V Trstu, sabota 26. januarja 1878.
Tečaj III.
,Edinost* ithaj* »salto drngo tn Četrto babota vsakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.—
lunaj Trstu po pošti vse loto » 2 „40
„ „ , polu leta „ 1 „ 20 ... četrt . ,—.70 Za oznanila, kakor tudi za .poslanice* se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. co se tiska 1 krat 7 . . . vi 2 krat 6 . . . „ 3 krat Za	črke po prostoru.
Posamezne Številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri
posti, pod obokom tik Kalisirov« liih«', na lJelvedern pri g. Dertolinu, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na Prošeku pri g. Corjupti, v Hnr-koli pri g. Ani Takan in v Ua-zovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Smirin M. Mandulom zg. J. Ježu.
Naročnina in vsa pisma nuj se pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
.V ciliiioMi je moi*.
Mačje mijavkanje.
Kako neprijetno je po noči slišati v poslopji in okrog njega mačje mijavkanje! Mačja godba je slabo znamenje onemu, kte-remu velja, kajti doslej se ni bilo v sekirice postavljeno in mislim, da se tudi vpri-hodnje kaj takega ni nadejati. Da mačje mijavkanje tudi v sosednjej vasi vzroči mijavkanje, da tudi tu nahaja jek, to je naravno, pa vsa godba ee prežene z metlo brez posebnih ceremonij, kakor nekteri mislijo in takim sploh ljudstvo pravi babje-verci. Te dni se je čulo tudi v Trstu močno mačje mijavkanje in sicer jako neprijetno vladi, ker je to mijavkanje povzro-Čevalo osobje s takimi pripomočki, kakoršne rabi drhal v Abrucah in Kalabriji, namreč silo in terorizmom.
Da je obrežje slovanske Adrije tu in tam obsnto z smrdljivimi izmečki, to je dokazano, v kotu jadranskih obalov pa je na-kopičilo vetrovje raznolične smeti, ktere kn-žijo dan za dnevom zdravi slovanski in sploh avstrijski zrak, v kterem se razlega čudno mačje mijavkanje, in naj rajši tam, kjer se nahaja kupec smeti. Mijavkanje v Trstu je našlo odmev v sosednjej kraljevini, beneški listi so imeli dopise, da je v Trstu vse po konci, da je revolucija, da bi se mislilo : v Trstu so Lahi zares raja, da vsa Istrija ž njo vred želi, da se združi z Italijo. To pa ni tako, bodimo pravični in odkritosrčni.
Tržaška tetka, ktera večkrat ka in zablodi, je sedaj tudi sama sebi srčnost dajala in se celo na nemško stališče v Trstu postavljala, ona je stvar drugače svetu objavila, nego je bilo v resnici. Mi pa hočemo svoje menjenje izreči zato, da se v nekterih krogih, če prav je reč znana, v pretres vze-mo in porabijo oni pripomočki, kteri so v korist državi in deželi, v kterej smo večina mi. Ker se lahonska stranka nema nadejati ničesa od Slovanov, začela je svoj mačji glas močneje in močneje napenjati, da opozori Italijo in zbudi tam občno menjenje pri nekterih pustolovcih. Tržaški lahoni so začeli tudi glave bolj po konci nositi in tu in tam se drzne kaka ničla izustiti besede, ktere pojasnujejo načrt neke stranke, ktera bi se morala na višjem mestu bolj na muho vzeti.
Videli smo v Trstu zopet neko malo, zelo opešano i mršavo po skušnjo 68 tega leta, ktera je bila namenjena, nekej stranki dati nov život, ter je trebuh z jeklenim oklepom obložila, da se ga ne primejo nikakoš-ne pušice, bodi si od vlade, bodi si od zastopnika zatirane raje v okolici s tribune. Kjer se po turški gospodari in kjer ne velja pravica, tam je vse gnjilo, tam vse gine.
