VESTNIK
SOCIALNEGA VARSTVA SRS
št. 3-4-5
Letnik Vlil. 1969

Poštnina plačana v gotovini
VESTNIK
SOCIALNEGA VARSTVA SRS
lii
št. 3-4 - 5
Letnik Vlil.1969

S
'-^gp
1
S'

VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE LJUBLJANA
KOŽ N O S II 21 UVEDBO PROSTOVOLJNIH SODELAVC V SOCIALNO DELO
E
Ljubi jam» jur.ija 196 S
Financiralj
Republiški sekretariat za zdravstvo i» socialno varstvo SR Slovenije

"VESTNIK SOCIALNEGA VARSTVA SRS"
-	Izdaja Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS,Ljubljana
~ Dano v tisk decembra 1965 v 65o izvodih
-	Urejuje uredniški odbor * odgovorni urednik dr®Viljem Lippai, Uredništvo in uprava v Ljubljani» Župančičeva 6/IV, tel* 23-114
-	Vestnik izhaja v 6 izvodih na leto®
-	Ilaročnina za leto 1969 znaša 3o 'din
-	Ta številka stane 12 din
Prosimo» da naročnino nakažete na tekoči račun 501-3-217.
b
s
. fj ;
v
r a ■:

Sodelavci s
Franci Brine,dipl.pravnik, svetovalec v RepubliSkea se-kretarietu za zdravstvo in socialno varstvo SHS
Gabi Čačinovič—Vogrinčič , dipl,psii».,predavatelj na ¥16ji šoli ze socialne delavce v ljubljeni
Dragica Fraa-Kneževič, knjižničar, Inštitut za kriainolo-gijo pri pravni fakulteti v ljubljeni.
Majda Jereb, tajnica rektorja Oni verze v ljubljeni
Irene Katelič, soc.del., strokovni sodelavec rta Višji Soli za socialne delavce v Ljubljani
Teodor Stojšin, dipl.pravnik, predavatelj na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani
Bernard Stritih, dipl.psih,, predavatelj na Višji šoli zc socialne delavce v Ljubljani
Dr.Alenka Selih, doktor pravnih znanosti,profesor »s Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani (vodja reziaksve}
Dr.Katja Vodopivec, doktor pravnih znanosti, znanstveni »vetnik, direktor Inštituta zs kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani (svetovalec)
V S E B X K A
Stran
Predgovor ........................................... i
Cvođ (Bernard Stritih) .............................. 1
I.poglavje - Poje» prostovoljnega sodelavca in njegov prispevek v socialne« delu. (Gabi Čačinovič-Vogrinčič) ..................................    io
11.poglavje - Področja dela in naloge prostovoljnih
sodelavcev (dr.Alenka Selih «■ Irena Matelič) ...	25
XII,poglavje — OsposBbljanje prostovoljnih sodelavcev i» sodelovanje «ed njlasi in poklicni«! aoci— aXni»i delavci (Franci Brino)	51
XV.poglavje - lietode dela in organiziranje prostovoljnih sodelavcev (Bernard Stritih) ............ 71
V.poglavje - Pridobivanje in iabor prostovoljnih
sodelavcev (Franci Brine) ........................  £7
VI.poglavje - Pozitivno-pravni predpisi o prostovoljnih sodelavcih (feodor StojSin) ............	112
I
¥Xl.pogl8Vj« - Pinaneiranje prostovoljne dejavnosti v socialne« del« in nagrajevanje prostovoljnih
sodelavcev (teodor StojSi») ....................	133
Zaključki In predlogi (Franci Brine - Gabi Čačinovič-VogrinčiS - Irena Matelič - Teodor StojSin - Bernard Stritih - dr. Alenk» Želih) ................. 143
Pregled bibliografije o prostovoljnih sodelavcih v socialne« del« (Bragica Fras-lineSevič) .......... 179
Redakcija: dr.Alenka Želih
m
z,
PRIDGÖVÖB
S	Študijo o laožrsoBtih m uporabo prostovoljcev v socialnem delu »e odkrivamo v bistvu ničesar novega» gre le za težnjo, ki se je v preteklosti še pogosto odražala v vsakodnevnem življenju» in za poseben prispevek družbenemu sožitju nasploh, ki smo mu bili v preteklih letih, pogosto sami priča.
Če pregledamo šemo povojni Sas pri nas» moramo ugotoviti, da je bilo prostovoljnega dela na različnih področjih mnogo ~ čeprav ne vedno v enakem obsegu,
¥se to prostovoljno delo seveda ne moremo uvrščati v socialno delo, saj je šlo za najrazličnejše akcije, katerih temeljni namen je bil odstranitev hudih posledic vojne» vsekakor pa so angažirale izredno široke plasti ljudi, ki so v njih' našli svojo osebno potrditev, občutek, da so koristni skupnosti, občutek, da skupaj z- drugimi 'skušajo uresničiti svojo novo. podobo svata.
Socialno-varatvene naloge so v tem prvem obdobju po vojni izvrševali pogosto prostovoljci, kar je bilo ob takratni nerazvitosti in neorganiziranosti družbenih služb nasploh dokaj razumljivo. Mjihov izbor ni bil ne načrten ne strokovno zasnovan, saj to tudi ni bilo mogoče.
Naslednje obdobje - začeli bi ga morda lahko z letom 1952, ko se je reorganizirala državna uprava - pomeni obdobje jačanja državne uprave na področju družbenih služb, v zvezi s tem pa se je prostovoljno delo zmanjševalo. Domnevamo lahko tudi» da se je število problemov, ki ao nastali kot izrazita posledica vojne» zmanjšalo, s tem pa so ee zmanjšale tudi možnosti za tako delo, pri katerem so bili prostovoljci uspešni (tu mislimo na reševanje številnih materialnih. problemov, iskanja pogrešanih otrok oz. odraslih preko EK ip.}.
Šele po letu 1958 se ponovno pojavi interes za pro-

II
atovoljno delo v eoclalnem delu« Omeniti moramo predvsem prostovoljno delo v različnih dejavnostih stanovanjskih skupnosti ih v različnih društvih (AFŽ).
S tem Sasom pa sovpada tudi šolanje na prvi slovenski šoli za socialne delavce, ki je prav v tem času že dala prve diplomante.
V skrbi, da bi utrdili položaj in poklicni profil tem strokovnjakom ter hkrati dvignili strokovnost dela na socialnem področju, smo v tem času skoraj povsem opustili misel na angažiranje prostovoljcev in poudarjali potrebo po tem,- da opravljajo socialno delo poklicno kvalificirane in usposobljene osebe.
S tem, da smo prepustili opravljanje socialnega dela profesionalcem in institucijam, pa se je tudi pri ljudeh zmanjšala pripravljenost za prostovoljno sodelovanje.
Po kratkem presledku pa smo tudi pri nas začeli spoznavati, da lahko prostovoljni sodelavci v socialnem delu nudijo neke specifične usluge ter s tam omišlja jo svoj lastni svet in hkrati pomagajo soljudem. To spoznanje, ki si je zadnja leta začelo utirati pot po svetu in ki je našlo svoj odraz tudi v Organizaciji združenih narodov, ki je organizirala dva evropska seminarja o tej temi, je bila za nas vzpodbuda, da smo se odločili izvesti študijo o možnostih za uporabo prostovoljcev pri socialnem delu.
Želeli smo najprej ugotoviti stališče o tem vprašanju v tujih družbenih in pravnih sistemih, jih analizirati ter oceniti in hkrati ugotoviti, sli so na tujih tleh zbrane izkušnje take, da jih je deloma mogoče uporabiti tudi pri nas. Pri tem se v polni meri zavedamo, da ni mogoče nekritično posnemati tuje modelei mislimo pa, da lahko iz zakladnice znanja vsega sveta črpamo ideje za rešitev naših lastnih problemov in iščemo v njih pobude za razreševanje naših domačih težav.
Študija, ki zasleduje ta temeljni cilj, je zato sestavljena tako, da v analitičnem delu prikazuje po-
lil
samezne elemente, pomembna za uspešno delo prostovoljnih sodelavcev v socialnem delu, v zaključkih pa smo skušali podati svoj lasten odnos do teh vprašanj in ugotoviti, kako bi bilo mogoč« aktivirati prostovoljna sodelavce v naših razmerah. .
Mislimo,■da je treba posebej poudariti, da je v današnjem tehnlzlranem in civiliziranem svetu mogoče angažirati prostovoljne sodelavce na področju, ki nsj zanima, le ob stalni pomoči in vodenju poklicnih socialnih delavce«. Menimo, ds je treba razumeti prispevek prostovoljca na tej stopnji našega družbenega razvoja kot kvalitativno drugačen kakor je bil prej, ker je lahko uspešen in smiseln za prostovoljce in za tistega, ki mu naj pomaga tak prispevek le, če lahko nudi tiste posebne "vitamine", ki so lastni prostovoljnemu delu na način, ki ga usmerja in vodi poklicni socialni delavec.
Pričujočo študijo je vzpodbudil in finančno omogočil Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS, ki se mu za vsestransko pomoč ir. podporo najlepše zahvaljujemo. Višja šola za socialne delavce v Ljubljani pa je bila pripravljena nalogo sprejeti in realizirati. Baša zahvala velja tudi Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je opravil pomembno bibliografekq delo. Posebej se zahvaljujemo tov.dr.Katji Vodopivec, direktorju tega inštituta, ki je kot svetovalec delo pregledala in pomagala avtorjem z vrsto pripomb in nasvetov.
Dr .Alenka' Selih
O	V O D
Bernard Stritih
Potrebo po prostovoljnem socialnem delu kakor tudi po socialnem delu na sploh, utemeljujejo nekateri pisci precej površno na ta način, da pokažejo, kako hitro naraščajo nekatere vrste socialnih problemov {mladinska delinkvenca, osamljenost starih ljudi, pogostejSe migracije, alkoholizem, samomori itd.). To so zelo prepričljivi dokazi, ki pa veljajo le za tista .časovna obdobja, o katerih govorijo številke.
Če ne poznamo okoliščin in zakonitosti njihovega delovanja v naši dobi, prav lahko smatramo povečanje 'števila' takih problemov za slučajno variacijo, ki človeške družbe ne ogroža, ker se bodo številke, ki so se slučajno tako povečale, prav tako slučajno tudi zmanjšale. Tako gledanje lahko izpodbijemo le tako, da pokažemo na določene zakonitosti v razvoju današnje družbe, iz katerih se rojevajo socialni problemi, ki obvezujejo družbo, ds se pri preprečevanju in zdravljenju'vedno bolj angažira.
¥ nekaterih deželah slišimo ugotovitve češ, da so socialni problemi le posledica razredne Selitve družbe in če je odpravljena ta delitev, tudi' socialnih problemov ni več. Dejansko pa imamo tudi v teh primerih opravka predvsem z razliko v poimenovanju istih ppjavov. Me da bi dvomili v pravilnost teze o družbenih vzrokih socialnih problemov, celo nekateri sovjetski sociologi opozarjajo na to, da tudi socialistična družba reproducira socialno negativne pojave.-1
£----------- '
Tako poročata poljska avtorja, da se je število mladoletnikov, ki so pod nadzorstvom sodišča, na Poljskem povečalo od 3,772 v letu lS5o na 21.555 v letu 196i.Prav lahko gre povečano Število tudi na račun boljšega izvajanja zakonitih predpisov, v nobenem primeru pa ne moremo govoriti o upadanju tovrstne problematike. - Prim.X.Srzeškowiak - S-Sztatler,
Verjetno je» da povzročajo porast števila socialnih pro&leisov nekateri pojavi» ki spremljajo hiter razvoj industrializacije» Verjetno je tudi» da nekateri pojavi spremljajo industrijski razvoj v vseh družbenih sistemih in da porajajo tudi večje ali manjše probleme v socialni sferi*	j.
1meriški sociolog Erich Fromm skuša analiziratilnika* tere socialno negativne pojave v industrijsko£fazVitih deželah XX.stol«, tako da kot izhodišče jemlje'ličjem alisnacije. lajprej navaja Karxovo definicijo aliena-cije na nivoju proizvajalnih odnosov, potem pa;iihter-pretira nekatere pojave kot posledico oziroma kot razširjenje alienacije na razna področja človekovega družbenega življenja. Človekova lastna dejavnost 'je njemu odtujena sila, ki stoji nad njim in proti njemu namesto» da bi jo obvladoval,2
Proizvodni proeea je organiziran tako, da posameznik ne more imeti vpogleda v vse faze dela, zato se počuti bolj ali manj kot suženj ne pa kot gospodar - -sredstev za proizvodnjo. S tem je ogrožena ena Človekovih najvišjih potreb» ogrožena je človekova kreativnost.	S,!: ,
Kaaovna proizvodnja zahteva masovno potrošnjo,-tfž tega pa se razvija svojevrstna potrošniška miselnost, ki skuša tudi moralna in kulturne vrednote meriti z denarjem, lo iaia pogosto negativne posledice n*-oblikovanje medčloveških odnosov» možno je takole- sklepanje« "Čas je zlato» zato ga moram čim bolj izrabiti; za gojenje prijateljskih odnosov ni časa''.”-"
i< &-.j[ ^ji 0 H
Družba v industrijsko razvitih deželah postaja, vse bolj mobilna v vseh pogledih. Zato ne vemo,- za kakšno Življenje vzgajamo naše otroke» ne vemo» kje bomo dočakali starost in kaj nas še Čaka, zmerom %e
Poradnlk kura tora ssdoisego i inšpektor« spolaczaae-go, Warszawa» 1S66» str. 25-29.
S,Marx» Die Fröhschrifien, Leipzig 1932, II,&ty,.ž5s cit. po Erich Prom; Zdravo društvo. Had, Beograd 1963,str.13o,
naa lahko zgodi, da se dvignemo, da si pridobimo večje blagostanje, lahko pa se nam tudi zgodi, da nazadujemo.
Delo in življenje v mestih postaja pravilo za večino človeštva» s tem pa je večina ljudi obsojena na anonimno življenje v množici, kjer ni prijateljstev, ni ljubezni, kjer pa tudi ni budnega očesa sorodnikov in okolja, ki bi kontroliralo naše vedenje, naše uspehe» neuspehe In spodrsljaje.
la področju kulture in umetnosti prodirajo načela gospodarskega življenja. Filmski producenti bijejo, na primer, konkurenčni boj in ne pomišljajo mnogo o sredstvih» s katerimi skušajo zb vsake ceno privabiti čim širše množice. Tako se na eni strani veča proizvodnja t.ia. plače, na drugi strani pa tudi resna umetnost izgublja stik s človekom in s tem tudi svoj dobrodejni učinek v, humanizaciji posameznika in družbe»■
Dri tem pa raste materialno blagostanje čez,mere» ki smo jih'nedavno Še kosca j slutili. Perspektiva razvoja je prav gotovo še nadaljnje dviganje in širjenje ssaterialnega blagostanja» S tem v zvezi pa je tudi stalno prebujanje vedno novih materialnih potreb pri' ljudeh» potencialnih potrošnikih, vse to pa gre pogosto na račun drugih» psihosocialnih potreb človeka» ki se delno zadovoljujejo s prisvaja-njem materialnih dobrin, a v glavnem stagnirajo. Kolikor bolj nam postajajo važne stvari, toliko bolj so nam tuji soljudje. Danes je realno upanje člo -veštva, da čez nekaj desetletij m bo nihče več u-miral zaradi lakote, vendar nam optimizem opravičeno greni vprašanje» koliko pa bo takrat takih ljudi» ki Bi bodo sami vzeli življenje ?
Družba» ki z uspešnim ekonomskim razvojem dviga blagostanje svojim Članom, si mora prizadevati, da bi našla pot, kako nadomestiti ljudem tiato, kar prav zaradi hitro se razvijajočega gospodarskega sistema izgubljajo. Nekako na ta način se najlažje približamo uvidevanju, kakšne naj bi bile naloge oziroma
funkcija socialnega đela t industrij»ki družbi.
Problemi» s katerimi se in se bo tudi v bodočnosti srečeval socialni delavec, se raztezajo od raznih vrst materialnih stisk, v katere prihajajo in bodo še prihajali občani» ker njihove roke nadomešča avtomat, do človeških stisk, v katere bodo prihajali posamezniki, družine in druge skupine» ki si kljub materialnemu blagostanju v kompliciranem sistemu silnic v družbi ne bodo znali in mogli sami poiskati tovariša z& iskren človeški pogovor.
Ob taki naravi potreb se dogaja, da mora socialni delavec prevzemati dve težko združljivi funkciji, nudenje raznih vrst materialne pomoči, za kar ima na razpolago razne uprabne poti in pooblastila, s tem pa tudi odgovornost in moč v odnosu do stranke, po drugi strani pa bi moral najti tudi človeški kontakt in zaupanje. Težko Je ustvariti odnos prijateljskega zaupanja, če moramo hkrati preveriti in odločiti,ali Je stranka upravičena, da dobi denarno pomoč.
