma tundre. Izjema je rdečenogi martinec (Tringa totanus), pri katerem del areala sega precej južneje od drugih vrst in pogosto gnezdi tudi na obalnih mokriščih, vključno s Sredozemljem. Rdečenogi martinec je tako hkrati edina vrsta martinca, ki redno gnezdi tudi v Sloveniji, čeprav le v manjšem številu in le na treh ali štirih lokalitetah. Druge vrste se pri nas pojavljajo le v izvengnezditvenem obdobju, večinoma v času selitev.
Martinci so, kot je to običajno pri večini pobrežnikov, izraziti selivci, ki zimo preživijo v podsaharski Afriki, v manjšem številu pa tudi na obalah Sredozemskega morja. Pri nas jih lahko na spomladanski selitvi opazujemo med sredino marca in sredino maja, na jesenski selitvi pa med koncem junija in koncem septembra, nekatere vrste v manjšem številu celo vse do konca oktobra ali sredine novembra. Edina vrsta, ki se v zimskem času redno pojavlja v notranjosti Slovenije in celo prezimuje na prodiščih nekaterih rek, je pikasti martinec (T. ochropus). Seveda niso vse vrste pri nas enako pogoste. Medtem ko prištevamo pikastega, močvirskega (T. glareola) in ze-
lenonogega (T. nebularia) martinca med pogoste vrste, potrebujemo za opazovanje drugih vrst več sreče, ali pa se moramo odpraviti na eno izmed znanih območij rednega pojavljanja martincev pri nas. Še zlasti to velja za jezerskega martinca (T. stagnatilis), ki je najredkejši med vsemi vrstami martincev z rednim pojavljanjem v Sloveniji.
In kje so pri nas najboljša območja za opazovanje mar-tincev? Pikasti martinec se v manjšem številu pojavlja v nižinah povsod po državi. Ustavlja se tudi na zelo majhnih vodnih telesih, kot so potoki, kanali in mlake. Podobno velja za močvirskega martinca, ki pogosto oblikuje nekoliko večje jate (do nekaj deset osebkov) in se rad ustavlja na poplavljenih travnikih ter njivah. Druge vrste navadno potrebujejo nekoliko večja vodna telesa, kot so ribniki, jezera in obalna mokrišča. V večjem številu se pojavljajo zlasti tam, kjer so na voljo primerne blatne površine in plitvine za prehranjevanje. Med takšna območja prištevamo predvsem Sečoveljske soline, Škocjanski zatok, Cerkniško jezero (zlasti spomladi), zadrževalnik Medvedce in bazene nekdanje tovarne sladkorja Ormož, v manjšem obsegu pa tudi nekatere druge lokalitete (npr. Ledavsko jezero, Rački ribniki, ribnik Vrbje, mlaki pri Hrašah ipd.).
Martinci ne sodijo med najlažje skupine ptic za določanje v naravi, zlasti če nimamo z njimi nobenih predhodnih izkušenj. Pomembni znaki pri določanju so dolžina, ukrivljenost, debelina in barva kljuna, barva in dolžina nog, dolžina morebitne nadočesne proge, izrazitost, oblika ter dolžina prog na prsih in bokih, obarvanost zgornjega dela telesa (hrbet in peruti) in velikost (pomembno predvsem pri neposredni medsebojni primerjavi različnih vrst), v letu pa oblika morebitne svetle lise na spodnjem delu hrbta, barva trtice in spodnje strani peruti ter beline v perutih.
1: Zelenonogi martinec spada med pogostejše vrste martincev. Tako kot večino drugih vrst, ga lahko pri nas opazujemo predvsem na selitvi. foto: Borut Rubinic
//letnik 16, številka 02, junij 2010
DOLOČEVALNI KOTIČEK 21
Martinci
Ilustracije Jan Hošek
pikasti martinec (Tringa ochropus) velikost: 20-24 cm
temna zgornja stran z majhnimi svetlimi pikami
nadočesna proga sega le do očesa
noge ponavadi zelenkaste barve
črni martinec (Tringa erythropus) velikost: 29-33 cm
mladosten
rdeče noge (razen v popolnem poletnem perju, ko so črne)
odrasel poleti

dolg kljun z rdečim bazalnim delom (samo spodnji del kljuna)

temna zgornja stran s posameznimi črnimi peresi v poletnem " _rju, svetlo siva v zimskem in
temne proge na prsih ostro ločene od belega trebuha
izrazita nadočesna proga sega do očesa
dolg, rahlo navzgor ukrivljen kljun
svetlejša zgornja stran z več in večjimi svetlimi pikami
dolge, sivo-zelene noge, ki v letu opazno presegajo rep
F tTSf^
l-A
močvirski martinec
(Tringa glareola) velikost: 18.5-21 cm
noge ponavadi rumenkaste do izrazito rumene

f r	-
v.
Bfe-*
pikasti martinec
temna spodnja stran peruti
rdečenogi martinec
v letu progast rep ter bel spodnji del hrbta in širok, bel zadnji rob peruti

močvirski martinec
svetla spodnja stran peruti
jezerski martinec
v letu progast rep ter bel spodnji del hrbta ovalne oblike

zelenonogi martinec
v letu svetel rep ter bela trtica in bel spodnji del hrbta, ki ima obliko narobe obrnjene črke V
v poletnem perju v celoti črn, v zimskem perju zelo svetel belo-siv, v juvenilnem perju pretežno sivo-rjav z izrazitimi prečnimi progami na celotnem spodnjem delu telesa
siva zgornja stran z značilnimi črnimi vzorci na posameznih peresih v poletnem perju, zelo svetlo siva v zimskem in juvenilnem perju
jezerski martinec
(Tringa stagnatilis) velikost: 22-25 cm
črni martinec
v letu progast rep ter bel spodnji del hrbta ovalne oblike
srednje dolg kljun z rdečim bazalnim delom (zgornji in spodnji del kljuna)
rdečenogi martinec (Tringa totanus) velikost: 24-27 cm
+ - vitka postava, dolg tanek vrat
zelo dolge, tanke sivo-zelene noge
veliko beline na predelu med očesom in bazo kljuna v zimskem perju
izrazito progast po vratu, prsih in spodnjem delu telesa, manj izrazite proge v podobnem obsegu opazne tudi v zimskem in juvenilnem perju
izjemno tanek, dolg, raven kljun
vselej rdeče noge
Objavo ilustracij so omogočili: avtor ilustracij Jan Hošek, ČSO (Česka společnost ornitologicka) - češki partner BirdLife International in Alena Klvanova, urednica revije Ptači svet, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Risbo Martinci si lahko ogledate tudi na spletni strani revije Svet ptic.
-
■" ' I