Demonstracije, ktere so bile te dni v Trstu, kažejo do dobrega moč, ktera ima nad Btrankami stati in čuvati državno pravice. Vedno bolj se kaže, kako koristno je Slovane na steno pritiskati, vedno bolj stopajo na dan nasledki, kterih je vlada saina najbolj kriva. V Ljubljani je vse tako vre-jeno, da se večina slovenskega naroda tlači; narodni vradniki in profesorji se pošiljajo v ptuje kraje, in ko človek po vradili v svojem jeziku česa išče, smeje se mu ošabna kohorta rekoč : Mi ne umejenio tega jezika in ubogi kmet, ki ni izobražen, hodi bojazljiv sem ter tja a ne, da bi tirjal, ker davke plačuje, kar mu po pravici in postavi gre. V Dalmaciji je peščica Lahov in La-honov, pa vludarstvo jim je ugodno, ker prezira mijavkanje, ktero zbuja mačja družba onkraj Adrije ; kak zaščit imajo dalmatinski in isterski Lahi, to kažejo vsakdanje britke skušnje, posebno volitev v splitsko trgovinsko zbornico, li katerej je vlada poslala nekega Weigelsberga za komisarja, da je delal zoper narodnjake. Kako se je on vedel, to beremo v „Narodnem listu" in to pričajo mnogoštevilne pritožbe do Njih Veličanstva na Dunaj. V Splitu je v manjšem številu enaka izdajiška lahonska drhal, kakor v Trstu, ona vedno draži domačine, nesramno napada posamezne narodne osobe, ktere niso roke hoteli umazati se sleparstvom, a vlada se za to malo briga.
Mačje mijavkanje v Trstu pa mora toliko bolj žaliti vsacega poštenega narodnjaka in avstrijca, ker izvira vsled preziranja Slovencev, kteri so vedno kazali, da so zvesti in to pred malo časom, ko jih je sam cesar pahvalil. Žalostno je, da je pripustila vlada škodljivo lalunsko drevo tako se raz -šopiriti, treba je po vrtnarsko delati, Avstriji škodljiva zelišča vničevati, striči rogovile neukretnej laškej murvi, gnojiti slovanskej lipi, da ee razprostre in obsenči svojega gospodarja. Dokler se ne bode v Avstriji tako delalo, dokler se ne bode svestoba Slovanov
dejansko pripoznavala in cenila, do takrat se ni nadejati v Avstriji boljšega časa in glodal bo pogubljiv črv na zdravem životu.
Kar potem pride, to je osoda uže odločila, kterej se ne bode mogoče v bran staviti, ker ona, kakor deroča razvodenela reka vse po naravnem zakonu predrugači. Ako čujemo, da se razlega izdajsko mačje mijavkanje na našej zemlji okrog naših poslopij, moramo se čuditi, da je to v denaš-njem času mogoče, a čuditi se nij, ako je začel Slovenec, stražar jadranskih obalov, premišljati, kako se ž njim na višjih mestih počenja. Žali poštenega Slovenca uže to, da se mu zabranja v okolici narodna zastava, ako se hoče napraviti kaka narodna poštena slavnost, uže je nadzorovan, zabranilo se je tolikokrat to po naši okolici, da nam v živem spominu ostane. Ko pa laška društva z problematičnimi rudečini zastavami okoli hodijo, prosto jim jc. Zakaj se ni od začetka pogubni stvari v okom prišlo in se ni postavila živa meja mej pravico in krivico, zakaj ni politično gozdnarslvo opozorjeno po večkratnih znamenjih svojega upliva rabilo: tega nečeino pretresovati, prepuščamo pa v tehtni preudarik onim, ki imajo našo osodo v rokah.
Sosednja kraljevina se je vsa predrugači la, na kar bi prav Avstrija morala posebno pozorna biti, kajti nov gospodar ima dosti krat druge misli in drugačno gospo-darstvo od starega, in nastopniki se radi drže tistih načel, katera so bila koristna prednikom. Ako glasovi v laških novinah predrzno reklamo delajo, ni to le mijavkanje neza dovoljnih pustolovcev in izdajic avstrijskih podanikov takraj Adrije, ampak reč dobiva malo po malo meso i kosti, da zraste iz nje zmaj požeruh, ki zemljo pustoši in ovce žre. Da se na Laškem tako rado veruje nekterim tožbam, in da ne poznajo naši sosedji zemljepisa ter ga tudi nečejo poznati, temu se ne smemo čuditi, ker jih vodi strast in ne morejo pozabiti nekdaj nega gospodarstva Nemcev. Utihne pa mačje mijavkanje, kakor hitro se bode avstrijski Slovan zadovoljnega čutil, kakor hitro se bode §. 19. državnih osnovnih postav praktično izvrševal, kakor hitro bodo erednje šole po vsej slovenski zemlji v domačem jeziku, ali žalibog, sedaj še normalk nemamo v našem jeziku, posebno mi okoličani. Dokler se bode ptujščina po sili vpeljavala, do takrat bo
cvetlo izdajstvo, renegatstvo in gojila sc bo gnjusna zalega državi nevarne drlmli, ki prizadeva vse zlo. V sosednjej deželi ne najde več tnko mačje mijavkanje odmevu, ko se narodna sloga v mogočnej Avstriji po ravnopravnosti izvrši, ker bo sosed zagotovljen, da ne opravi ničesa, da so mora odreči sanjarijam in pohlepnim mislim do zemlje, ktero bi le takrat v svojo last dobil, ko bi z mečem zatrl prebivalce, ki so zvesti svojemu gospodarju.