Pa tudi sicer Je vprašanje» ali lahko s profesionalnim odnosom nadomestimo otroku očeta, ki Je tako zaposlen, da ne opravlja svoje vloge» mladostniku brata ali sestro, ki ga rabi, da bi pri njem našel razumevanje za svoje težave ob prvi ljubezni; starčku, ki je izgubljen sredi mesta, pa rabi prijatelja» s kateri® bi lahko kramljal a časih» ko je bil Se mlad in močan ? Kajbrž premalo poznamo dogajanje o ljudeh in med ljudmi, če mialimo, da je to za daljši čas mogoče. Socialni delavec pa lahko prevzame v takih primerih vlogo katalizatorja, ki pripomore, da se v množici anonimnih ljudi srečajo tisti, ki si bodo lahko medsebojno pomagali« .
Šema Kut, udeleženka seminarja OZW v Cambridge-u , pravi» da sta človeška ljubezen in toplota bistvenega pomena pri ustvarjanju dobrih odnosov med ljudmi, ki naj služijo kot osnova za socialno pomoč« To pa lahko nudijo včasih le prostovoljci» ki niso ob-
j
remenjeni s tehničnimi stranmi določenega opravila.^
Prostovoljni socialni delavec lahko daje nekaj,česar poklicni socialni delavec ne more» razumevanje in zaupnost s človekom, ki zato» da to nudi» ni .plačan v določeni fazi dela mnogo pomeni in mogoče bolj prepričljivo deluje' na tistega» ki pomoč sprejema kot kakršen koli profesionalni odnos. Zato se strinjamo z mišljenjem» da prostovoljnega socialnega dela ni mogoče z ničemer nadomestiti in tudi obratno prostovoljnega socialnega dela ne moremo pojmovati kot nadomestilo poklicnemu socialnemu delu» ampak le kot dopolnilo. Z razvijanjem prostovoljnega socialnega dela ne bomo razbremenili poklicnih socialnih delavcev, zelo verjetna je cele obratna domneva, da bomo z razvijanjem prostovoljnega socialnega dela poklicnim socialnim delavcem naložili še dodatno delo (odkritih bo več socialnih problemov, potrebno bo spremljati in pomagati prostovoljnim socialnim delavcem, oživele bodo širše akcije, ki se nam sedaj mogoče dozdevajo enostavno neuresničljive ali nebistvene), verjetno pa je» da se bo uspešnost socialnega dela na ta način celo povečala. Pri tem je pomembno tudi vprašanje odgovornosti za delo prostovoljcev, ki po besedah Zore Tomič4 prav tako ostane
Sama Kut, Helationships »ith Professional social workers .., European Study Group on the Functions and Preparation of Voluntary Workers in the Social Work,Cambridge,1967,str.4. Zanimiva je primerjava tega mnenj« a stališčem nemške zveze socialnih delavcev, ki so ga izrazili ob določanju poklicnih profilov za izvajanje zakona o mladinskem skrbstvu. Po tem mnenju zahteva socialna pomoč in pomoč mladini poleg strokovnjakov prostovoljne sodelavce v najširšem obsegu dela. Prostovoljni sodelavec mora. ostati nenadomestiljivi in pomemben dejavnik v socialnem delu. - Prim.P.Ludemann,Freiwillige Mitarbeiter ja,aber, Jugendwohl, Zeitschrift für Kinder und Jugendfürsorge, Mai, 1967,Helf 5,str.2o2.
celotni organizaciji in seveda v tem okviru predvsem strokovno najbolj formiranim udeležencem.
Medtem ko smo v literaturi opazili precej enotna stališča o tesn, da je prostovoljno socialno delo še 'stme-rom oziroma vedno bolj potrebno, pa ni enotnih1ugotovitev glede tega, sli obseg prostovoljnega socialnega dela v sedanjosti upada»"" O tem obstajajo na videz protislovni podatki, ki jih je mogoče interpretirati v skladu z dosedanjimi izvajanji tako, da prostovoljno socialno delo v starem smisli resnično zamira,.Siri pa se prostovoljno socialno delo tam, kjer je 'planirano in organizirano s pomočjo sodobnih strokovnih metod» Kot prostovoljno socialno delo v starem smislu mislimo taka prizadevanja, kjer se poskuša s prostovoljnim socialnim delom nadomestiti poklicno, kjer funkcije niso razdeljene, kjer prostovoljni socialni delavci nimajo možnosti sodelovati s poklicnimi'ali kjer se šteje prostovoljno socialno delo za nekaj manj vrednega. Delo prostovoljcev se praviloma razlikuje od dela poklicnih delavcev, oba pristopa;' pa bi morala biti v komplementarnem medsebojnem razmerju.4 5 6
ž i> I, ‘d * -
Zavedati se moramo, da imamo pri vzpodbujanju pposto—
4	j":	i.
'Zora lomiš, Dobrovoljni rad na socialnem polju, So-
cijalna politika, januar j 1967, št» l,str. 5-13'. "7
5	,	ins.i
Ditmer Freier meni npr» da prostovoljno sociala«: delo
v Nemčiji močno upada. Podobne so ugotovitve Zora. Tomič v navedenem članku» Istočasno pa F.Ladama na poroča, da v KClnu ugotavljajo širjenja kroga prostovoljnih socialnih delavcev» 0 naraščanju števila takih delavcev, ki delajo v okviru raznih projektov, poročajo še 1.Bosengarten is Fbiladelphije in K»J. Leenhouts iz loyal Oak, ZDA« - Pr im. P. Dudama nru, Freiwillige Mitarbeiter ~ ja,aber .. str.2o3,*L»losf;ngar- : ten, Volunteer Support of Probation Services,Opime and Delinquency,vol.lo, no 1,Jan.1964,str.43-5i-.':
Priprav1j eno a t za prevzemanje nalog prostovoljnigh socialnega dela ne zavisi, po mnenju Zore Tomič v
voljnega socialnega dela večkrat opraviti z nekakšnim začaranim krogom, kajti prav momenti, ki smo jih našteli kot dejavnike socialnih problemov, delujejo tudi na potencialne prostovoljce kot ovira za njihovo angažiranje. Geslo"čag je zlato”, ki - ne da bi se tega jasno zavedali - usmerja in kroji usodo večine državljanov industrijsko razvitih dežel, deluje tudi na tiste, ki bi lahko pomagali tem ljudem. Kako bomo pridobili prostovoljca, ki bo nadomeščal ali dopolnjeval manjkajočo vlogo očeta mladostniku, katerega pravi oče te vloge ne opravlja, ker za to nima Časa, ker si ga ne vzame. Teoretično je ena od možnih rešitev ta, da funkcije prostovoljcev planiramo glede na njihove možnosti in da izbiramo prostovoljce iz tistih skupin prebivalstva, ki so poklicno sanj angažirani. V večini zapadnih dežel so to lene. Pri nas pa najbrž prideta v poštev, predvsem dve skupini prebivalstva, in sicer tisti, ki še niso stopili v redna delovna razmerja na eni strani in tisti, ki proizvodno delo zapuščajo in stopajo v pokoj» .Vendar bi šla prizadevanja mimo zastavljenega cilja, če bi se pri vzpostavljanju prostovoljnega socialnega dela omejili na ti dve kategoriji prebivalstva,
V naši praksi se pogosto nagibamo k pričakovanjem,da bi morali pripadniki nekaterih poklicev prevzeti na svoje rame več socialnih funkcij. Taks poklicna skupina so npr. prosvetni delavci. Če si taka pričakova-nja pogledamo pobliže, vidimo, da so brez osnove in se zato tudi ne morejo v večji meri uresničiti. Po kakšni logiki naj npr, učitelj posveča svoj prosti Sea socialnim funkcijam, medtem ko česa podobnega ne pričakujemo od strojnega inženirja iz tovarne.
čeprav je verjetno potrebno opreti prostovoljno socialno delo bolj na nekatere kategorije prebivalstva,
navedenem članku, le od tega, v koliki meri bomo uspeli prikazati nujnost in smisel določene naloge in od tega, da pripravimo delavca, da ga prevzame in opravi, ampak zavisi od naših poatopkog v odnosu do angažiranega delavca, od tega, koliko mu boso •spomagali, da te naloge uspešno reši,'
ei boso- mr&li prizadevati, da s akcijo na nivoju "
* ' skupnosti e&isžiramo za to problematiko tudi aktivno prebivalstvo, saj bo akcija zu prostovoljno socialno delo prav- preko teh ljudi lahko naletela na odmev v rannib samoupravnih telesih in tako dobila drušben karakter«
Problem je torej, kako najti najboljše naSine zs pri~ dobivanje, organizacijo in delovanje prostovoljnih socialnih delavcev, ¥ naši študiji bomo skušali prikazati razne aspekte tovrstnega dela v industrijsko razvitih deželah. Zavedati pa se moramo, da so mnogi prijemi, metode in tehnike, ki jih bomo v študiji opisali, le deli obsežnih in vežinos» dobro organiziranih socialnih akcij, lahko se nam zgodi, da iz raznih projektov vzamemo najboljše elemente, pa vendarle celota ne bo dala pričakovanih učinkov; v celoti dobe deli drugačen pomen in drugače učinkujejo. Zato bomo morali, če bomo hoteli na osnovi tukaj zbranega znanja, sami vzpostaviti prostovoljno socialno delo, izbrati tista spoznanja in izkustva, ki jih bo mogoče vskladitl v organizirano, k določenim ciljem usmerjeno strukturo.
PBVO POGLAVJE
POJEM PROSTOVOLJNEGA SODELAVCA IT? NJEGOV PBISPEVEK V SOCIALNEM DELU1
Gabi Čačinovič - Vogrinčič
V tem poglavju skušam definirati pojem prostovoljnega sodelavca v socialnem delu, ali bolje, odgovoriti na vprašanje, kdo je prostovoljni sodelavec. Poskušam zbrati tiste elemente, ki ga določajo, ki orišejo njegovo podobo, ki ga definirajo nasproti poklicnemu socialnemu delavcu. Moj odgovor je samo vsota značilnosti. Dalje sem skušala orisati ožji strokovni (tj. specifični prispevek prostovoljnih sodelavcev strokovnim socialnim službam in socialnemu delu sploh) ir. širši, družbeni pomen prostovoljnih sodelavcev oziroma prostovoljnega sodelovanja in s tem orisati smisel tega .dela,
To, v nekem smislu uvodno poglavje, nujno osmišljajo in dopolnjujejo vsa ostala poglavja študije. Prostovoljnega sodelavca definirajo področje in naloge njegovega dela, ugotovljeni in pričakovani odnosi med poklicnimi socialnimi delavci in njihovimi prostovoljnimi sodelavci, metode njihovega dela.
Materiali, na katerih temeljijo ti zaključki, so pogosto heterogeni v izhodiščih - odražajo različno zgodovino prostovoljnega dela in poklicnega socialnega dela in tudi različne oblike sodelovanja in različne odnose med privatnimi in državnimi instituci-
Pojem uporabljam po dogovoru in kot prevod angleških pojmov "voluntsry social welfsre worker" ali "volunteer” in nemških pojmov "freiwilliger Mitarbeiter (Helfer)", "ehrenamtlicher Mitarbeiter (Helfer)" v povezavi a pojmom "freiwillige Sozialarbeiter",
jasii poklicnega in prostovoljnega socialnega dela« Skušala se® izluičiti skupno pojmovanjem v smiselno celoto in samo v funkciji te celote sem upoštevala meje, ki jih postavljajo koncepti posamezne dežele.
I.B.Huwa pravi v gradivu s seminarja o prostovoljnih delavcih v Camhridge-u: "Prostovoljni sodelavec je etiketa, pod katero je mnogo različnih profilov,pod» ročij dela, dejavnosti, mnogo različnih izkušenj.
Kdo je prostovoljni sodelavec, nam o prostovoljnem sodelovanju le malo pove."2	cl •
33 fj ■> ry :■
To je lahko eno od izhodišč razprave o tem, kaj definira prostovoljnega sodeUsvca: ni uniformiranosti, ki bi ga definirala. Hasprotno - to morajo fciti ljudje različnih poklicev, spola, starosti, različnih socialnih slojev, ljudje z različnimi interesi, ljudje z različnimi izkušnjami v življenju in v socialnem okolju. Njihova heterogenost, raznolikost jih definirata. Ts raznolikost je ena od vrednotiti njihovega doprinosa. Enako raznolike so tudi naloge, ki jih opravljajo.
K zgornji ugotovitvi je treba dodati še eno, ki ae mi zdi prav tako važna kot izhodišče, čeprav 'je ogj-vidna, skoraj banalna« Izraz delati prostovoljno pomeni tako v našem kot tudi v nemškem in angleškem jeziku a) delati nekaj na osnovi lastne želje''in izbora, b) delati nekaj, kar radi delamo.
To je že prvi element definicije prostovoljnega' sodelavca v socialnem delu in to je človek, ki se je po lastni želji in izboru odločil za tako socialno akcijo (za tem "prostovoljno” lahko dalje iščemo druž-
R.Huws Jones, The Volunteer in the Social Services-The Seneral lesues,str. 8-15; v gradivu o delu Cambridge Study Group, 1967 o britanskih izkušnjah s prostovoljnimi sodelavci. Cambridge StudylGröup je nadaljevala delo seminarja OZM o funkcijidj® šolanju prostovoljnih sodelavcev v krnoldshain-u 1966.	's1b,e5
lo
beno angažiranost ali željo pomagati soljudem).
V obdelanem gradivu je moč najti štiri eksplicitne definicije prostovoljnega sodelavca v socialnem delu.
Pripravljalni komite seminarja v Arnoldshainu je postavil tako definicijo: prostovoljni sodelavec je človek, ki dela brez plačila, nima poklicne izobrazbe v socialnem delu in dela v domovini.^
Seminar v Cambridge-«^ je izpeljal definicijo is primerjave oziroma konfrontacije prostovoljnega sodelavca s poklicnim socialnim delom. Značilnosti socialnega delavca so brez dvoma: poklicna Izobrazba, stalnost dela, delo za plačo in .pripadnost poklicu. Iz tega sledi, da je prostovoljni sodelavec tisti, ki dela na tem področju in vseh teh atributov nima - torej nima ustrezne poklicne izobrazbe, ni stalno vezan na to delo, ni v delovnem razmerju in ni podrejen poklicnemu kodeksu.
Vendar je istočasno s tako definicijo bila postavljena tudi trditev, da meje niso tako jasno postavljene: poklicni kodeks ima etično osnovo, ki velja za vse človeške stike na področju socialnega dela ir, ki ga mora sprejeti tudi prostovoljni sodelavec. To so principi spoštovanja človeka in sprejemanje njegove osebnosti, diskrecije in varovanja poklicne tajne.
5
Peters,citira ga v svojem članku P.Ludemann,praviv: "Prostovoljni socialni sodelavec je tisti, ki brez poklicne izobrazbe in brez plačila daje na razpolago svojo osebnost in svoj čas za neko družbeno nalogo,"
J Christa Hasencleve?: Meaning of Citizen Participa-tion and Voluntary Social felfare in a Modern Society, str. 6-2o,
4
Povzetek dela Cambridge Study Group.
^ P.Ludemann, Freiwilliger Mltabeiter-ja, aber «.., Jugendwohl, Mai 1967, Half 5» str. 198~2o6.
In La a. tke, citira ga^prav tako Ludeuann v istem članku, daje tako definicijo0: "Prostovoljno delo opravljajo brez zahteve po plačilu ljudje, ki hočejo prevzeti soodgovornost za demokracijo, ki delajo za dobrobit človeka, Bešitev družbenih, gospodarskih, političnih, vzgojnih in socialnih problemov je v mnogočem odvisna od sodelovanja državljanov,"
Če povzamemo vse doslej povedano, bi lahko izluščili naslednje elemente, ki iznačujejo prostovoljnega sodelavca:
-	Prostovoljni sodelavec nima poklicne izobrazbe za socialno delo. Seminar v Csmbridge-u zaključuje,da je šolani prostovoljni sodelavec anahronizem, ne~ smiael, ker je .to zapravljanje strokovnih moči,Tudi je v tem primeru težko določiti odnose med poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljnimi sodelavci, Pojem "prostovoljno" označuje nasprotje od poklicnega, ¥ nasprotju s stališči, sprejetimi v Cam-bridge-u, pa lahko še vedno najdemo v nemških virih stališče, da je prostovoljni sodelavec lahko tudi izobraženi socialni delavec,npr, žena - mati, upokojenec, ki svoj nekdanji poklic opravljata samo Še prostovoljno. Iz celotnega gradiva povzemamo, da je ne biti poklicno izobražen eden važnih elementov definicije.