Ako se bode pa v Avstriji na ljubo kopici na poln divjib Madžarov in na ljubo nekej drngej kliki gospodarilo in vladalo, onemore država, ktera ima uže preveliko breme na sebi i toliko pijavk, ki jej kri i mozeg suše, i pride v ono stanje, ktero je Turčijo ugonobilo. Uže zdaj se v nekterih stvareh ne loči dobro od bolne Turčije in kaj še pride, ko nastane avstrijsko vprašanje, ali federalizem ali pogubna sušica, ki pouzroči gotovo smrt.
Treba je metle pri nas, pomesti se mora čisto vsa nesnaga, ne sme se trpeti mej ličnostjo stvari, ktere niso na svojem mestu. Treba je pri nas ozbiljnoga in sposobnega izvrševalca, da odstrani to, kar so drugi zakrivili; treba je naglo vse vrediti, dokler je še čas, podpore se ne manjka, da se omeji nevarni element, ki lahko postane deioča reka.
Zatoraj, pozor! s zavezanimi očmi tehta boginja pravice, z mečem v roki. Mi se ne strašimo, imamo v sebi pezo zvestobe i junaštva, ktera odvaga vso tihotapnost, izdajstvo in rovarstvo, pade votla oholost nasprotnikov, vničen bo sovražnik in mačje
mijavkanje utihne za vselej,
--
Padle so verige.
Hudo buči sinje morje, kadar ga vznemirijo podmorski valovi, buta ob skalovje, da se tresejo obali, penečo meglo razpuhte-va visoko v zrak, jezno pada val /a valom v globočino nazaj, da se združi sc svojim elementom, kterega ne prežene nobena moč, kterega ne omeji človeška roka. Stavili so jezove in bregove v krajih, kjer je gospodujoči element razsajal, hoteli inu zabraniti prostost, pa osramočeni so bili vsi, kteri so se drznili protinaravno gospodariti.
Slovanski narod je bil miren, le včasi ga je vznemirilo divje valovje, potegnol je nasprotni veter in se zopet pomiril. Pa vzdignol se je zopet proti njemu, sila se je zaganjala v neprenehanih udarcih, vmešali so se vsi vetrovi, da razbijo njegovo stalnost in moč, krvavi valovi so opirali trdno vez, hudo je divjala krvava iurija, bliskalo se je iz grmečih topov, svetili so se meči v krvavi zarji, vse se je zmajalo in žugalo pogubo, steber za stebrom je zastokal v svojem ternlju, da pokoplje ogromni narod v verigah zdihajoč več sto let ali — glej divji element se je polegel, zmagal je narod, kte-remu so drznoli vsi turkoljubni narodi očitati sebičuost in slabost. Padle so verige,
razdrobljene leže v prahu, junak stoji na razvalinah stoletnih ječ, skoz razbita vrata je zasvetil dan, počasi se gibljejo oglodane podobe po tamnih stopnicah, kar ni pomor-jenih in razsekanih bilo od fanatičnih divjih Azijatov. O rešitelj, bodi pozdravljen, si li ti došel iz mrzlih severnih krajev ? si li ti junak kralja Matijaža slavne vojske ? dovoli mi, da te prtisnem na koščena prsa; zdaj rad umrem, zvišilo se je, kar je stari slepec prepeval po širnih solznih deželah. Odpadle so verige, vrastle v meso, po livadah hrup razsaja, gost dim naznanja odhod divje drhali, da zapusti za sabo spomin, da se potomci zapomnijo svojih pradedov, ki so zdrobili robstvo v prah. Pred malo časa je švigal še ogenj divjej zveri iz odprtega gol-tanca in žugal požreti vsacega, ki bi se približal lepim pokrajinam.
Od daleč na severji je zasvetila sulica brhkega Kozaka, kakor sv. Demetrija, ki je zmaja umoril; srčno je dirjal dalje, kolikor večja je bila nevarnost, toliko več je imel srčnosti in poguma, jahal je na vrancu z dobro vestjo za svobodo zlatno i krst častni čez ledene gore. Padle so verige, njih žvenk je prešinol brata takraj Save, rujavi sklepi so zleteli po vseh slovanskih pokrajinah, zasejalo se je seme rodoljubja, okresale se iskrice bratovske ljubezni, s kterih plamti zubelj osvete vsacemu nasprotniku, ki bi drznol ovirati sveto delo osvobojenja. Stara planina, zgodovinski Balkan, osvečen stoji, po grobovih se ostanki žrtev prebračajo, visoko pečevje je oblito s krvijo, zavito v belo odejo, poljublja ga žarek prijaznega solnca, iz črne noči se je potegnol mrtvaški prt, nebo se je zvedrilo, padle so verige, trinogi beže, ruši se ozidje gradov, ki so bili stoletja strah in trepet.
Na Bosporu in Zlatem rogu starodavni Bizantin sprejema domačine, preko njega beži okajenih obrazov drhal v azijatske dežele, polumesec na visokih minaretih oble-deva, blesk orijentalske visočine zgubljava veljavo, pozlačeni hrami in obzidane palače sultanovih krasotic se prazne; hodi čez morje v Azijo, tam je tvoj dom, krvolok, v Evropi uij tebi prostora, ves izobraženi svet te je zavrgel, zlomil ti je verige Slovan, da se nikdar ne okrepiš, da se oddaljiš z slovanske zemlje za vselej.
Ponosno z visokega stališča grme zapovedi, v prahu se vije premagan, vničen krvolok, ki je še včeraj moril po bornih vaseh, pri ognji pekel nedolžne otroke in žene, skrunil device ; danes prosi milosti, danes trepeta. Ni pomoči, ni milosti! Slovan ne mori, ne povrača moritve z moritvi-jo, obsoja pravično, naravni zakon mu je voditelj in pravica mu je pot, zato leže verige zdrobljene v prahu in robovi se v svobodi od veselja v solzah tope. Gorski sokoli v črnih gorah so stopili v nižave, kjer je cvetlo bogastvo njih praddedov pred štirimi stoletji, osvetili so „Kosovo polje", udarec za udarcem je padal, rušili so grade in trdnjave, handžar piše novo pogodbo in risana puška meče svinčena zrna v konjske repove, otamneli polumesec pada, križ se
vzdiguje na A ji Zofiji, koltura ee rodi na grobu barbarstva.
Dični Srbi posedajo nekdanje srbsko kraljestvo, po Kosovem polji se bodo razlegale gusle, in kolo se vrtilo v travici, ktera je bila pognojena se slovansko krvjo ; padle so verige, od gore do gore odmeva svoboda, kramarska Anglija plaho sope, Madžar si brke od jeze grize in židovska poturčena drhal pobeša glave, palo je robstvo, zdrobljene so verige.
Slovan z lavorjevim vencem stoji na braniku, okrog njega leži pobita turška armada, za njim tugujo ujeti fanatični vojaki, udani v nemilo osodo. V Azijo sc seli Sultan, ki je bil strah in trepet vsej Evropi.
Zdaj z veseljem kliče sleherno slovansko srce : Za Balkana ima dana, zlata zarja
vstaja, padle so verige.
-----
Dopisi
Iz Rojana.
Zlo so govori po naši fari — da magistrat namerjava v laškem oddelku III. razreda poduče vanje kerš. nauka v laik. jeziku vpeljati, in da je v ta namen že svoje ukaze duhovski gosposki poslal! Nečemo tukaj preiskovati, ali ima magistrat pravico to storiti ali ne, to naj dotične gosposke odločijo — mi hočemo le pogledati, ali je tak ukaz pravičen ali ne — in čitatelji naj potem sami sodbo sklenejo:
V imenovanem razredu je kakor slišimo 46 fantičev od prvega do zadnjega vsi Slovenci, 12 deklic, med temi vse Slovenke, razem ene — kterej je oče furlan, mati pa dunajčanka, ki pa prav tako dobro slovensko kakor nemško i italijansko govori.
Vsi imenovani fantiči i deklice so bili od svojih starišev poduče vani v kršanskem nauku v slovenskem jeziku — vsi imenovani so bili podučevani v 1. 2. razredu — za 1. spoved in sv. birmo od gosp. kate-keta v slov. jeziku — vsi imenovani so vsako nedeljo in praznik pri pridigah in kerš. naukih zopet podučevani le v slov. jeziku — in vendar magistrat tirja — da se mora v šoli v lašk. jeziku nauk učiti! !
Lep Babilon zahteva mestni magistrati! Namen njegov je: otroke popolnoma ne-vadne storiti, kar vero zadeva.
Mislimo, da, ako bi tak ukaz veljavo dobil, z nami vred vsi očetje in oskrbniki imenovanih otrok strogo na noge stopijo ter bodo proti imenovanemu ukazu protestirali — in ako se na vse to ozir ne jemlje — naj se imenovani otroci iz laškega oddelka v slovenski preselijo, in tako nepotrebni laški razred vničijo.