-	Prostovoljni sodelavec ne dobiva plače za svoje delo in njegova aktivnost ni vir življenskih sredstev.
Ta nujnost ga v tem smislu ne veže na delo in napore, ki jih nudi. Mnogi avtorji vidijo ravno v tem elementu vrednost in specifičnost njegovega doprinosa socialnemu delu. (Čeprav postavljajo - predvsem nemški avtorji - zahtevo po nekem priznanju za delo, ne sicer nujno v obliki denarja, vendar govorijo tudi o malih denarnih nagradah).
-	Prostovoljni sodelavec ni stalno vezan na to delo, tl jegov doprinos ni vsakodneven, čeprav ne sme biti enkraten. V najširšem smislu bi to moralo biti dolgoročno sodelovanje in'ne enkratna pomoč.?
J Ibiä	.12
1	Cambridge Study Croup :
-	Tu lahko zdaj dodamo še element, o katerem smo že govorili: prostovoljni sodelavec opravlja svoje delo na osnovi lastne odločitve in želje.
-	Lastke in Peterson pa sta vnesla v definicijo še nov element: prostovoljno delo se pojmuje kot družbeno delo in prostovoljni sodelavec torej kot družbeni delavec; gri za družbeno delo, za doprinos posameznika k demokratičnemu sožitju med ljudmi.Ta element ponovno srečujemo predvsem v nemški literaturi, kjer se zelo pogosto poudarja družbeni pomen prostovoljnega dela v smislu angažiranja in angažmaja posameznika in v smislu, vzgoje k soodgovornosti. Pri tem pa zajemajo s tem pojmom prostovoljno delo na vseh področjih družbenega življenja in tudi v socialnem delu.
Iz obdelane literature dodajam dosedanjim petim elementom Še enega, za katerega sodim, da prav tako tvori definicijo prostovoljnega sodelavca.
-	Prostovoljni sodelavec je v svojem delu voden, je pripravljen-za svoje delo; mogoče bi celo lahko rekli, da je šolan za svoje prostovoljne naloge.
S to ugotovitvijo prihajamo do silno pomembnega elementa, ki ga je treba posebej poudariti.
-	Bekli smo, da je prostovoljni sodelavec v svojem delu voden. Prostovoljno sodelovanje v socialnem delu je vedno sodelovanje s poklicnim socialnim delavcem. Prostovoljno sodelovanje ostaja znotraj načel in ciljev socialnega dela. Ha tehgiisčelih vztraja večina avtorjev, -Arno P.Kosmale govori o funkcijah, ki jih znotraj socialnega dela opravljajo prostovoljni sodelavci. Dalje pravi, ds procesi profesionalizacije in specializacije v socialni
- skrbi za človeka po eni strani puščajo vedno manj prostora prostovoljnemu delu (glej zgodovinski
Arno ?,Kosmale,Pield8 of Voluntary Social Welfare Work and Categoriea of Voluntary Workers,str. 91.
razvoj socialnih služb in prostovoljnih služb), po drugi strani pa ravno profesionalizacija spseiŠa nove naloge in aktivnosti za pomoč prostovoljcev*
Iz tega sledi dalje to, kar pravi Hugh Klare-', ds prostovoljni sodelavci nikoli ne bi smeli biti angažirani tam, kjer bi morali delati poklicni socialni delavci, poklicni socialni delavci pa nikoli ne bi smeli zamenjati prostovoljnih socialnih delavcev«	i;
■ v'
Odnos med prostovoljnimi in poklicnimi delsvoiinaj bo komplementaren. Vsak opravlja svojo funkcijo v socialnem delu, sodelovanje med njimi pa naj b6 sodelovanje v smislu timskega dela, Jasno je,'ds"prostovoljni sodelavec ni in ne sme biti samo nadomestni, slabši ali cenejši socialni delavec.
V tem okviru ni smiselno govoriti dalje o osMOafć med prostovoljnimi in poklicnimi socialnimi tfdlavci in ostajamo zato pri teh splošnih ugotovitvah-,Mislim pa, da sodi sem še naslednja trditev. ..„.r
Prostovoljno sodelovanje je v modernd družbi tflaiselno le ob visoko organizirani strokovni socialni MMbi,
Če naj bo učinkovito, mora biti organizirano j zahteva po organiziranosti prostovoljnega sodelovanja' nikakor ni v nasprotju s spontanostjo dela in s samostojnostjo prostovoljnega sodelovanja»	isl -
Seminar v Cambridge-u ugotavlja tendenco k. tesnejšemu sodelovanju med prostovoljnimi in poklicnimi delavci.	ji
to so elementi, ki definirajo prostovoljnega 'dodelav-ca «lahko jih povzamemo še enkrat: proatovoljni-stode-lavec je človek, ki želi sprejeti soodgovornost\zs socialne probleme družbe, v kateri živi, in delati za njihovo reševanje in pomoč ljudem skupaj s-psklic-niml socialnimi delavci in njim v dopolnilo. Svoj«
9’™"	~	-
Hugh Klare,The Organization of a» After - care; 3' Service Staff«4 toy Volunters,Internat» Sev. of Crlffi, Pol. 1964, št. 22, str, 73,74.
delo opravlja brez zahteve po plačilu; nobeni fo~ malno-poklicni odnosi ga ne vežejo na sodelovanje. Prostovoljni sodelavec praviloma nima poklicne izobrazbe za socialno delo, je pa šolan za opravljanje svojih nalog. Lahko je vprašljivo, kako trdno se naj veže prostovoljnega sodelavca k poklicnemu, vendar je to izstopajoča tendence, ki onemogoča enačenje .
2	nekim abstraktnim družbenim delom in ki zagotavlja tudi smiselnost prispevka socialnemu delu.
Kakšen je pomen prispevka prostovoljnega dela v socialnem delu ? ¥ čem je specifičnost tega dela, kaj utemeljuje njegovo potrebnost, njegovo pravico do obstoja v odnosu do poklicnega socialnega dela.
Ena od temeljnih ugotovitev seminarja v Cambridge-u je bila ta,da. nikoli ne bo dovolj socialnih delavcev } niti za najnujnejše potrebe ne in niti, če bi ostale na današnjem nivoju. Potrebe po socialni pomoči pa postajajo večje b hitrimi družbenimi spremembami, z demografskimi spremembami, 3 spremembami razumevanja socialnih problemov in socialnega dela,
¥ luči te ugotovitve izredno narašča pomen doprinosa prostovoljnih sodelavcev, ki lahko sprostijo moči poklicnih sodelavcev,
Kaj je značilno za funkcije, ki jih prostovoljni sodelavci opravljajo ? Kaj je značilno za njihovo pomoč?
Prostovoljni sodelavci opravlja jo lažje tiste funktet je, ki zahtevajo mnogo časa in individualnega angažmaja ; imajo več časa za posameznika.
Prostovoljni sodelavci lahko nudi j o osebno pomoč ta», kjer le ta ni več nujno vezana na metodološko in metodično znanje poklicnega socialnega delavca. Prostovoljni sodelavci nudijo pomoč tam, kjer je Človeku potrebna tudi pomoč družbe, potrditev družbe ob pomoči strokovnjaka, ki ga je postavila družba . Pomoč prostovoljnega sodelavca je za tistega, ki jo potrebuje, v večji meri pomoč sočloveka, soljudi. Poklicni socialni delavec daje kljub vsemu
vedno le tudi "uradno" skrb» skrb neke institucije»
¥ te» je prispevek prostovoljnih sodelavcev izredno dragocen poklicni« socialni« delavce«. To ne pomeni, da prostovoljni sodelavec s svoji« delom popravlja slabosti poklicnih delavcev - socialno delo je podredje, ki poleg strokovnjakov potrebuje tudi samo soljudi»
Ena od glavnih nalog poklicnega socialnega delavce danes je pomoč človeku pri vzpostavijanju normalnih odnosov z okoljem, pri tem da posameznik prebije svojo izoliranost. Tega ni oogoče doseči brez sodelavcev» ljudi, ki so pripravljeni dati svoj čas sa to pomoč» Otrok, ki je po strokovnem tretrnanu pripravljen na nov začetek v družbi, potrebuje takrat ohrabritev te družbe. Haloga prostovoljcev je, da ga vključijo v vsakodnevno življenje s ljudmi. Prostovoljci bo tisti, ki lahko pomagajo premostiti «ejo,npr. med domom in svetom zunaj njega,^0
Raznolikost njihovih poklicev, statusov» ki jih zavzemajo v družbi, interesov in sposobnosti in življen-akih izkušenj je pravi rezervoar pomoči za poklicnega socialnega delavca.
V	analizirani literaturi je bilo nekajkrat poudarjeno, da obstoja ob potrebi po poklicni pomoči tudi potreba po prostovoljni pomoči»'11 Obstaja potreba
po "mali" specifični pomoči» ki jo lahko najdemo le medi prostovoljci, pomoč posameznika posamezniku»
V	skupnosti, ki je razvila neko strokovno službo, je potrebna cele vrsta tehničnih in organizacijskih del, ki jih strokovna služba a svojimi strokovnjaki ne more sama ©praviti, ki pa ao potrebne za to, da se delo dobro opravi - npr. zbiralna in propagandne akcije.
Tudi tu je prispevek prostovoljnega sodelavca dragocen 1» pomemben»
A.8radewitz,!The Bole of Volunteere in Work with Juvenile Delinquent»,Internat.Bev. of Crim. Pol., 1364»St» 22,str. 68-?o»
Caabradg« Study - Summrj
Ko se v literaturi govori © prostovoljce® sodelovanju, se pripisuje velik pomen možnosti, ki jo imajo prostovoljne organizacije - za izvedbo eksperimentov, za preizkus novih poti Zato, ker ao bolj elastične, ker so bolj temeljito informirane o, družbenih potrebah in zanje bolj občutljive»
liedvomno pa je, da si mora socialno delo ustvariti socialno klimo podpore v družbi.12 Družba mora razumeti njegov smisel in pome». Družba mora biti informirana o njegove® delu in nalogah, Samo tam, kjer ei bo socialna služba znala ustvariti dobro socialno klimo, si bo lahko pridobila prostovoljne sodelavce in samo tam, kjer bo socialna služba imela prostovoljne sodelavce» bo njeno dele učinkovito, Le tako bo dovolj elastična in sposobna iskati in najti vedno nove oblike pomoči» Socialni delavci, potrebujejo pomoč:' pri odkrivanju potreb na terenu» potrebujejo pa tudi pomoč na terenu. Poklicni socialni delavci so tudi tisti» ki morajo znati ustvariti ozračje razumevanja in pripravljenosti za sodelovanje - to« rej tudi izbirati prostovoljne sodelavce«11 To je tudi možnost za neposredni vpliv družbe na socialno delo oz. na strokovne socialne službe.-
Prostovoljne organizacije, ki temeljijo na sodelovanju med poklicnimi, in prostovoljnimi■delavci in ki združujejo pripravljenost posameznikov, so možnost za širšo družbeno akcijo ob in'skupaj a samoupravlja n jem.
Zaradi jasnosti lahko postavimo vprašanje tudi nekoliko drugače» Doslej sme govorili o prispevku prostovoljnega dela strokovnemu socialnemu delu. V čem je pomen možnosti prostovoljnega sodelovanja ze družbo» za življenje posameznika v družbi ? Zaka.j je za medčloveške odnose v družbi pomembna možnost za prostovoljno sodelovanje ? S tem postavljamo vprašanje o družbenem pomenu prispevka prostovoljnega sodelavca.
12”
Christa Hasenclever, navedeno delo.
Christa Hasenclever, navedeno delo.
Bagii Clar« nekje pravi, da se bo skupnost, ki kaže znake socialne dezintegracije, ki pa p.tepugBs rktote-gracijo v celoti strokovnjakom, na konca moralk spoprijeti' z novimi težavami« Prostovoljno sođelovaaje ae tu pojmuje torej kot nujen doprinos k sožitja v družbi,-4
Za družbene odnose oz» za medsebojne odnose X|žMi; so odgovorni vsi njeni Slani in vsak njen slan, 'ilefnost prostovoljnega sodelovanja je ena izmed možnosti‘za vzgojo k odgovoraosti za sošloveica, za vzgojo-nosti. Prostovoljno sodelovanje v aocialne» delu je konkretizacija načel humanosti v družbene® življenju«
Zelo pogosto se govori o prostovoljnem delu ko.t ,o, vsgo» ji k demokraciji. Vsekakor je poznavanje socialnih pogojev in socialnih potreb velikega pomena m, zdrav® družbene odnose« Še pomembnejša pa je aktivnost, pri njihovem reševanju«	j
Tudi prostovoljno sodelovanje ni samo pomoč pdtaMeZ“ niku ali posameznikom« Prostovoljno socialno a«10'; združuje ljudi, ustvarja jsove in globlje vezi med-il«M skupnosti, zadovoljuje potrebo človeka po pripadnosti širši družbeni skupini»	olsv
lačna vzpodbuda za prostovoljno sodelovanje treba po varnosti, potreba, ki izhaja iz zavesti*-da smo odvisni drug od drugega in da je tudi mmmsmim v slehernem trenutke lahko potrebna pomoč, külo «Sanas nudimo drugim,	isa;C
Pogosto se govori e prostovoljnem delu kot o ®s«#«»tvu proti občutku osamljenosti, izoliranosti, ogrožtttibsti, odtujenosti v času, v katerem živimo» Zdravil»vjtf«lahko le možnost zs aktivno poseganje v družbeno ^LV^je-Uje in o prostovoljne® delu se govori kot o eni,.«včasih celo edini možnosti za družbeno akcijo danes«. 'CBšp?&~ ftovoljnem sodelovanju se govori kot o edini možnosti p« odgovornost v družbenem življenju»	.ovfe '■
JSnotra j teh postavk postavljajo predvsem nemškj. avtorji
Bugh klare, nav. delo 18
zahtevo1? p0 prostovoljnem sodelovanju, govorijo o državljanski dolžnosti, o nujnosti za razvijanje občutka integracije v družba, občutka pripadnosti med ljudmi. Ponekod se v nemški literaturi močneje pou -derja pomen prostovoljnega sodelovanja v socialnem delu1-6 kot možnost m poseganje človeka v družbene odnose, ki s« mu odtujujejo} poudarja se pomen, .ki ga ima prostovoljno sodelovanje kot oblika doprinosa Strokovnemu socialnemu delu* Seminarja 02W v Arnolda-faeimu m Cambridga-u pa sta skušala določiti predvsem tu drugo komponento smiselnosti prostovoljnega iodelavanja»	.
Ob teh- različnih preudarkih bi skušala povzeti pravkar povedano in povezati analizirana, stališča s stališči, ki; so možna pri nas»
Skušamo is hočemo doprinesti k razvoju prostovoljnega dela v socialnem delu v drugačnih družbenih odnosih; v drugačnih «sto, ker take sodelovanje vsekakor ni edina možnost za poseganje v družbeno življenje oz, edina možnost za uresničevanje soodgovornosti in odgovornosti do ljudi.. Pač pa je prostovoljno delo lahko «m izmed oblik konkretizacije načel sožitja, ki jih" hočemo uresničiti» Mislim, da je za nes važno predvsem jasno definirati in tudi postaviti prostovoljno delo v odnosu do poklicnega, obdelati smiselnost nje-govsga prispevka poklicnemu socialnemu delu, izdelati področje dela, naloge in metode 1prostovoljnega sodelovanja v-socialnem delu. Poudariti je treba"predvsem pomen prispevka poklicnemu socialnemu delu in se tako izogniti nevarnosti, da ©stanemo v okvirih nekega seže citirani članek P.ludemanna, tudi J.Kesaele:
Die gesellschaftlich« Hilfe und der Ehrenamtliche Dienst, Preibarg 196?, gty«
16 Semikl avtorji vidijo ravno v socialnem delu največ je možnosti za družbeno aktivnost posameznika,
določenega "družbenega dela".
Potrebe po prostovoljnem delu so enake pri nas kot v deželah, m katere se nanaša analizirano gradivo.Socialne službe pogrešajo "socialno klimo", ki bi lahko bila v družbenih odnosih, ki so pri nas institucionalni, izrednega pomena za učinkovito delo socialnih služb in za bolj učinkovito socialno politiko? to pomeni tudi vplivati v samoupravnih možnostih kot prostovoljni delavec in samoupravijalec hkrati. In tudi pri nas socialne službe same ne morejo nuditi pomoč sočloveka, ki jo človek v stiski potrebuje, predvsem ne v vsej specifičnosti zahtev vsakodnevnega življenja. In končno je pripravljenost za delo za soljudi nujnost družbenega življenja, ki jo je morda res treba znova poudariti, ljudem pa je treba dati tudi možnost, da ae na uče pozornosti za medčloveške odnose. Pomagati človeku ni samo romantična fraza - nikakor to n® sme biti v smiselno organiziranem prostovoljnem socialnem delu.