VeČ faranov (očetov).
---
Politični pregled.
Državni zbor obravnuje zdaj čolne zadeve, v katerih se ne ujema z ministerski-mi nazori; ministerstvo žuga z odstopom, ako zbor ne sprejme njegovih nasvetov; na-
godba z Ogri tudi se nij izvršena, ker se ministri obeh državnih polovic ne morejo pogoditi, nagodba je i menda ostane Sisi-fovo delo, porod nesrečnega dualizma. — Urednik praške Politike je mej Cehi napravil prepir sebi v največje zlo, pa tudi Cehom ne na čast in korist; razprtije so le nasprotnikom koristne.
Mi smo tega menjenja, da bi Cehi najboljše storili, ako bi ves prepir pustili, odpovedali se pasivnej politiki, katera nema navzunaj nobenega vpliva, doma pa le mlač-nost i razpora rodi, ter stopili v državni zbor i z druzimi Slovani vred pripomogli, da se Avstrija prerodi tako, kaker zahteva pravica.
Madžari so si nakopali na glavo večno sramoto pred vsem svetom ; oskrunili so pravico, ki je po latinskem pregovoru državam podloga (fundamentum regnorum). Obsodili so neomadeženega, rodoljubnega moža Miletiča v petletno težko ječo na dokazano krivo pričevanje necega podkupljenega, brezvestnega človeka, ki je sramotna hudodelstva počenjal. Prav tako so delali Turki i prav zato stoje zdaj zmagovalni Rusi pred Carjigradom. Kakor zdaj Turkom, enako se bode kmalu godilo Madžarom, ker tam, kder državna oblast skruni pravici sveto lice, tam je pala zadnja državna podpora, tam nij več rešitve.
Rusi onstran Balkana slavno zmagujejo, kakor deroči plaz, tako so planoli z visocih balkanovih strmin na bolgarske i rumcliške ravnine ter pode Turke, kakor plahe ovce pred sabo. Uže so zaseli Fili-popelj i Drinopolje ter so na potu proti Carjigradu i v Galipoli. Predno mine teden, bodo v prestolnem mestu, ako sc takoj ne sklene premirje, ali mir. Sulejmanovo vojsko, katera se je morala iz Filipoplja na desno stran umaknoti, ker so jej Rusi pot v Drinopolje zaprli, dohitel je junaški Gurko, razbil jo i raztrusnol ter jej vzel 49 kano-nov. V malo urah potro Rusi še zadnje ostanke turške armade, potem bodo diktirali mir k ljubu ropotajočim Angležem, oho-Madžarom i nesramnim poturicam. V tem času, ako znamenja ne varajo, posedejo Avstrijci Bosno i Hercegovino ter ostanejo v teh deželah.
Srbi so osvojili skoraj vso staro Srbijo, katera jim, ko se mir sklene, menda iz rok ne uide. Crnogorci so z naskokom vzeli mesto i trdnjavo Ulčinje ter stoje uže pri Skadru, da tudi tega vzemo. I oni brez dvombe ostanejo gospodarji v bojanskej dolini.
Brzojavi pravijo — porok nij smo za resnico — da je dobilo angleško vojno bro-dovje ukaz jadrati v Dardanele. Recimo, da je to res, potem lahko nastane razpor mej Angleži i Rusi, kateri poslednji pa utegnejo prehiteti Angleže in uže danes Galipoli v rokah imeti ter Dardanele zapreti.
Kmalu bo vse dovršeno j Evropa do-bode drugo lice, zdrobljene so verige, katere so nad 400 let žulile uboge krščanske rodove, ječe se odpirajo, solze otirajo, varna je nedolžnost, zdanilo se je, solnce je pro-
drlo oblake, svoboden je Balkan, z tnina-retov je pal polumesec, križ se stavi na cerkve i v njih prepeva Te Deum, slava Bogu i mir zemlji. Zlatimi črkami zapiše zgodovina osvoboditelje turških Slovanov v svojo knjigo. Slava Rusu, on je izvršil veliko delo, na veke bo slovelo njegovo ime!
---ž&ms&s***-
Domače stvari.
Rojanska čitalnica napravi v nedeljo 27. t. m. ob 6 uri zvečer besedo s petjem, igro in tombolo. Vstopnina je za neude 20 sld., vsak povabljeni gost mora vabilni list se saboj prinesti in pri vstopu oddati. Nadejati se je posebno veselega večera ker igra in zabava ste pustnemu času prav primerni.