2o
IBISCH 0.; Vorschläge zur Gewinnung, Vorbereitung, Tätigkeit und Fortbildung ehrenamtlicher Mitarbeiter in der Jugendhilfe, Mitteilungen der Arbeitsgemeinschaft für Jugendpflege und Jugendfttrsorgere 1966 št, 4S/46 str. 11-14.
ÜGIÖPEM Seminar on Functions and Training of Voluntary Social Welfare Werkers» Arnoldsheim, Frankfurt-am-Main, 2-12 Kay 1966./Geneva 196?,/ (Boc.no. SOÄ/ESWP/1966/1.).
BASSMCLEVES, C„: ffiesning of Citizen Participation and Voluntary Social feifere in a Modern Society,
KOSMA LE A.F.'s Fielda of Voluntary Social Welfare Work and Categories of Voluntary Werkers-, str. 21.
büKOPEM Study Group on tke Function and Preparetion of Voluntary Werkers in the Social Services. (Cambridge 14-23,¥1 1967) Cambridge 1967.
JQliES S.H.i The Volunteer in the Social Services. The Gebers! laeues.
KUT S.; Eelationahips with Profesaiona-1. Social Werkers and Implications for their'Training. COCKBTJEN C. iSummary of Biscuasiona.
öBÄBEWWITZ A.i The Eols of Volunteers in Work with Juvenile Belinquer.ts, International Eeview of Criminal Policy 1964 št. 22, atr. 68~7o.
HABBEHT, W.B.: Dsing Volunteers in a Social Welfare Service. Oase Conference XIV/1567, str. 13o-136. Cambridge.
HAUM I,: Freiwillige Eienste evangelischer Frauen. Eie innere Mission 1965, St, 12, str, 4o2-4o5.
KESSELS J,: Die gesellschaftliche Hilfe und der ehrenamtliche Menst» Preiburg im Breiagau 1967. 81 str. (Jahrbuch der Caritaswisaenachaft 1967«)
KLARE H.t The Organization of an after- care Service Staf-fed by Volunteers.
International Eeview of Criminöl Policy 1964, št. 22, str, 73-74,
lOTEMHH P.s Freiwillige Mitarbeiter ja, aber ...
Jugendwohl 47/196?, st, 5, str. 198-2o6.
■BOBS E«: her ehrenamtliche und der hauptamtliche Mitarbeit-ter in der Cozial - und Jugendhilfe,
Korrespondenzblatt XXXVI/1966, št. 6, str, 1o4~1oS in St. 7, 8.
DROGO POGLAVJE
PODROČJE DEU IR RALO GE PROSTOVOLJCEV ¥ SOCIALNEM DIMI Dr «Alenka Selih - Irena Matelič
Snov, ki jo obravnavamo v tem poglavju, je Jokaj obsežna, predvsem pa je sila raznovrstna glede na probleme, ki jih obravnava* Skušali smo jo sistematično urediti tako, da' smo izhajali iz dveh temeljnih nosilcev socialnega dela - najprej smo se posvetili dela, ki ga obravnavajo eocialno—varstveni organi v okviru svojega rednega dele, nato pa smo obravnavali socialno skrb družbenih, političnih in verskih organizacij, la delitev se na® zdi umestna zato, ker odraža po sni strani kontinuirano in trdno organizirano delo, ki je v družbi splošno priznano, po drugi strani pa sanj stalne oblike socialne skrbi za Slo*» veka *
A. Vključevanje prostovoljnih sodelavcev na področje socialnega dela, ki ga organizira država
I.	Varstvo otrok in mladine 1« Varstvo strok
Varstvo otrok v predšolski in zgodnji1šolski dobi organizirajo aocialno-vsrstveni organi“ bolj redko«, Kadar ps so pri tam delu angažirani, se običajno poslužujejo samo poklicnih delavcev in med o-sebjem, ki dela npr, v vrtcih, zavodih za predšolske otroke, v šolah ip, ne najdemo mnogo prostovoljcev«,
O posameznih poskusih uvesti prostovoljno delo na to področje nas informirajo ameriški podatki,^ V federalnih državah ZDA je delo mladinskega sodišča dokaj
Izraz socialno-varstveni organ uporabljam za najrazličnejše upravne ali strokovne organe,ki se poklicno ukvarjajo s socialnim delom in katerih delokrog ustreza bolj ali manj delokrogu naših socialno—varstv. organov oz,centrov (zavodov) za boo.
široko in zajema tudi izostajanje od pouka. Za take, primere so ponekod uvedli v okviru njihove redne službe socialnega varstva (probation Office) posamezna opravila, ki jih opravljajo prostovoljci. Gre za organizirano pomoč v preddelinkventnea Stadiju-in pa za pomoč mlajši® sestram in bratom kakšnega delinkventa, ki Se niso delinkvent»!,	!
Dokaj široko skušajo pritegniti prostovoljce ponekod v Angliji. Uporabljajo jih sa delo s problematičnimi drušisasii, kjer nastajajo težave „pri vzgoji otrok. Angažirajo pa jih tudi pri delu v mladinskih klubih,3
Področja, kjer «lokaj pogosto uporabljajo prostovoljce, je skrbništvo in rejništvo« Razumljivo je, da niso prostovoljci redniki sami, pač pa nslože prostovoljcem halogo, da akrbe za otroka., ki, je v reji, mu pomagajo, če je to potrebno, in pomagajo tudi redniku,^ ■¥' Zapadni. Nemčiji poročaj# ® angažiranja prostovoljcev tudi pri skrbništvu m ta način, da se skrbništvo za enega oskrbovanca porazdeli med več oseb, Vendar mislim, ds taka delitev dela ni smotrna in slaba deluj® zlasti na.oskrbovanca samega, ki se nenadoma _ znajde v položaju, ko skrbi zanj cela vrsta ljudi. * 4
National Register of Voltmteer Jobs in Court Set-tings 1967,prepared by Boulder County Juvenile Court (Judge Horace B.Holmes), str, 40.
^ United Kations European Study Group, Some Aspeci »f Voluntary Work, Cambridge, 1967, Cansđen Council »f Social Service,
4
Prim.E.Mues, Der Ehrenamtliche und der hauptamtliche Mitarbeiter in der Sozial- und Jugendhilfe, Korrespondenz Blatt, Juni 1966, št« 6,7-8, str. 137-142»
5-
Prim.B» ?reierf Zur ehrenamtlichen Tätigkeit in dar Sozialarbeit, Heues Beginnen, 1965,. št, 9,atr„ 129-132,
2® ¥«rstvo in pomoč đrtiibeno~n«prilagojeni» otrokom is mladoletnikom
»2 Pred "izvršitvijo kaznivega dejanja*
Mekatere oblike varstva otrok in mladostnikov# preden izvrže kaznivo dejanje, poznajo trn Poljskem, Mladinska sodišča, ki obravnavajo rodbinakopravne in kazenske zadeve otrok in mladoletnikov, imajo na razpolago skupino socialnih delavcev - imenujejo jih kuratorji ali inšpektorji - ,s pomočjo katerih izvajajo nadzor ali pomoč mladoletnikom oz. otrokom, ki so v nevarnosti» led kuratorji oz* inšpektorji bo predvsem poklicni delavci, uporabljajo pa tudi prostovoljce» Ti delajo zlasti v primerih, ko gre za problema-tidna, a še ne delinkvetne otroke oz. mladoletnike in izvajajo v bistvu neko obliko nadzorstva ter pomoži.^
Za problematično kategorije otrok in mladoletnikov, ki še ni izvršila kaznivih dejanj, skrb® v SZ posebne komisija za mladoletnike in narodne družine. Pri komisijah pogosto uporabljaj® prostovoljce za opravljanje nadzorstva in nudenje pomoči takim otrokom in mladoletnikom. Posebne oblika dela z njimi, ki je značilna za SZ, pa je pravica te komisije, da izroči mladoletnika, ki je že zaposlen, v prevzgojo delovnemu kolektivu, kjer akrbe za njega seveda prostovoljci.
Posebno organizirano obliko sodelovanja prostovoljcev v SZ predstavljajo tudi narodne družine in narodni družiniki, Kjihova naloga je skrb za javni red, med njimi pa so samo prostovoljci. Tako imajo pravico intervenirati v primerih, ko najdejo otroke sli mladoletnike na ulicah zvečer, vinjene ip. Ijihova intervencija ja omejena na to, da tako osebo odpeljejo v štab družine, otroško sobo pri milici in podobno; seveda je samo enkratna, delo z otrokom oz» aladolet-'nikom se ne nadaljuje» 6 7 * *
6	K.. Urze škowlak-S Sata tiar, Poradnik kura tora sadowego i inšpektor« spbiecznego,Warszawa,1966,str, 25 i.n,
7
S.Ta ta ra c,Har odra» družine za ‘zašSitu druetvenog po-
retka u SZ, Priručnik 1965/2, str. 125-134.
V	Zapadni Hemčiji se poslužujejo prostovoljcev mladinski uradi, ki opravljajo celokupno socialno delo z otroki in mladoletniki. Posamezni avtorji menijo, da je prostovoljce mogoče uporabiti pri lažjih delih, zlesti v začetku njihovega sodelovanje predvsem zato, da bi bil uspeh bolj siguren. Tako predlagajo sodelovanje v mladinskih klubih in pomoč pri šolskem de- g im ±® vzgoji nBÜBlinkvBntn±h otrok oz* mladoletnikov»
V	ZDA poročajo nekateri avtorji o uvajanju prostovoljcev pri otrocih oz» mladoletnikih, ki bi bili po naših merilih še preddelinkventni. Gre ta take mle-^ dolethike oz, otroke, ki so izostajali od pouka,morda tudi begali od doma in izvršili kakšne manjše prekrške. Zanje angažirajo kontinuirano pomoč t.im. 'velikih bratov” - mlajših prostovoljcev, ki se ukvarjajo s taki» problematičnim otrokom oz. mladoletnikom. Ti prostovoljci so seveda povezani 3 poklicnimi socialnimi delavci in delajo ob njihovem vodenju m pomoči»
b)	Varstvo in pomoč med sodnim postopkom»
Skorej v vseh državah zbire j o med sodnim kazenskim postopke» podatke o mladoletniku in o njegovem okolju z namenom, da bi sodišče lahko izreklo ukrep, ki bo čimbolj prilagojen mladoletniku in njegovim potrebam. Za to delo uporabljajo ponekod za nekatera opravila tudi prostovoljce. V Franciji lahko opravljajo posebne oblike nadzorstva v Sesu pripravljalnega postopka od leta 1951 dalje tudi prostovoljci. Ti opravljajo v bistvu enaka opravila kot poklicni' socialni delavci, le da delajo pod nadzorstvom in ob pomoči slednjih. Organizacijsko so vezani ne sc~
® D.Briech, Vorschläge zur Gewinnung...Mitteilungen des Arbeitsgemeinschaft für Jugendpflege und Jugendfürsorge, 1966, št» 45-46, str.11-14.
9 A.Gradewitz, The Hole of Volunteers in Work with Juvenile Delinquents, Internat. Review of Cnm. Pol, 1S64, St, 2o, str. 69
25
dišSe kakor poklicni socialni delavci«^0
Ifa Poljske® sodelujejo prostovoljci v pripravljalnem postopka tako na kazenskem kot na rodbinske® področju. Njihovo delo se v bistva ne loči od dele poklicnih,* seveda pa je organizacija prostovoljcev urejena tako, da so pri svojem delu vezani na poklicne socialne delavce, ki delajo ns sodišču.* 11
Nekatere države (npr. Anglija, ZM) poročajo tudi o takšnih oblikah sodelovanja prostovoljcev, ki jih pri nss sicer ne bomo mogli uporabiti, so pa vendar prav zanimivi® V teli državah namreč posamezni strokovnjaki sodelujejo s tem, da opravljajo ustrezne preglede (npr. psihološke, psihiatrične, zdravniške ip.) v času pripravljalnega postopka.12 * * *
Nemški pisci prav tako navajajo možnosti za sodelovanje prostovoljcev v pripravljalnem postopku in jih organizacijsko vežejo - tako kot smo videli to tudi drugod — na mladinski urad, torej uprevno-atrokovni organ, katerega temeljna naloga je pomoč mladini.^
c)	Varstvo in pomoč med izvrševanjem vzgojnih ukrepov
Skoraj presenetijivo je dejstvo, da v večini materialov, ki so nas bili na razpolago, navajajo primere, ko uporabljajo prostovoljce pri delu z de-iinkventno mladino, in to v prevzgojnem postopku.
To se nam zdi presenetljivo predvsem zato,.ker gre nedvomno za tako področje dela, ki. je zelo aahtevno in težavno.
« E.Michel, Guide Pratique de la liberte Surveillee, Paris, 1953, str, 74
11
SoGrzeikosiak-S„Sztatler, nav.delo, str. 62.
12
National Begister .... str. 52
Briaeh, nav. delo str» 11—14, E.Kues, Per ehren-
amtliche und...., Korrespondenzblatt, 1966, 6,7,8,
str. 137-142
V ZM so v zadnjih letih zelo oživili delo a prostovoljci na tem področju. Z različnih sodišč poročajo o poskusih uvesti prostovoljce za mladoletnike, ki jim je bil izrečen ukrep nadzorstva« Ti prostovoljci delajo skupaj s poklicnimi svetovalci tako, da se lahko z njimi,vedno posvetujejo, skupaj sestavijo načrt dela ip, Najbolj agilno pri iskanju in angažiranju prostovoljcev je mladinske sodišče v mestu Boulder, Colorado, kjer i'e bila tudi nacionalna konferenca o teh problemih. 5
Prostovoljce m področju dela z delinkventno mladino poznajo tudi v Franciji, kjer delajo prostovoljci skupaj s poklicnimi svetovalci pod njihovim nadzorstvom in ob njihovi pomoči» Prostovoljec dela pri tem z mladoletnikom, ki mu je zaupan, povsem enako kot poklicni svetovalec. Vzpostaviti mora stike tako z mladoletnikom semirn kot z njegovo družino; skrbeti za šolsko in poklicno izobraževanje mladoletnika; mu pomagati pri problemih, ki utegnejo nastati v zvezi a tem itd.16
Uspešno delujejo ns področju,'ki ga obravnavamo,prostovoljci na Poljskem, Večina prostovoljnih svetovalcev, ki delajo pri mladinskih sodiščih, se ukvarja prav z nadzorstvom delinkventnih mladoletnikov. Kot smo že omenili» opravljajo svoje delo skupaj s poklicnimi svetovalci, ki jih pri tem vodijo in jim pomagajo, Prostovoljno delo na tem področju ima ns Poljskem že dolgoletne tradicije, saj so ga poznali že pred drugo svetovno vojno, ves čas po njej pa m« posvečajo precejšnjo pozornost»1?
ITT „
L.Rosengarten,Volunteer Support of Probation Services, Crime and Del«Vol,lo,Ho»1,1964,str,43-51. K.leenhouta,The Volunteer's Role in Municipal Court Probation,Crime and Del.,Vol.lo,Ho.l,1964,str,29-37
15
V tem mestu izvajajo s tem v zvezi poseben projekt Boulder County Juvenile Belinquency Project.
16	„
yrj m.3,Michel, nav.delo, str» 28 i.n.
17
..Prim.Grzeskowiak-Sztatler,nav.delo str,25-28,Ska-
Prostovoljce pri đelu z mladoletnimi delinkventi uporabljajo tudi v SZ, in sicer v Ruski SPSS. Položaj teh prostovoljnih svetovalcev ureja tam zakonski predpis-ukaz prezidija vrhovnega sovjeta te republike iz leta 1967» Prostovoljni svetovalci (v Rusiji jih imenujejo vzgojitelji) so organizirani v okviru komisij za mladoletnike, ki imajo pravico izreketi nekatere vrste vzgojnih ukrepov delinkventnim mladoletnikom. Prostovoljne svetovalce angažirajo lahko že v preddelinkvent-nem stadiju, lahko pa tudi po izreku kakšnega ukrepa, ki se izvršuje na prostosti» Poklicnih svetovalcev ne poznajo; nadzor nad delom prostovoljcev je zato zaupan komisijam za mladoletnike, ki so organizirane teritorialno* u .
Zspsdna Nemčija se pri delu z mladoletnimi delinkventi pri izvajanju ukrepa nadzorstva prav tako poslužuje prostovoljcev. Kesala meni v svojem delu o družbeni pomoči in prostovoljnem delu, da se za prostovoljce odpira na tem področju novo torišče dela,t.im. mladinska sodna pomoč, ki temelji na izrazito pedagoških in prevzgojnih metodah in zasleduje tudi. takšne cilje, ¥ nekaterih deželah te republike tudi zakonski predpisi določajo možnosti za uporabo prostovoljnih svetovalcev, ki delajo skupaj s poklicnimi in opravljajo med drugim tudi nadzorstvo nad mladoletniki,ki ji« j« bil izrečen kakšen vzgojni ukrep, ki se izvrr Suje na svobodi in je tako nadzorstvo indicirgno.^-S
d)	Varstvo in pomoč po prestanem zavodskem vzgojnem ukrepu
Večina držav, katerih materiali o delu prostovoljcev v socialnem delu so nam bili na razpolago, * 19
berne-Šelih,Obravnavanje mladinske delinkvence na Poljskem in v SFRJ, str. 116 i.n.
Ob utverždenii položenija ob obščestvenih vospi-tateljah nesoverSennole tnih,Sov,justicija,1968,
St.3, str. 24-25
19
J.Kessela, Die gesellschaftliche Hilfe und der ehrenamtliche Dienet,Freiburg i.Br.1966,atr,55-56
predvideva možnost, da se zavodski ukrepi proti mladoletnikom po odpustu izvršujejo tako, da mladoletnika nadzoruje še svetovalec, zato da prebrodi najbolj kritično dobo po prestanem ukrepu, to je čas prvih 6-9 mesecev po odpustu iz zavoda.
Vendar se zdi, da se povsod zavedajo, da gre pri mladoletnikih, ki se vračajo iz zavoda, navadno za najhuje prizadete mladoletnike in zato previdneje določajo kriterije za uporabo prostovoljnih svetovalcev.
V več materialih smo lahko opazili več opozoril, ki se nanašajo tako na izbor takih prostovoljcev kot tudi na posebno težke probleme, na katere utegnejo naleteti pri tej kategoriji mladoletnikov. Če pa skušamo oceniti te materiale v celoti, veje iz njih vendarle precejšen optimizem in prepričanje, da je mogoče uporabiti prostovoljne svetovalce tudi pri odpuščenih mladoletnikih»
Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, so glavni napori v ZDA usmerjeni v aktiviranje dela z mladoletniki, ki so pod nadzorstvom. Projekti, o katerih smo informirani, se ukvarjajo predvsem z delom prostovoljnih sodelavcev v času izvrševanja nadzorstva. V zvezi s tem pa je treba dodati obliko prostovoljnega dela, ki se nam zdi dokaj zanimiva. Gre namreč za to, da so pri nekaterih sodiščih, kjer so organizirali prostovoljno delo za nadzorstvo mladoletnikov, skušali ohraniti stike med prostovoljnim svetovalcem in mladoletnikom tudi takrat, kadar je bil mladoletnik naknadno poslan v zavod. Isti prostovoljec je v nekaj primerih vodil ra$to istega mladoletnika, ko se je le-ta vrnil iz zavoda, 0
Vodstvo is pomoč po odpustu iz zavoda poznajo na Poljskem, kjer opravljajo to delo oddelki kuratorjev -svetovalcev pri sodiščih, pri katerih sodelujejo tudi prostovoljci. Seveda je izbira svetovalca za to obdobje zelo delikatno in zahtevno opravilo in je prav
£?0 _ „
1.Rosengarten, nav.delo, atr. 46-47, Kationa! Register ... str. 5e
zaraäl težavnosti nalog» ki takega svetovalca čakajo» najbrž »ed n^irai manj prostovoljcev kot poklicnih svetovalcev,
3*. Pomoč in varstvo otrokom in mladoletnikom 2 motnjami v telesnem in duševne® razvoju
Socialno-varstveni organi se pri nas - in tudi. v državah, ki smo jih obsegali v analiziranem gradivu - malo ukvarjajo s problemi prizadetih otrpk in mladoletnikov. Kolikor opravljajo posamezna opravila v zvezi s to kategorijo, gre praviloma za ozko strokovno omejeno pomoč kot je pomoč pri izvedbi kategorizacije, prizadetega otroka, namestitev v šolo ali zavod ip.
V	nekaterih državah kot npr, v Hemčiji in SZ sodi delo a prizadetimi skoraj izključno na področje zdravstvene službe in opravljajo nekatere vrste prostovoljnih opravil pri tem le različne prostovoljne organizacije .
V	Angliji je mogoče zaslediti nekaj skromnih poskusov, da tudi socialno varstveni organi s prostovoljnimi sodelavci posežejo na to področje, V občini Camden,npr organizira odbor za socialno varstvo obiske invalidnim otrokom, spremljanje ip, fo dela v zvezi ž'posebnim programom o organizaciji prostovoljnih svetovalcev tako da teh izkušenj ni mogoče posplošiti.^* - —
4. Wezakonski otroci
Zaradi proklamacij o enakopravnosti nezakonskih in zakonskih otrok morda niti ni opravičeno, da izdvajamo to kategorijo otrok kot posebno kategorijo» Ven-
Prim. Grzežkowi*k-5ztatier, nav,delo,str. 64,1.n» Skaberne-Šelih, nav,delo,str. 2o8-21o
UH European Study Group, Soma Aspects of Voluntary Work, Cambridge, 1967, Camden Council of Social Service	*
dar obstoja več razlogov, ki govorijo za tako obravnavanje, Težko bi namreč rekli, da okolje nezakonskega otroka in njegovo mater sprejme v resnici kot enakovredna zakonskim. Poleg tega je položaj takšnega otroka praviloma težji, saj odrašča v nepopolni družini in običajno v družini, ki je, zaradi odsotnosti očeta tudi materialno ,prikrajšana»
Zato je razumljivo, da se organi socialnega varstva dovolj pogosto ukvarjajo a problemi nezakonskih otrok. Vendar se zdi, m gre v prvi vrsti za materialno skrb; za to, da se doseže priznanje očetovstva in temu sledeče uveljavljanje preživnine« Hikjer nismo mogli ugotoviti, de bi se ti organi posebej ukvarjali z nezakonskimi otroki ter jim nudili kakšen nadzor ali pomoč, razen seveda v primerih, če postane jo problematični.	;
Morda bi o nekoliko Širši aktivnosti na tem področju lahko govorili v SZ, kjer prostovoljci, ki opravljajo svoje delo pod okriljem socialnega zavarovanja, skrbe za pomoč nezakonskim materam in jim' skušajo pomagati ne samo pri urejanju denarnih težav, temveč tudi pri vzgoji otroka in njegovem vživljanju v okolje,^-5
5»'Organizacija prostega Sasa
Soeielno-varatveni organi se z organiziranjem prostega Sas* mladine skorajda m ukvarjajo, f večini držav,-katerih materiali ao nam bili na razpolago, -skrbe za to bodisi specializirane organizacije, naj-oežče pa prostovoljne organizacije. Socialno varstveni organi skrbe pri tem običajno le za materialno podporo takim otrokom».katerih družine v nekaterih primerih same na zmore jo vseh stroškov (npr.letovanje).
21
Sozialarbeit in. der UDSSB, Hachriehtendienst,1966, št. 4, str. llo~lt3 (brez navedbe avtorja)
1» PoasoS ostarelim
Pomoč ostarelim Je šele v zadnjem Času v širšem obsega zaupana tudi socislno-varatvenim organom. Vendar je še vedno osredotočena m denarno ali kakšno drugačno materialno pomoč, včasih pa vendarle išče tudi drugih možnosti za pomoč ostarelim.
V Angliji so obveze socialno varstvenih organov v zvezi z ostarelimi od leta 1964 dokaj velike,'Kot večino ostalega socialnega dela gs opravljajo lokalni samoupravni organi v svojih, strokovnih organih. Poleg nudenja materialne pomoči naštevajo kot oblike varstva ostarelim organiziranje ««posredne pomoči v primerih bolezni, kot npr. prinašanje hrane, pospravijanje,organiziranje klubov za starejše, in t.Im."prijeteljako obiskovanje".2^ Izvajalci posebne študije o možnostih sodelovanja med socialno varstvenimi organi in prostovoljnimi organizacijami v Torkahlru pa ugotavljajo, da bi bilo mogoče to področje dela razširiti. Sed drugim predlagajo, naj se izpopolnijo oblike pomoči m domu, organiziranje klubov, kjer ae pripravlja tudi hrana, in dnevnih centrov. Za taka dela bi bilo po njihovem mnenju mogoče uporabljati poleg poklicnih delavcev tudi prostovoljce.2^
O podobnih oblikah pomoči poročajo tudi iz lemSije, loda medtem ko opravljajo v Angliji to delo v precejšnji meri sicer prostovoljci in prostovoljne orga-
Prim.Cooperation im tfae Health and Welfare Services.A Yorkshire Study Heport of a Working Party Sponsored by the Yorkshire Council of Social Welfare, str»18. S terminom "prijateljsko obiskova-nje» označujejo obiske prostovoljcev, ki imajo povsem sosedski značaj in katerih namen je nudenje medsebojnih stikov z osamelimi in (navadno) starejšimi ljudmi.
^ Prim.isti vir str.5o,podobno tudi J.Kaner,Volun-tary Werkers in York, 1965, str.2?,in nasl.
32
nizacije, toda pod nadzorom in vodstvom lokalnih socialna varstvenih organov, je prepuščena v Nemčiji večina teh opravil samo prostovoljnim organizacijam in socialno varstveni organi nimajo posebne koordinacijske funkcije pri tem delu,26
V sz opravljajo opravila, ki jih sicer štejemo za socialno delo, praviloma prostovoljci v okviru zavodov za socialno zavarovanje. Med njihove naloge sodi tudi skrb za starejše ljudi, vendar pa nimamo podatkov o tem, kako jo izvršujejo in kakšne so posamezne oblike te pomoči.^
2.	Pomoč' nekaterim problematičnim kategorijam odraslih
a)	Sezonski delavci
Socialno-varstveni organi pri nas ae skorajda ne ukvarjajo s problemi in težavami sezonskih delavcev » Vendar se nam zdi, da je to ena izmed nalog, za katero bi morali ti.organi pokazati več interesa in ji'posvetiti več pozornosti. Zato uvrščamo delo a to kategorijo ljudi med naloge, ki raj bi sodile v delokrdg socialno varstvenih organov. 0 pomoči sezonskim delavcem in beguncem govore predvsem nemški materiali, kar je razumljivo, aej je Nemčija dežela, ki je sprejela po drugi svetovni vojni ogromno beguncev - pripadnikov nemških manjšin iz drugih držav, prav tako pa tudi mnogo sezonskih delavcev. Eden izmed avtorjev poroča, o delovanju posebnih "socialnih komisij" v Berlinu. Te komisije so vezane na organe socialnega varstva, v njih pa delajo samo prostovoljci. Pogosto so pomagali pri urejanju najnujnejših potreb beguncev»28
prim, J. Kessels, na v »delo str. 57~58
2?Prim, Sozialarbeir in UBSSE, Nachrichtendienst, 1966, št. 4. str. llo-HB
K.	Olhricht, Der ehrenamtliche Helfer, Sozialarbeir, leto št. 7-8, str. 333-335
Medtem ko gre pri problemih beguncev predvsem za hitro in učinkovito materialno pomoč, Je polMšj se-zoriakifa delavcev nekoliko drugačen. Čeprav Je delodajalec dolžan poskrbeti za nastanitev in prebrano, se ti ljudje le težko znajdejo v povsem tujem okolju. Prostovoljni svetovalci bi ji® naj pomagali-'pri urejanju teh začetnih, drobnih težav in pri vživljanju v »wo okolje.	■:ls L
h)	Pomoč med izvrševanjem kazni
Deželi» kjer bi lahko najpogosteje upopsbr’ Ijsli prostovoljce med izvrševanjem kazni» stafgo-» tovo Anglija in EM s svojim sistemom odložene obsodbe (prot®iion), ki se izvaja teko» da storilca kaznivega dejanja nadzira poseben pdltlicno pripravi je svetovalec. Celotni služba za izvajanje te vrste obsodbe je ločena ođ ostalih socialno varstvenih organov in je samostojna. Zato najdemo v materialih, ki se nanašajo na delo socialno varstvenih organov le malo podatkov o uporabljanju prostovoljcev v.tej: specializirani službi. Kot načelno stališče angleške teorije in prakse na tem področju velja poudariti» da dajejo prednost poklicno izobraženim delavcem na tem področju.	,
V ZDA pe v zadnjem času kažejo večje zanimahjir ža angažiranje prostovoljcev tudi m področju nadzorovane pogojne obsodbe za polnoletne. To je'aiögbee razbrati iz materialov, pripravljenih sa program'o uvajanju prostovoljnih svetovalcev pri sodišču' ža mladoletnike v mestu Boulder, Colorado, Prostčvbljnl svetovalci izvajajo »sare8 svojo funkcijo še-tskrat» ko takšen mladoletnik, doseže polnoletnost, viSsih ps ji® zaupajo tudi Se polnoletne obsojence V'-ata» rosti do 25 let>25	.	■
v nekaterih ameriških progrsmih za angažiranja, prostovoljcev ao uporabili međ izvrševanje® kazni.nekej
29 ,J ........"	1
Volunteer Courts, The Botdder Conference uf Volun-
teer Courts, USA, Department of Health, Education,
and Welfare, 1967» str, 7, in nasl.
fblik dela» ki se nanašajo na kazni odvzema prostosti» Tako so npr. prostovoljni svetovalci vzdrževali stik z mladoletnimi dekleti, ki so bila kasneje obsojena. Ponekod so za obsojenke organizirali različne tečaje.^0
Omeniti pa je najbrž treba, da obstaja v Angliji posebna organizacija, ki skrbi za obiske obsojencev, ki sicer obiskov ne sprejemajo. Te obiske organizirajo običajno socialno varstveni organi, pri izboru obiskovalcev pa sodeluje upravnik zavoda,-^
V zvezi s pomočjo socialno-varstvenih ali podobnih organov mora» omeniti. Se posebno kazensko sankcijo, ki jo pozna kazensko pravo SZ -» gre za t.im, izročitev kolektivu, ki natfc skrbi za storilca kaznivega dejanja, mu pomaga in ga nadzoruje, Ze ta dela je navadno določen posamezen član kolektiva., ki opravlja to delo prostovoljno.^2
c)	.Pomoč, odpuščeni®' obsojence®
Po razpoložljivih materialih lahko sodimo, da so posvetili mnogo skrbi problemu sodelovanja prostovoljcev pri postpenalni pomoči v Angliji, Možnosti 28 njihovo delo je proučevala posebna delovna skupina ministrstva za notranje zadeve in izdelala o tem tudi svoja mnenja in sklepe. Po njihovem mnenju je delo prostovoljca pri postpenalni pomoči možno in koristno tako za odpuščenega obsojenca kot za prostovoljca samega in družbo kot celoto. Prostovoljca - vsaj nekateri obsojenci - ne štejejo za uradno osebo in ne vidijo v njem avtoriteto kakor v poklicnem svetovalcu» Prostovoljec bo prej ko slej sprejet kot predstavnik širše družbene skupnosti, ki skuša odpuščenemu obsojencu pomagati pri ponovni vključitvi v življenje. Prostovoljno delo se po drugi strani šteje za pomemben pokazatelj demokratične družbe in ima kot posebna oblika solidarnostnega čuta ljudi za družbo velik pomen. Prav tako ne gre zmanjševati pomena prostovoljnega dela tudi z ekonomske s trsni.33 ffaloge, ki jih
Jo
M Hosengarten, nav,delo, str, 46
lahko opravljajo prostovoljci m področju posipanaIne pomoči so različne* Angleški avtorji navajajo med drugigi tudi tako pomoč, ki ae začne izvrševati med trajanjem prostostne kazni kot npr» obiski obsojenca in njihove družine, prostovoljec lahko poskrbi za otroke v času, ko mati obišče očeta v zaporu. Ta pomoč se nato lahko nadaljuje po odpustu obsojence, prostovoljec Se nadalj« vzdržuje stike z odpuščenim obsojencem in njegovo družino. Posebej navajajo pomoč prostovoljca pri vključitvi obsojenca v življenje okolja in pomoč pri tem, da ga okolje tudi sprejme, zlasti pa pomoč pri iskanju zaposlitve.
Posebej obravnavajo v Angliji pomoč odpuščenim obsojencem, ki nimajo, družine. Predlagajo po eni strani, ds se zanje uredi mreža posebnih zavodov ("hostals"), v katerih bi Siveli bodisi stalno sli pa vsaj prve me-seee po odpustu, dokler si ne najdejo drugega primernega stanovanj® in se ne stabilizirajo. Po mnenju avtorjev študije o postpenalni pomoči lahko prostovoljci pomagajo pri vodenju takih zavodov, akrbe za posamezne goste teh zavodov na enak način kot sicer za odpuščene obsojence i.p.35
Kot posebno obliko pomoči navajajo tudi iskanje stanovanja in pomoč pri tem, da obsojenec po odpustu nadaljuje z ev.zdravijenjem,ki se je začelo v zavoda in bi se n« smelo prekiniti. 36
31
32
33
34
35
36
J.Kjuner, Voluntary Werkers ln York,1965,ciklostirano, str.58.Gre m Kationa! Association of Prison ViBitora,ki je bila ustanovljena 1922 leta in ima 7oo članov.Ibria. Voluntary Social Services,London, 1966,atr. 83.