* Magistrat in Viktor Emanuel.
Naš magistrat je toliko lojalen do laškega kraljestva, da so na dan, ko je slovesna maša za V. Emanuela bila, šli skoraj vsi uradniki k maši. Kmetje iz okolice pa so morali gubiti čas, ker so zastonj v mesto prišli davke plačevat; blagajnik jih je pošiljal strani, rekoč, naj drug dan pridejo, ker ni časa bilo; vojak pa je prišel pri vsem tem tisti dan na eksikucijo in treba je bilo plačati „groš". Dragi čitatelj, ali ni to turško gospodarstvo?
° Magistratov kapovila je bil tepen na Kontovelji; kakor nam je nek mož od tam pravil, zato, ker ni bil mož beseda pevcem, katerim je zagotovil 10 gld. za novo leto. Omikani ljudje se ne tepo, tudi se ne spominjamo, da bi bili kedaj domači župani tepeni bili. Magistratovo nasilstvo zori svoj sad.
4 Vžitnine ali daca je bilo minoli mesec v Trstu plačanega 212,322 gl. 54 kr. drugega davka je prišlo v mestno blagajni-co in sicer 60,809 gl. 75 kr. za državo in 20,944 za tržaški komun. V leto 1877 je prišlo raznih davkov v blagajno 850,901 gl. državi 749,664 gl. pa za komun. S tolikimi dohodki, kakor jih ima Trst, ne more se ponašati nobeno mesto v Avstriji, pa imamo vendar Tržacani nad milijon dolga. Mislite si gospodarstvo.
" Žalostni nasledki magistratovih komisarjev ali načeljnikov po okolici sc kažejo, kar so oni postavljeni, zadnji je pa posebno žalosten : V neki bajti pri kamnolomu v Koloniji je stanovala neka uboga družina, tako uboga, da še postelje nij imela ; ležali so mati in otroci v listji, mož pa je šel po deželi dela iskat, stanovanje jim je dal znan dobrotnik brez plačila, pa kaj se pripeti, uboga žena porodi brez vse pomoči in brez postrežbe — moža ni bilo doma, otroči še majhni — na porodu vsled zapuščenja umre, nobeden se ni brigal za to ubogo družino, domačih županov ni več, kteri bi bili gotovo se brigali za to siromašno družino, kedo je, s čem se živi in kje stanuje, tako pa ni bila nikder zapisana in okrajni načelnik se za take stvari malo briga. Okoličani, naši župani, so vse drugače
službovali, bil je red in varnost, zdaj pa, ko so ptujci v okolici, gre vse rakovo pot, to je sad laške propagande.
*	Predrznost tržaškega magistrata je uže tolika, da pošilja po okolici vojake iz-tirjat, da se še ne zna za kaj in za koga. Skrbni naš magistrat, kteri več denarja porablja, nego treba, še ne objavlja, da je kako stvar treba plačati, ampak pošlje kadar se mu zdi cksekucijo; zares lepo turško vladanje modrih očetov.
*	G. Blirgstaller, znani bogati graj-ščak, kteri ima veliko posestvo in grajščino v okolici, izjavil se je v Adriji, da mu ni bilo ničesa znano o stanji one uboge družine v njegovej koči, ktero jej je brezplačno za stanovanje dovolil. Zal mu je bilo, da se ni v stiski nanj obrnil mož uboge družine, on bi bil gotovo iz srca rad pomagal, kar je gotovo, ker g. Burgstaller je ubogim okoličanom uže tolikokrat pomagal v nadlogah, enako milostiva je njegova plemenita gospa, prava mati ubogim, ktero naj bi posnemale druge žene.
" Zaročil se je vrli naš narodnjak g. Anton Kastelic, trgovec, z gospodičino Marjeto Gilardini.
" Svečava na čast laškemu kralju, tako se je govorilo, je bila v zaporu, nek neumnež je užgal slamnico, na kteri je prej spal, straže so hitro pogasile, sicer bi bila nevarnost.
" Vojaški ples domačega peš polka Kuhna bo na svešnico zvečer v dvorani „Monte verde". Vsako leto se je napravil tak ples in vedno smo zapazili, da se naši fantje ko Slovenci vedo v vojaški suknji; letos pa se nadejamo prav zanimivega večera, ker so v odseku izvrstni aranžerji in vljudni fantje.
° Ustrelil se je blizu Skednje dr. Arrigo Hortis, jako učen jurist in delalen za laško stranko. Peljal sc je v kočiji do tržaških mesnic, potem je šel v grmovje in dva strela z revolverjem sta mu vzela živenje.