Prim.S.A.Boderakov, PeredaČa na poruki,Moskva,1961.
The Place of Voluntary Service in After-Care,Hooe Office,London,lo67, etr«3“4.
isto delo str. 8
isto delo kot v op.etr.8
kot opomba 35
“It llT£)»?o iTnSfi ("probation'3Office}
in ki opravljajo nekatera opravila, ki sodijo pri nas v delokrog organov za socialno varstvo,
afruli drugih držav »icr tudi obr.vMv.jo „ti za delo prostovoljcev pri poatpenaJni pomoči,ven der io uvrščajo med oblike dela, ki ga opravljajo pro-=rg,mu.cij. t,r Jih ho.o u.i. obr.vh.v.ll
kasneje.
B.	skrb drnSbenih. političnih,irLvrrskih
orgacizaol.i
po svoji temeljni problematiki na področje social-Lgs varstva, Kakor so številne organizacije same,tako raznolika je tudi njihova dejavnost, ki jo želimo vbeJ dcXosiB btmj^xzxtb%x»
' Pri tem bomo skušali pregledati materijo v kolikor mogoče enakem vrstnem redu kot pri socialno varstvenih organih ter ugotoviti, kakšne oblike prostovoljnega dela uporabljajo te_organizacije pri mladolet nih in kakšne pri odraslih»
I, Pomoč in varstvo otrok in mladoletnikov 1, Sodelovanje pri varstvu otrok
Različne oblike prostovoljnega sodelovanja najdemo že pri organiziranju predšolskega varstva otrok» Temeljne organizacijske naloge pri Jem de so sicer praviloma zaupane drugim organom (podjetjem, krajevnim skupnosti® ip.}, prostovoljne organizacije pa dajejo na razpolago ljudi, ki ao pripravljeni po-
segati pri delovanju nadzorovanih igrišS, otroških vrtcev» otroških jasli in podobnih ustanov»*^
Pri skrbi in varstvu šoloobveznih otrok se dejavnost prostovoljnih organizacij razširi. Nekatere organizacije ustanavljajo «prijateljske krožke«, kjer jse o~ troci spoznavajo, iščejo skupne interese in se ^ae-! sta jajo.	;
Te organizacije zelo pogosto pripravljajo izlete» letovanja in taborjenja. Pri vseh teh aktivnostih,ki ji® je skupna težnja koristno izbrati prosti gas n-vi ok in sala čine» sodelujejo v določene® obsegu.ipro— atovoljci kot vodje celotnega programa, ali kot vodje skupine v njej. Poleg organiziranja prostega časa med počitnicami pa skrbe nekatere prostovoljne organizacije tudi za organizacijo kratkih enodnevnih0 izletov in obiskov različnih kulturnih ustanovni.
V socialističnih državah je več otroških ali mladinskih organizacij, ki deloma uporabljajo proats— • voljne za delo z otroki in mladino. Sem lahko "štejemo različne inačice pionirske organizacije, tabornike» klube ljudske tehnika ip. Te organizacije delujejo le deloma na prostovoljni osnovi» kar pa je tudi sicer značilno za vse tovrstne organizacije - deloma poskrbi za sredstva za njihovo delovanje država sli pa kakšna privatna organizacija.
Morda velja posebej omeniti ustanove "domovi odprtih vrat"» ki jih poznajo v Nemčiji. Gre za inštitucije. .--a skušajo organizirati različne dejavnosti» ki Zanimajo otroke in mladoletnika» Po materialih sodeč sc to neke vrste mladinski klubi, kjer pa je posebej poudarjena želja, da se zadosti otrokovim oz. mlado— let&ikovim interesom* Podobno funkcijo opravljajo v nekaterih socialističnih deželah "dvorci pionirjev" s kabineti za najrazličnejše aktivnosti,38 * 38
3?
ilse Kaun, Freiwillige Planste evangelischer Frauen»Die Innere Mission,1965,Št.l2, str.4o2-4ö5 nlse Kues,nav.delo»atr. 139-142
C.Brezovec, (rokipia)
Poročilo o izvršeni spec, v SZ»1968
38
.	2. Varatvo in pomoč družbeno neprilagojenim
otrokom in mladoletnikom
To varstvo in skrb prevzemajo v sodobni državi posebni organi, katerim je skrb za to kategorijo mladine sna temeljnih poklicnih nalog. Kot pa smo videli» uporabljajo pri izvajanju te naloge tudi prostovoljce in prostovoljne organizacije praviloma vključujejo svoje Slane v to 'delo preko socialno varstvenih organov»
3.	Varatvo* in pomoč otrokom z motnjami v telesnem is duševnem razvoju
la tem področju je našlo mnogo prostovoljnih organizacij svoje specifične naloge. Številne ženske in verske organizacije-se ukvarjajo s tem, da njihovi člani obiskujejo določene otroke» ki ao v zavodu» pa sicer ne sprejemajo obiskov svojcev ali pa le zelo redko. Kot posebno obliko pomoči navajajo tudi pomoč prizadetim'otrokom' pri' šolskem delu» v kolikor ne zahteva posebnih veščin in.obiskovanje invalidnih otrok na dornu.-^.
4.	Organizacija prostega časa
Veliko število prostovoljnih organizacij šteje organiziranje letovanj za eno temeljnih nalog. Pri tam je v organizacijskem,pogledu možnih več oblik organiziranja. Nekatere organizacije jih prirejajo popolnoma samostojno» nekatere nudijo pomoč socialno varstvenim organom pri tem delu» nekatere jih podpirajo finančno itd« Vsekakor je mnogo organizacij,ki pritegnejo prostovoljce zato» da letovanja vodijo» sodelujejo kot vodiči skupin, opravljajo potrebna administrativna dela pri te® ip. Prostovoljne organi-
39'’	™~”
Prim.C,Brezovec,Poročilo o izvršeni spec. v SZ, 1966 (rokopis), Ufi European Study Group» Some ks-pecta of Voiuntary Work» Cambrudge, 1967» Caaden Council of Social Service,I.Haun,navidelo,str.4o2~ 4o5,A.Breuning,0ber die Mitarbeit freiwilliger
zaoije pa se ukvarjajo z organizacijo prostega časa mladine tudi na različne druge načine. Znani ao' "dvorci pionirjev’' v socialističnih deželah, kjer organizirajo zelo različne interesne dejavnosti za mladino, Podoben poskus predstavljajo "domovi odprtih vrat" v Zapadni Nemčiji, v katerih prav tako skrbe za razvoj različnih takih dejavnosti,
II, Varstvo in pomoč odraslim
1, Pomoč ostarelim
Pomoč ostarelim in skrb zanje še ni postala v toliki meri, splošna družbena skrb, da bi se odrazila v delovanju ustreznih organov za socialno varstvo kot akrb in pomoč otrokom. Zato nas ne preseneča,da posvečajo prostovoljne organizacije temu delu posebno pozornost in je ta skrb zanje skorajda enako pomembna kot skrb in pomoč otrokom.
Na tem področju nekatere prostovoljne organizacije celo samostojno organizirajo klube zs ostarele,4°
Za ostarele organizirajo prostovoljne organizacije tudi obiskovanje in pomoč doma ter pripravljajo svoje člane zs tako delo. Posebno kategorijo dejavnosti pomeni obiskovanje starih in bolnih ljudi v zavodih in bolnicah.
Pogosto skudajjio angažirati za nekatere vrste teh opravil mlade ljudi, starejše šolarje ali študente prvih letnikov univerze. Zaposliti jih skušajo pri enostavnih delih, kot je npr. branje, pomoč pri sprehodu ip» Pri tem se kažeta dve tendenci: ponekod npr. v Poljaki ao se osredotočili na šole, ki pripravljajo študente na delo e človekom (npr.pedagogi), drugod pa, se za manj zahtevna dela poslužujejo študentov vseh šol.41 42
Helfer,Die innere ÄLssiön,1965,St.l2,Btr.4o8~4X3£ d.Kessels,nav.delo,str.51 In nesi.
4o
Prim.J,Kaner,nav.delo,str.27 in naal«, Cooperation in the Health and Welfare Services, a Yorkshire Study,1968,str. 5o-51.
2.	Pomoč problematičnim kategorijam odraslih
Na tem področju so prostovoljne organizacije manj aktivne kot na področjih, ki se ukvarjajo z normalno populacijo. Pri različnih oblikah pomoči med izvrševanjem prostostnih kazni se prostovoljne organizacije vključujejo predvsem tako, da sodelujejo njihovi prostovoljci pri delu organov, ko kot posebni državni organi skrbe za te probleme. V bistvu isto velja tudi za postpenalno pomoč, ki jo skoraj v vseh sistemih organizira državna uprava in organi, ki jo izvršujejo se pri svojem delu poslužujejo prostovoljcev. Nekatere med njimi si zagotove neposredno - ti prostovoljci so pogosto znanci ali prijatelji delavcev, ki poklicno delajo na tem področju. Nekaj prostovoljcev pa prihaja tudi posredno preko posameznih prostovoljnih organizacij, ki jih poiščejo med svojimi Člani.4^
Eedko najdemo pri postpenalni pomoči primere, ko se prostovoljne, organizacije ukvarjajo s tem delom samostojno. Eden takšnih primerov je poljska organizacija Poljski komite za prostovoljno pomoč (Polski Komitet Pomocy Spolecziie j). Delokrog tega komiteja je zelo širok, značilno za njegovo delo pa je, da je samostojno razvil mrežo vojvodskih in okrajnih komisij na postpenalno pomoč, kjer najdejo poklicni sodni svetovalci in prostovoljni svetovalci vso pomoč in nasvete. Te komisije oz. njihovi posamezni člani prevzemajo vse dolžnosti, povezane s posipe— nalno pomočjo»4^
41	S tem problemom se ukvarja posebna študija v Nottinghamu,Anglija.Prim. :The Young Volunteer in Nottingham,July 1968.
42	Prim.J.Kaner,nav.delo,str»58-6o, L.Hosengarten, nav.delo,str.46»R.Vilatte, Les Delegues Bšnevoles dea Comitea de Probatiob et d’Assistance aux Liberia,Rev, penit.et de Droit Penal,1967,6t,jun,-julij, str, 379-391»
Prim.Grzeškovsiak-Sztatler, nav.delo, str .13o-131
Tla podobno ehesso naletimo ponekod tudi v Angliji, vendar je za to državo znažilno, đa ima vrsto prostovoljnih organizacij, ki so zelo ozko specializirane.
S postpenalno posodje» ki jo organizira v soglasju s socialno službo v zaporih in s službo za nadzore-veno pogojno obsodbo» se ukvarja Blaekfrisrs Settlement, V času» ko ae je ta pomoč razvila» je bilo, potrebno za vodenje in koordinacijo prostovoljcef.ranga*» žirati tudi poklicne socialne delavce, društvo; pa, jjgr. začelo prejemati tudi denarno podporo od ustrebnihr, r; organov uprave,^	_ r- , .r*:
»•or
aaxr 1 o, S
Klare Hugh, The Organization of an after-esre Service staffed by Volunteere, Inter.Hev, 'Of CriE.Policy,1964, noe22, str, 73-74»
fiODIHSKO? A,A,; Per e äs«« « •pmmi.*, Mmstmet* Qoaymtixtmt 1961, 7?+{lII) str.
The B001DER Conference of Volunteer Courts, A Suamary of Verbs tim Tranecription. Prepared by Ursula Pavies, Ivan H, Scheier, Leonard J,Pinto,
Boulder 1967. (IV) + 51 str,
BREUil III5 A, s über die Mitarbeit freiwilliger Helfer,
Die innere Mission 1965» št, 12» str, 4o8~413.
8RIBCH U,: Vorschläge zur Gewinnung, Vorbereitung, Tätigkeit und Fortbildung ehrenamtlicher Mitarbeiter in der Jugendhilfe. Mitteilungen der Arbeitsgemeinschaft für Jugendpflege und Jugendfürsorge 1966» St, 45/46» atr, 11-14*
30—OPERATlOJI in the Health and Welfere Services, A Yorkshire Study. Report of a Working Party Sponsore! by the Yorkshire Council of Social Service,
Leeds 1968. (11)468 str.
iURÖPEAK Study Group- on the Function and Pyeparation of Volun-tary Workera in the Social Services» (Cambridge 14-23,VI. 1967») Cambridge 1967 (United Wations).
FREIER D.: Zur ehrenamtlichen Tätigkeit in der Sozialarbeit. Ueue.s Beginnen 1965, št. S, str. 129-132,
»M LEil WITZ j A» j The Role of Volunteers in Work with Juvenile Delinquents. ■
International Review of Criednal Policy 1964, št. 22,str. 68-Jo.
RZESKOWIAK K, - S, Sztatler; Poradnik kuratora sadowego i inspektora apoiecznego,
Warszawa 1966» 152 str*
AUW I.t Freiwillige Dienste evangelischer Frauen,
Die innere Mission 1965, 6t. 12» atr, 4o2-4o5.
AllER J-,: Voluntary Workers ln York» A Study of Recruitement Training 1963/1964 York (1965), (VIII)+97 str,
ESSELS J»; Die gesellschaftliche Hilfe und der ehrenamtliche Dienst,
Freiburg im Breisgau 1967. 81 atr.
LARE H,: The Organization of an after- care Service Staffed by Volunteera.
International Review of Criminal Policy 1964, št» 22» str«
73-74
LEHHOUTS K.J.s The Volunteer'a Role in Kunicipal Court Pro— batioh, Crime and Delinquency X/1S64, št» 1» atr»29-3?»
IfelOHEIs S« J Guide Pratique đe la Liber tl Surveillže'«
Paris 1953» 9o+(I) str»
KUES E.t Der ehrenamtliche und der hauptamtliche Mitarbeiter in der Sozial- und Jugendhilfe'»
Korreaporsdenzblatt XX1V/1966, št. 6, str» lo4-lo9.
UAIIOWAI. Register of Volußteer Jobs in Court Settings - 1967» Preparad by Boulđer County Juvenile Court; Horace B»Holmes, George P. Taylor.
Boulder 1967. (II)+ 73 atr.
The PLACE öf Voluntary Service in After - Care. Second Report of the Working Party.
London, Home Office 1967, 111+55 str,
S OSEH GARTET? L.; Vol unteer Support of Probation Services.
Grinse and Delinquency X/1964, št, 1, str. 43-51*
SOZIALARBEIT in der UDSSR.
Hachridhtendienst 1966, št. 4, str, llo-113.
SELIH A,— B.Skabernes Obravnavanje mladinske kriminalitete m Poljskem in v Jugoslaviji,
Ljubljana, Inštitut za kriminologijo 1964. (l)+VII+3o4 str
TATARAC S»5 narodne družine zb zastitu društvenog poretka u Sovjstskom savezu,
Priručnik XIII/IS65, št. 2, str. 125-134.
ÜKAZ Prezidiuma Verhovnoga Soveta 8SPSR "Ob utverždenii Položeni ja ob obš5eatvennyh vospitateljah neseverSennoletnih"» Moskva, 1J, dekabrja 1967 g.
Sovetskaja justicija 1968, št. 3, str. 24-25.
ClBEICH K.: Der ehrenamtliche Helfer«
Soziale Arbeit b.l.št. 7/8, atr, 333-335.
^IALATTE.E,: Les dellgues benšvolea des comites de probation et d'assistance auz liblrea.
le.vae plnitentiaire et de Droit pisal Sl/1967, št» 2, str. 379-391.
•’öLUHTARY Social Services. A Hsndbook of Information and Directory of Organisation«
London 1966, 16o str»
T E.E T J E POGLAVJE
USPOSABLJAMJE PROSTOVOLJNIH SODELAVCEV IH SODELOVANJE MED NJIMI IH POKLICNIMI SOCIALNIMI DELAVCI
Franci Brine
a)	Splošno o usposabljanju
V strokovni literaturi se pojavljata danes hkrati dve razlišni ide ji glede potrebe strokovnega usposabljanja prostovoljnih sodelavcev. Ha eni strani so zagovorniki ideje, da prostovoljni sodelavec ne potrebuje posebnega dodatnega usposabljanja za svoje delo» Pravijo, ■da je dovolj, da izberemo človeka za dologeno nalogo, ki jo naj opravi le na podlagi svojih prirodnih sposobnosti za vzpostavijanje in vz-držersnje kontakta z ljudmi,, probleme naj rešuje po živijenskem izkustvu in zdravem razumu. Zagovorniki te ideje navajajo, da pomeni strokovno usposabljanje prostovoljcev njihovo profesionalizacijo, kar pa je negacija prostovoljnosti. Pravijo še, da misel na potrebno strokovno usposabljanje marsikoga odvrača od sodelovanja v prostovoljnem socialnem delu* Postavljeno je načelo, naj prostovoljec pomaga drugim le kot sočlovek, pri tem pa naj uporabi vse tiste človeške kvalitete, ki jih že ima.
Zagovornikov ideje, da ni potrebno strokovno usposabljanje prostovoljnih sodelavcev je vedno manj»
Živijenske izkušnje so pokazale, de samo dobra volja in čuteče srce ne zadostujeta za opravljanje nalog a področja socialnega dela« K temu mora biti dodana še določena izobrazba, ki vodi prostovoljca k pravilnemu razumevanju socialnih problemov. Zagovorniki ideje o potrebi usposabljanja prostovoljcev ugotavljajo, de se brez ustreznega znanja in priprav za delo kaže prostovoljno delo največkrat kot nepotrebno, neuspešno in nesprejemljivo. Hes je, da prostovolj-
^ Helmut Esser: Aufgeben und Zurichtung der Frei-
cev ni treba pripravljati ssa delo tako kot profesional ce. Toda smcgo del, ki jih lahko opravi prostovoljec, zahteva ustrezno znanje, čeprav predstavlja osnovo za delo prostovoljca kultivirano razumevanje človeških težav. Znanje je mogoče posredovati na različne načine (z učenjem, branjem, vajami), ni pa mogoče m enak način posredovati razumevanja, ki se kaže v sposobnosti pomagati ljudem. Prostovoljcem je vsekakor potrebno zagotoviti neke vrste pripravo, pri kateri pa je treba paziti, da ne bodo uničeni "vitamini” prostovoljnega dela,2
Končno je potrebno prostovoljce usposabljati tudi zaradi njih samih» Če ne bodo doživljali uspehov ..pri svojem delu, bodo hitro razočarani'in za delo ne.bodo več zainteresirani. Prostovoljcem je treba dati neko temeljno znanje, prav tako pa jih je potrebno .wöäiti med samim delom, ljudje, ki jim pomagajo prostovoljci, ne smejo nikoli trpeti škode zato, ker dela z njimi prostovoljec.^
b)	Hamen ir vsebina usposabljanja
Hsmen usposabljanja prostovoljnih sodelavcev je, pokazati jim možnosti in meje njihovega delovanja in usposobiti jih za odkrivanje in spoznavanje različnih socialnih problemov. Remci v tej zvezi celo pravijo; prostovoljec, ki je spoznal stisko človeka v sVoji bližini in o tem obvestil poklicno socialno službo, je že veliko storil ca področju preprečevanja social-
willigen Helfer in der Sozialarbeit, Me Mission, Wo 2/1967, str. 68-78.
P
Huws Jones; The Valunteer in the Social Services ~ the General lasuesj Cambridge, str. ?,
Šema Kut: Heiationship with Professional social workers and Implicationa for iheir treining, Cambridge, str» 6 in io»
nih problemov. Usposabljanje daje prostovoljcem gotovost in delovno sposobnost, predvsem pa poglobljeno znanje o človekovih nujnih potrebah. To je hkrati tudi pomoč samemu prostovoljcu pri njegovem osebnem življenju. Nemci pri tem opozarjajo, da usposabljanje prostovoljce lahko tudi odvrača od dela, ker se čutijo prizadeti, da jim. ce zaupamo nalog brez predhodnega usposabljanja» Zate jim je treba pojasniti,da je šolanje potrebno, ds bodo potem laže in z več razumevanja delali z ljudmi, hkrati pa je to za njih tudi nadaljevanje splošne izobrazbe,^
Glede namena usposabljanja prostovoljnih sodelavcev navajajo Angleži še to posebnost, da se ne postavlja več vpraSanje, kako bi bilo mogoče prostovoljca naučiti čim več, temveč kako ga je mogoče naučiti, ds bo čim bolj uspešno uporabil tiste kvalitete, ki jih že ima. Hkrati ugotavljajo, da je pripravljenost potencialnih prostovoljcev, da bi se "redno” učili vedno manjša» Zato postaja priprava prostovoljcev bolj orientirana ne .reševanje konkretne naloge (task-oriented). Znanje, ki ga dobe prostovoljci je tako bolj specifično'in detajlno. Pri pripravah prostovoljcev se pojavi hkrati s tem tudi večja definicija glede na vsebino, intenzivnost in oblike usposabljanja M
Angleži sicer stojijo na stališču, da je priprava kandidatov potrebna, vendar ne vztrajajo strogo pri tem, da bi jo morali opraviti vsi prostovoljci. Kenijo namreč, da bi lahko izgubili nekaj najboljših delavcev, če bi bila priprava pogoj za opravljanje prostovoljnega socialnega dela. Pogosto namreč ljudje sami želijo Šele. ugotoviti, ali ustrezajo za tako delo.Priprava ni nujna tudi zato, ker je mogoče znotraj na-
Dr.Christa Hasenclever; Bedeutung der Mitarbeit des Staatsbürger und der freiwilligen Socialarbeit in einer modernen Gesellschaft,Nachrichtendienst,št.6/
1966,	str, 167-172.
European Study on the Functions and Preparation Voluntary Workers in the Social Services, Cambrudge,
1967,	str.4-5.
16g prostovoljcev razporediti ljudi v skladu- z njiho-visi spoaobBOstffii. Pri tem se vedno skuša spoštovati princip» dodeliti človeku delo v skladu'z znanjem in interesi»
Angleži tudi ugotavljajo, da večina prostovoljnih sodelavcev» ki ne uspejo pri svojca delu, to opazi sam in zato odstopijo» izostanejo ali se opravičijo z nekim navideznim razlogom» Neuspešnih je približno 15 $ kandidatov, neuspeh pa se pokaže navadno že v prvem mesecu dela» Od človeka pa, ki je enkrat postal prostovoljni sodelavec nikoli ne zahtevajo» naj delo zapusti» razen v primerih hudih napak» Tla tim., ki so manj sposobni ali manj učinkoviti zaradi starosti» poiščejo primerne naloge, manj nadarjenim pa nudijo več nadzorstva pri delu in jim dodeljujejo manj odgovorne naloge»b
Glede namena usposabljanja je končno pomembno opozoriti tudi na to, da na usposabljanje ne smemo polagati preveč upov in prav tako ne smemo izbirati prostovoljcev» ki bodo morali dobiti obsežno metodično znanje» preden bodo sposobni za opravljanje sprejetih nslog.
Vsebina usposabljanja prostovoljnega sodelavca obsega:
-	poučitev o organizaciji» v kateri bo delaff*1
-	navodila glede nalog, ki jih. bo opravljal- (kako naj deluje, kaj naj opazrnje, na koga se naj obrne, metode dela);
-	splošne podatke o področju dela, na katerem bo delal; ~ izobraževanje s metodično posredovanje znanja za- določena področja;
-	metode spoznavanja socialnega okolja;
-	informacije o tem, v katerih situacijah mora posegati prostovoljec in kdaj ne sme posegati v življenje človeka;
-	kriterije in klasifikacijo oseb, ki potrebujejo socialno pomoč;
Using Volunteera in a social Welfare Service,W.B, Čase Conference»Vol»14,Ho.4,August 196?,str.133-135»
_ postopek in pogoje za nudenje socialne pomoči;
-	vrste socialnih dajatev;
-	pričakovana uspešnost dela;
-	vodenje v kritičnih situacijah;
_ rekreativne aktivnosti kot možnost za ustvarjanje pozitivnih stikov z ljudmi.
Ha splošno je mogoče v vseh deželah opaziti premik od prejšnjih "priprav m delo" na "vodenje med delom". Začetne priprave skušajo tako skrajšati, bolj intenzivno pa postaja vodenje med samim delom.
Težko je reči, o čem mora biti prostovoljec poučen. Poznati pe mora cilje in strukturo organizacije, v kateri dela, upravno postopanje v zadevah nudenja pomoči, poznati mora svojo vlogo v okviru celote, fumkcijo poklicnega socialnega delavca in svoj odnos do njega.
Poklicni socialni delavci so dolžni, da prostovoljce pripravijo za delo in jih kasneje vodijo in usmerjajo med delom. Poklicni socialni delavci so dolžni usposabljati in nadzirati delo prostovoljcev tudi zaradi svoje odgovornosti napram ljudem, ki^jim pomagajo prostovoljci v imenu socialne službe.1
c)	Oblike usposabljanja
Oblike usposabljanja prostovoljnih sodelavcev se razlikujejo od dežele do dežele, predvsem glede na naloge, ki jih bodo opravljali prostovoljni sodelavci» Doslej so v večini dežel najbolj natančno izdelane metode za usposabljanje prostovoljnih sodelavcev za delo na področju mladinskega varstva (Francija - svetovalci za strožje nadzorstvo nad mladoletniki» Sovjetska zveza - prostovoljni vzgojitelji mladoletnikov, Poljska - socialni zastopniki, Nemčija - prostovoljni sodelavci Jugendamts,Anglija -sodelavci organizacije Society,itd.).
Glej delo pod št.5, str, 5
Ksđ splošno znanimi oblikami usposabljanja prostovoljnih sodelavcev lahko navedemo naslednje:
-	občasni skupni delovni sestanki prostovoljcev in poklicnih socialnih delavcev,
-	kratki tečaji za strokovno izpopolnjevanje prostovoljcev na določenem področju,
-	posredovanje ustrezne literature,
-	priročniki za delo prostovoljcev,
-	grupne diskusija o določenih individualnih socialnih problemih,
študij indicidualnih dosjejev,
-	delovna konference,
-	predavanja z možnostjo intenzivne izmenjave izkustev in misli,
-	strokovne ekskurzije.
Med težavami za usposabljanje prostovoljcev navajajo Francozi pomanjkanje časa prostovoljcev, dejstvo, ds prostovoljci niso prosti ob istih dnevih in urah in končno pomanjkanj» denarja
V Sovjetski zvezi se šolajo prostovoljci (zastopniki socialnega zavarovanja) na dvomesečnem brezplačnem tečaju in dobe sa to plačan dopust,S
Ha Poljskem poudarjajo, da potrebujejo začetniki lažje primere, ki jih bo&o hitro rešili in tako doživeli priznanje za vloženo-delo» Ko si pa naberejo dovolj znanja in izkušenj ob lažjih nalogah, jim je mogoče dati v reševanje tudi težje primere, ,
Usposabljanje prostovoljcev ne eae biti nikoli togo, temveč se moro nanašati ne naloge, ki jih bo prostovoljec opravljal, fo usposabljanje obsega vse od enostavnih osnovnih navodil pa ds specialnega študija in poglabljanja strokovnega znanja.
K.H.Michard: la libertl Surveille, Vaucresson,1953» str.68.
Socialarbeit in der UPSSIB, Nachrichtendienst, št.4/1966, str, 110-113,
50
Pri usposabljanju ima najbolj pomembno vlogo- poklicni socialni delavec, ker se le v sodelovanju med njim in prostovoljnim sodelavcem razvija pri prostovoljcu kontinuiteta mišljenja in sposobnosti za različne naloge» Prostovoljec mora biti pod stalnim nadzorom in vodstvom'poklicnega socialnega delavca» Prostovoljec mora imeti vedno možnost, da o določenem problemu razpravlja s poklicnim socialnim delavcem, ki mu svetuje.
Pri usposabljanju prostovoljcev je treba paziti še na dobro izrazoslovje. Poklicni strokovni žargon je potrebno opuščati, ker lahko samo zavaja prostovoljce»
Začetno teoretično usposabljanje prostovoljcev se nadaljuje tudi'kasneje med samim praktičnim delom» Vendar tu prehaja že bolj v razprave na timskih sestankih, ko se obravnavajo določeni praktični problemi. Vodenje prostovoljca traja vse dokler opravlja prostovoljno socialno delo*-0
V vseh deželah poudarjajo, da mora biti usposabljanje prostovoljcev stalen proces, v katerem dobivajo prostovoljci stalna navodila in nasvete, dokler jih potrebujejo.-^
d)	Sodelovanje med prostovoljnimi sodelavci in poklicnimi socialnimi delavci
V preteklosti so socialno delo opravljali le ljudje, ki niso bili za to kvalificirani in ne plačani, Ko pa je postalo socialnih problemov več in je socialno delo postalo družbeno priznano, so začeli uporabljati za ta dala plačane delavce» Ti so meü delo® razvili določene metode dela, od tod tudi prepričanje, da jih bodo kot «profesionalci” znali
'Slej delo pod št. 1
Peter Ludemsn: Freiwillige Mitarbeiter ja,aber,.» Jugendwohl, Zeitschrift für Kinder und Jugendfürsorge, St» 7/1967* s**» 2°4.
;-bolje opravlja ti« Ha ta način ao ae tudi razvile 'metode socialnega dela.
Zgodovinski razvoj od prostovoljnega dela do poklicnega socialnega dela lahko ponazorimo z naslednjo sliko;
vvvvvvvvv / vpvvvpvvvp / vpppvpppp /
Tv s* prostovoljni delavec; p « profesionalni socialni delavec) ^
Slika nam kaže* kako so poklicni socialni delavci polagoma "izgnali” prostovoljce iz socialnega dela« Kasneje pa je prišlo ponovno do spremembe» ki je bi-, la deloma posledica naraščajočega profesionalizma v socialnih službah* ki je socialni® delavcem dejal občutek varnosti, deloma pa posledica gibanja, da naj tudi navadni državljani ekrbe za socialno delo. Socialni delavci so spoznali, ds lahko prostovoljce koristno uporabijo pri socialnem delu, Menili so, da medsebojno sodelovanje lahko prinese koristno medsebojno o bogatitev.-^3 spoznali so, da so določena opravile v socialnem delu» ki so temeljna in za katera je potrebno strokovno znanje* in druga, ki jih je moč opraviti tudi brez tega ali vsaj z manjšim obsegom znanja, ob uporabi splošno«človeških sposobnosti in spretnosti. Pri tem pa je važna ugotovitev» da prostovoljni sodelavec ni samo pomožni delavec poklicnega socialnega delavca» temveč da opravlja določeno funkcijo v skladu s svojim znanjem. Obstaja vrsta nalog za prostovoljce* vendar jih je treba konkretizirati. Poklicni socialni delavec potrebuje danes pomoč prostovoljca tudi zaradi večjega učinka svojega dela» Poklicni socialni delavci bi morali biti zato že med svojim Šolanjem poučeni o možnostih za sodelovanje prostovoljcev v socialnem delu. Obratno ps se bo prostovoljec naučil razumeti naloge poklicnega socialnega delavca v predpripravah m socialno delo»
~2Europea» Study Group on the Fructions and Prepera-
Prevladuje mnenje, da je socialno delo v prihodnosti odvisno od dobrega skupnega dela obeh vrst delavcev, pri katerem bo vsak član poznal in razumel funkcije drugega. 4
Danes se še pogosto postavlja vprašanje, ali ao poklicni socialni delavci pripravljeni in sposobni sprejeti prostovolje sodelavce in z njimi sodelovati.Ali prinesejo iz šole dovolj znanja* da vedo, da je bolje, da jih pet dela zanj, kot pa da en dela za pet ljudi. Za prenos nalog in dela na prostovoljca pa je potrebno znanje in sposobnost prenesti naloge ter voditi sodelavce in jih usmerjati. Pri tem pa se mora poklicni socialni delavec vas čas zavedati* da je prostovoljec njegov sodelavec in ne pomožna mocf v skupnem delu pa je pomemben faktor za počlovečenje socialnega dela. Odnosi med poklicnimi socialnim-, delavci in med prostovoljci morajo biti odnosi vzpodbujanja, osveščanja in vodenja ter posredovanja znanja» Skupno delo in tovarištvo sta glavni osnovi za dobro sodelovanje poklicnega socialnega delavca in prostovoljca»^5 * 13
tion: of Voluntary Workers in the Social Service«; Cambridge, junij 1967» str. t,
13 Huvns Jones; The Volunteer in the Social Services -the General Issues, Cambridge, str. 7
glej delo pod št» 1, str, 8
u3_r£Ch Brisefa: Verschlage zur Gewinnung, Vorbereitung, Tätigkeit und Fortbildung ehrenamtlicher Mitarbeiter in der Jugendhilfe. Mitteilungen der Arbeitsgemeinschaft für Jugendpflege und Jugendfürsorge» et» 45-46/1966» str» 14.