*	Mrtvo so v sobi dobili neko ženo, ktera je bila uboga brez podpore, kakor se čuje, je s tem živela, da je nosila vodo po hišah.
4 V morje je skočila mlada deklica zjutraj pri temi ob 5 uri, pa ko so jo mornarji srečno iz vode potegnoli, zgubila sc je v mesto.
° Skoz okno je skočil in se ubil
magistratov cestni čuvaj, ki se je prej nek-terimi meseci v borštku hotel ustreliti, pa se slabo zadel in je ozdravel. K samoumo-ru ga je smrt svoje hčere pripravila, ktera je skoz isto okno skočila in se ubila pred tremi meseci.
" Stari mož A. Miklavčič, kteri je pred nekoliko dnevi tu umrl in imel 114 let,- bil je živa zgodovina mesta Trsta. Ko je še mladenič bil, imel je Trst 6000 ljudi, danes pa jih broji sto tisoč, v njegovi mladosti je bilo malo mestice; kjer je zdaj borsa, lahko se je z Čolnom vozil po morji,
kjer je največji del ravnih nlic novega mesta, rastlo je grmovje, kamor so hodili na lov. V njegovi mladi dobi ni bilo v Trstu bogatašev in tudi ne siromakov. Videl je mestni zastop v posebnoj opravi, v lasnjači s kito in trivogelnim klobukom, sodniki so nosili rudeč naprsnik in črn podbradnik, na ramah zlate vrvice, za pasom meč, bele no-govice in solne se zlato zapono in klobuke na dve gubi. Meščani so se bavili takrat s poljedelstvom in ribštvom in delali sol. Živel je naš rojak v dobi šest avstrijskih cesarjev, osem papežev, 34 deželnih namestnikov, 8 škofov, mej kterimi se je spominjal dveh škofov v stari palači, kamor so se hodili poklanjat poslancij cesar in cesarica sta vselej ostala v stanovanji pri njih, poslanci so morali priseči zvestobo občini. Ta palača je bila pozneje bolnica in danes je blaznica.
Miklavčič se je spominjal, tiste dobe, ko so pokopavali mrliče v mestu v cerkvene žrde, kakor zunaj mesta v neke cerkve in potem še le pod gradom nad mestom okrog po hribu. Mej nekdanjimi cerkvami je le še jezuvitska cerkev Matere božje poznana, druge so izginole. V Trstu takrat ni bilo še far, vso mesto z okolico je bilo pod škofijo, pri kteri je bil cerkovnik v kratkih hlačah kmetovalec. V zgornji okolici ni bilo nobene druge fare, razen kuracije na Opčinah. Trst takrat ni imel nobenega gledišča, le pred pustom so bile neke predstave v občimski dvorani, ktera je bila današnja kavana (caffe degli Specchi). Trst ni imel takrat nobenega časopisa; v 16. Miklavčičevem životnem letu je izšel neki nemški list „Der Wellkorrespondenttf, nekaj časa potem je začel izhajati „Osservatore Triestino* kteri uže 93 let izhaja.
Brez sprehajališ je bil Trst ko je on uže 50 let živel, potem so je začelo še le proti sv. Andreju in Acquedotto delati malo sprehajališče ; v tisti dobi ni bilo v Trstu ni ene šole, imel je TrBt svoje postave, potem še le je bil vpeljan avstrijski zakonik. Miklavčič je videl obsodbe k smrti na velikem trgu ko so obsojene še s kolesom trti. Videl je naš rojak trikrat Trst v francoskih rokah, za posadko je imelo mesto tisti čas zamurce iz Afrike. Doživel in videl je ko je po glavnih ulicah Trsta, ko je bil v francoskih rokah, trava rastla.<}) Kajni je zapustil 68. letno hčer vdovo, ktera tudi ne more kruha služiti. Lepo je videti in spominjati se toliko reči, pa taki ljudje so redki.
° Orožje za Srbijo se je, kakor sc iz zanesljivega vira izveda, prenehalo prevaže-vati skoz Trst. Zadnje okspedicije so bile puške za konjico in sablje. Prah, dinamit in druge priprave so tudi uže v obilici na svojem mestu, zdaj še le se pošilja razno blago in zdravila družbe rudečega križa.
• To bi se tudi zgodilo, ako bi prišel Trst pod laško kraljestvo, ker bi potem zgubil vso trgovino, prebivalci bi se iz njega izselili, vanj pa se vselila mrzlica, kakor je v Ogleji.
4 Darovi Rusov so neizmerni, koliko pošilja ruska družba rudečega križa, to je čudo, na tisoče zabojev in zavojev gre teden za tednom skoz Trst v Ornogoro, in koliko na Grško !
*	Neka mastna osoba iz okolice je nam list nazaj poslala z opombo; Jlodie miki, eras tihi; ta izrek pa velja najbolj tej osobi samej in na njenih vratih so zapisane te vrstice: Mastna plača, mastna osoba, ni brez zoba.
*	V svarilo vsneemu. Nek stražnik si je dal po nekem mažaču izrovati korenino zoba, pa ker je bila globoko v čelusti, vrtal je s peresnikom in mu prerezal neko žilo, da je Še zdaj v smrtni nevarnosti, ker mu je skoraj kri odtekla.
" Zaprla je policija dva škrica in siccr pisarja pri magistratu in neke banke, ki sta hodila po štacunah se žuganjem, da morajo zapreti, kadar bode maša za laškega kralja. Koliko takih pobalinov bi bilo v tamnici, ako bi imeli toliko srčnosti naši trgovci, kakor eden naših, ki je zapreti dal ta dva.
" Napadena je bila neka služabnica zunaj mesta od dveh malopridnežev, vrgla sta jo na tla in jej se silo vzela 50 sold. ktere je imela, pa s tem še ne zadovoljna, sta jo še oskrunila.
" Drag ples. Nek mladenič je šel ple-sat v neko javno dvorano, kder se zbirajo le bolj dvomljive osobe, ko hoče nekaj pit', ni imel več listnice z 200 goldinarjev, drago ga je stalo in gotovo ne bode več hodil v tako družbo.
" Tatovi so odnesli z nekega velikega magazina blizu Mil mnogo kamenega olja, pa policija jih je polovila.
Napad, neka dekla gre v starem mestu z denarjem v roci nekaj kupiti to opazi nek malopridnež na oglu ulice, potegne nož in žuga, ako mu ne da denarja, prestrašena začne upiti, ropar je ubegnol, pa policija mu je bila uže za petami.
Slovstvo in književnost.
Cvet in sad, tako se imenuje roman v slovenskem jeziku, natisnen v Ljubljani, kteri je spisal najboljši naš romanopisec g. Jurčič. Priporočamo to knjižico vsem, kteri radi bero lepe povesti in romane. V vsakej družini bi se morala nahajati taka knjižica in bi bila zdrava dušna hrana, vsa drugačna, nego so prenapeti nemški in francoski romani, kteri le strasti bude. Slovenci, premalo cenimo svojo literaturo in premalo segamo po knjigah in časnikih, zato jo pa tudi pisateljev trud zastonj, malo kedaj se mej nami izplačajo stiskovni troški in založ-nina. Slovenci, sezite po slovenski knjižici, in čitajte jo pridno; dobiva se v Ljubljani v Narodni tiskarni po nizkej ceni.
Listnica uredništva.
Vsem č. gg. naročnikom na znanje, da je v 1. št. našega lista toliko tiskovnih pogre skov bilo zato, ker ▼ Trstu nemamo niti enega slovenskega stavca, naš navadni prejšnji stavec pa je bil zadržan in tako nam je stavil Ital ijan, kteri besedice slovenščine ne umeje. Tako je pri vsem popravljanji toliko p ogreškov ostalo še po četrti korekturi. Iz tega lahko sklepate, dragi čitatelji, da v Trstu slovenski list polovico in več truda stane, nego drugod, oprostite, v prihodnje podvojimo svoje moči.
Uredništvo.
Opomba.
Vsi č. naročniki, kteri so 1. št. lista obdržali, prosimo, naj nam pošljejo naročnino ali pa naj objavijo, kedaj bodo plačali. Več starih naročnikov je se, ki niso za lansko leto plačali, prosimo, naj poravnajo, ker imamo obilo stroškov.
Opravnutvo.
Koristio naznanilo
prečast. dohovščini.
Tovarna za izdelovanje voščenih sveč, lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki
je bila odlikovana se sreberno svetinjo in častnim diplonom pri svetovni rasztavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici leta 1854, Mo-nakovem 1855, in Trstu leta 1871, priporoča svoje sveče iz čistega voska od čebel, po nizkih cenah, ki se ne kidajo in ne one-čedijo altarja; gorijo mirno in se počasi povžijejo.
Cerkvena oskrbništva plačajo lahko koncem leta. Vsaka naročba se hitro in natančno po posti ali po železnici spolnuje.
POZOR.

--
Kedor hoče pokusiti dobro domačo kapljico, naj se potrudi v Rojan k kmetu Franji 181 Primožiču — gotovo bode zadovoljen.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.