^ Dietmar Freier; Das Verhältnis des Socialsrbei .ers -zur ehrenamtliche Mitwirkung, Heues'Beginnen,št. lc/1965» str. 145-146,
Intenzivno sodelovanje s prostovoljci bo brez dvoma človeško in strokovno odgovornost poklicnih apcislnih oelavcev ie razširilo. Tudi delovne zadolžitve poklicnih socialnih delavcev zaradi sodelovanja ne bodo zmanjšane, vsaj na to se ne sme računati os, iz tega ' izhajati pri uvajanju prostovoljnega socialnega dele. Praktična prednost sodelovanja prostovoljcev ie predvsem v tem, da je obseg dela socialnega delavca in s tem socialnega dela v celoti mnogo razširjen in tudi človeško poglobljen,
£a ne pride do nesporazumov pri sodelovanju prostovcU-cev, je nujno potrebno naloge razmejiti. Pri te® mo-
eTe Z& FrSK0S od€0^no3ti na pro-stovoijce, pse ps predvsem za skupno delo in odgovor-nosi. Odgovornost zs pravilno delo vedno obdrži po-klicni socialni delavec oziroma poklicna socialne sluzos. iz tega sledi, da prostovoljec ne more nadomestiti poklicnega socialnega delavca, pri tem pa tu ne sme biri odnos "šolanega" do "nešolanega” človeka prav tako pa ne smemo računati'ra popolno podrejenost pr.stovoljc. Odr-osi „o v velm .L?
n * P°kllcneS8 socialnega delavca, njegove notranie
rroke prosLvoSr'1’ đa .F«đ^'a	i« Pristojnosti
v roke prostovoljcev, ne os bi bil pri tem razrešen
svojin obveznosti in ne da bi si sodelavce podrejal v oseonem m strokovnem pogledu.	P	1
Obseg in uspeh prostovoljnega dela zavisi v mnogočem od poklicnin socialnih delavcev, njihovih nagneni ir sposobnosti. To velja predvsem za vprašanje, katere naloge predati prostovoljcem, na kakšen racin to s+o^iti
I""“	»««led’,,0 v» p,oS«.,S.r '
. loge aatl P°sa®eznim prostovoijcexa, kako pro--cT, Jt\USVOSOhiti Za r-iih0V0 dsl*> katerim pros?cvlj-
laSco dfžoli“/“8!8t:l Pri delU' !reka'	Lanja
nridoh^L 1 '	6 V®2 PS 31 PoiclicKi socialni delavci
3	znsri<>8 m Posvetovanjih o sodelovanju s pro-
iZtiTß 8°a*1‘”1> “t"lahko "«'“‘■»j»«
Sodelovanje med socialnim delavcem in prostovoljcem je odvisno predvsem od osebnosti socialnega delavca. Socialni delavec ne sme dajati občutka, da je prostovoljcu nadrejen, temveč njegov pomočnik pri opravljanju dodeljenih nalog. Zato je dobro, da si prostovoljce razdeli v manjše skupine, a katerimi se redno sestaja, posvetuje in daje nasvete, kako bolje delati-. Stalna možnost, da se lahko posvetuje, je velikega pomena za prostovoljca» Ob svojem samostojnem delu se bo večkrat znašel v položaju, da ne bo znal sam naprej. Takrat mu bo moral poklicni socialni delavec zelo konkretno pomagati.,Če ni zagotovljena taka pomoč, bo prostovoljec kmalu pustil delo. V določenih primerih bo moral poklicni socialni delavec nalogo celo prevzeti zopet v svoje roke, če se bo delo tako razvijalo, da presega moči in znanje prostovoljca. Prostovoljcem je treba poleg'nagrade dajati še veliko priznanja. Prostovoljec potrebuje nekoga, ki mu stoji ob strani ob razočaranjih in mu pomaga tudi pri enostavnih stvareh, kjer se sam 'ne zna j de,1?
Za socialno delo so potrebni poklicni socialni delav-vi s strokovnim znanjem, a poznavanjem posebnih metod dela, prakso in izkušnjami. Prav tako pa ao potrebni tudi prostovoljni sodelavci, Ti pomagajo na podlagi svojih živijenskih izkušenj, osebne zrelosti, individualnih in poklicnih situacij, specifičnih znanj, zmožnosti, mnogokrat tudi spontanosti za nudenje pomoči,- ki lahko uide rutiniranemu poklicnemu delavcu.
Poklicni in prostovoljni delavci se pri svojem delu dopolnjujejo in potrebujejo drug drugega» Zato mora biti sodelovanje enakopravno, tako ds vsak sodelavec prizna drugemu njegove osebne vrednote, sposobnosti in zmožnosti in jih tudi resno vzame. Sodelovanje je stalna naloga in se mora vedno znova dopolnjevati,^
Dietmar Freien für ehrenamtlichen Tätigkeit in der Socialarbeit, Heues Beginnen, št, 9/1965, str. 129-132.
Pogosto ae postavlja vprašanje» katere naloge, in furk-cije naj iaa kdo od njiju. Ha to se ne da togno odgo-voriti. Haloge imajo lahko isto ime, so pa zelo različne glede- na težavnostno stopnjo. Tu ni mogoče deliti dela» ampak je potrebno le sodelovanje. Vendar pa mora biti vsaka naloga posameznika točno opredeljena. Skoraj ni nalog, ki jih ne bi mogli opraviti prostovoljci, če so za to usposobljeni, vpeljani v te naloge in poučeni o njih. Pri te® lahko upoštevamo specializacijo za določene naloge, poglobljeno znanje in izkušnje.
Predvsem je važno» da je delo za vsakega posameznega prostovoljca pravilno izbrano. Haloga poklicnega socialnega delavca je, da premisli, katere naloge lahko da prostovoljcu, komu naj to poveri, kolikšno stopnjo odgovornosti lahko le ta prevzame, kako ga bo usposobil za to delo, da ga bo lahko samostojno opravil. Haloga mora biti vedno, točno opredeljena (npr. izbor skrbnika za otroka brez staršev).18
Socialno delo navadno zahteva močno osebno angažiranost in dolgotrajno delo, To pa današnji človek odklanja» Rad pomaga za krajši čas, da je potem notranje spet prost in sproščen. Pri prostovoljcih je treba misliti tudi na to, Sato jim je treba dajati predvsem kratkotrajne naloge (npr. organizacija proslave za otroka, organizacija izleta), Prostovoljci ne žele predolgo delati na enem samem primeru, zato jim je treba izbirati lažje, hitreje rešljive probleme. Halog« poklicnega socialnega delavca je, da sprosti sposobnosti prostovoljca in jih usmeri tako, da bo dodeljeno nalogo opravil v svoje zadovoljstvo in na dovolj visoki strokovni ravai.Ö
Prostovoljni sodelavci morajo dobiti jasen status in odgovarjajoče priznanje v okviru socialnega dela,Po-
daj delo pod št, lo, atr. 68-78 19
Ssoa Kut: Relationships with Professional special workera and. implications for their training,
■ Cambridge, atr. 7,
klicna socialna služba mora priznati prostovoljce kot svoj integralni sestavni del a posebno odgovornostjo in posebnimi zadolžitvami. Prostovoljec mora pri tem vedeti, kdaj mora vprašati za nasvet vodjo socialne službe. Pri tem pa velja ugotovitev, čim boljši je prostovoljec, toliko prej bo, spoznal meje svojih sposobnosti in bo vedel, kdaj potrebuje pomoč poklicnega socialnega delavca.
Prostovoljec mora poznati funkcijo poklicnega socialnega delavca in svoj odnos do njega. Vedeti mora, kakšno je njegovo delo, kje so meje in kakšne so možnosti, Prostovoljcu je treba tudi omogočiti, da si sam izbere delo in mu zagotoviti tisto količino znanja, ki je potrebna, da to delo uspešno opravi. Pomagati mu je treba med delom,poskuša ti odgovoriti ca postavljena vprašanja, odstraniti dvome in skrbi, ki jih utegne imeti, pomagati mu, da bo spoznal, da opravlja neko koristno delo. Prostovoljec mora vedeti» da mu je potrebno predhodno usposabljanje za delo in da ga bo med delom vodil in usmerjal poklicni socialni delavec.
Brez pomoči in sodelovanja med poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljci dela le-teh ni mogoče zado-volivo in uspešno organizirati. Hjihovi medsebojni odnosi morajo biti zdravi. Praksa je pokazala, da so osebni odnosi, ki jih prostovoljec vzpostavi a poklicnimi socialnimi delavci v določeni organizaciji socialne službe, odločilni za njegov uspeh pri delu. Sodelovanje med poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljci, kako se sprejemajo, vsklajajo svoje delo in sodeljujejo, je danes odločujoči problem uvajanja prostovoljcev v socialno delo.2^
Helmut Esser; .Aufgaben und Zurichtung der freiwilligen Helfer in der Sozialarbeit. Die innere Mission, Št, 2/1967, str. 68-78.
Br.Else Kues: Der ehrenamtliche und der hauptamtliche Mitarbeiter in der Sozial- und Jugendhilfe, Korespondenz-blatt XXXV/1S66, št,6-7,str.lo4-lo9.
Sodelovanje prostovoljcev ▼ socialne« dela j* danes po večini doseglo še tako stopnjo, ds poklicni socialni delavci cenijo njihovo delo zato, ker je Stslo socialne Blttšbe postalo s iem bolj kvalitetno iti: bolj obsežno, V tem vidijo družbeno pomembnost in pozitiven vpliv prostovoljcev v socialnem delu s posamezniki»
Ob tem pa je še veliko socialnih delavcev, ki ne žele sodelovati s prostovoljci, bodisi zsradi sl8b||.”tsku~ šenj z njimi ali pa zaradi večje težine socialnih problemov. Mnogi socialni delavci ne vedo,. ksko: bi pritegnili prostovoljce k delu, kako naj jih usposabljajo, kako naj jih usmerjajo med delo® in kako 'naj z njimi sodelujejo. Zaradi preobremenitve z delom socialni delavci ne najdejo časa, da bi se ukvarjali s prostovoljnimi sodelavci. Ds tega prihaja predvsem tam, kjer je premalo socialnih delavcev ozirom: so preobremenjeni z delom. Pri tem se je izkazalo* ds vsi napori vodij socialne službe ae pomagajo pri sodelovanju med prostovoljci in poklicnimi sonisieimi delavci, žs socialni delavci sami ne sprejemajo prostovoljnih sodelavcev, .	:—;
Ovire, ki preprečujejo sodelovanja med prostovoljci is poklicnimi socialnimi delavci, so naslednje ss '
a)	Poklicni socialni delavci imajo tradicibnalno amenje, da vsako oblik© prostovoljnega dela 'sprejemajo z nezaupanjem in ga ne žele razvijati;
b)	Vrednost in uspeh prostovoljnega socialnega:dela sta nezadostni j
c)	Pomanjkanje denarjia zb strokovno usposabljanje'in
vodenje prostovoljnih sodelavcev, -	j	;
Eden od vzrokov nezanimanja poklicnih socialnih delavcev za prostovoljno delo je tudi te, da je socialno delo nov in mlad poklic, ponekod se morajo ge sami socialni delavci boriti proti ljudem, ki menij-e*.' da socialno delo m zahteva več kot zdrav razum ir* dober spomin ze zakonodajo. Vendar imajo tudi tam, kjer .»o poklicni socialni delavci že sprejeti, pogosto‘premalo časa aa iskanje smiselne organizacije' proštovolj-
cev in za sodelovanje s prostovoljci. Pogosto poklicni socialni delavci ne razumejo vloge prostovoljnih sodelavcev in ne znajo izkoristiti njihov» volje in pripravljenosti za delo. Dejstvo pa je, da prostovoljci lahko delajo učinkovito le v sodelovanju s poklicnimi delavci. Ovira je tudi v tem, M poklicni delavci neradi delijo svoje znanje z ljudmi, ki niso šli skozi njihov strogi trening v Soli is v praksi® Med poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljci se zaradi negotovosti na obeh straneh ter nezadostnega spoštovanja doprinosa prostovoljcev lahko pojavijo napetosti in sovražnosti,' ki so odločilna ovira za. uepeSno delo in sodelovanje»
Ponekod so ugotovili, de ao odnosi dobri med prostovoljci in starejšimi poklicnimi socialnimi delavci, ker prostovoljci spoštujejo njihovo bogato strokovno znanje in delovne Izkušnje, poklicni pa upoštevajo pripravljenost prostovoljcev ža delo in sprejemanje včasih tudi zelo težkih-in odgovornih nalog. Herazu-aevanje se pogosteje pojavi med mlajšimi poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljci; mladi poklicni socialni delavci dvomijo v.svoje sposobnosti is znanje ze. sodelovanje e prostovoljci, Šesto pa obstoja tudi nevarnost tekmovanja med njimi in prostovoljci za naklonjenost'starajših poklicnih socialnih de-' laveev. ff» bi bilo treba ustvariti timsko delo med poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljci,Dobro timsko delo med samimi profesionalci je tudi dobra •vzpodbuda za delo in sodelovanje prostovoljcev.^
Eden od argumentov, ki jih navajajo nasprotniki prostovoljcev v socialnem delu, je okoliščina, ds je napor pri delu s prostovoljci večji kot korist od dela, ki'ge opravijo, Mnogi» se zdi pridobivanj« prostovoljcev, njihovo usposabljanje in vodenje med delo® utrudljivo brems in prostovoljci prej ovira
Dslng Volunteera im » social Welfare Service,Wa B,Herbert Čase Conference, Vol, 14,flo,4,August 196?,str»131®
kot pomoč pri del«. Drugi argument 4® ta, da je entu-ziazem prostovoljcev velik takrat, ko se delo planira, ta pa izgine, ko je treba začeti delati s konkretnim Človekom, ki potrebuje socialno pomoč.* 2^
¥ svoji skepsi glede uporabe prostovoljcev v socialnem del« ae poklicni socialni delavci boje, da bo uspeh prostovoljcev zmanjšal pomen poklicno pridobljenih izkušenj in izobrazbe
¥ odnosih sed poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljci je posebno pomembno in pozitivno dejstvo, da lahko dajejo prvi ideje, ki jih drugi realizirajo, kar prvim zaradi pomanjkanja časa ne bi nikoli «e -
pelo,2?
Opazno je, da je potrebno odnosom in sodelovanju med poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljci posvetiti veliko pozornost, saj je ravno ođ tega največkrat odvisen uspeh uvajanja prostovoljcev v socialno delo, Postopoma je treba pridobivati poklicne socialne delavce zs sodelovanje s prostovoljci in jih pripraviti, ds bodo ir notranjega prepričanja sprejeli uvajanje prostovoljcev kot nujnost za uspešnejše delo« Predvsem je potrebno veliko previdnosti v začetku u-vajanja prostovoljcev, sicer bi lahko naglica in slabo izbrani prostovoljci pripeljali do neuspeha in s tem do dokončne odklonitve prostovoljcev v socialnem delu« Pri tem je torej potrebna previdnost, načrtnost, postopnost, predvsem pa velika mera razumevanja, znanja in potrpežljivosti.
23
Leonard Rosengarten! Volanteer Support of Probation Services (An Experiment in the Philadelphia Juvenile Court),Crime and Delinquency, vol. Io, No.l, jan. 1964, str, 43«
Slej delo pod St. 23, str. 43
2"' Glej delo pod št. 23, str. 51
6«
Uporabljena literstag»
(k 3»poglavju)
BEISCH U,s Vorschläge zur Gewinnung, Vorbereitung, Tätigkeit und Fortbildung ehrenamtlicher Mitarbeit in- der Jugendhilfe, Mitteilungen der Arbeitsgemeinschaft für Jugendpflege und Jugendfürsorge 1S66, št. 45/46, str, 11-14.
ESSER H.s Aufgaben und Zurichtung der freiwilligen Helfer in der Sozialarbeit,
Die innere Mission 196?» št, 2, atr. 68—18.
EÜR0PEA15 Study Group on the Function and Trepanation of Vo-luntary Werkers in the Social Services, (Cambridge 14-23«
VI.1967), Cambridge 1967.
JÖTI1S H.s The Volunteer in the. Social Service - The General Issues,
, KOT S.* Relationships with Professional Social lorkera and Implication« for their Training.
FREIER D,: Zur ehrenamtlichen Tätigkeit in der Sozialarbeit. Heues Beginnen 1965, St, 9, Str« 129-132.
fHEIER D»:	Das Verhältnis des Sozialarbeiters zur ehrenamtli-
chen Mitwirkung»
Heues Beginnen 1965, št» lo, str, 145—148*
(Poročilo o evropskem seminarju ZN od 2. — 12» maja 1966 v Arnoldaheimu.) .
HARBERT W.B.: Uaing Volünteers in a Social V.’elfsre Service . Čase Cobference XIV/1967, št. 4, str. 130-136.
HASEWCLEVER C.s Bedeutung der Mitarbeit des Staatsbürger und der freiwilligen Sozialarbeit in einer modernen Gesellschaft Nachrichtendienst 1966, št, 6,
DOTEKANH P.: Frevsillige Mitarbeiter js, aber»..
Jugendwohl 47/1967, St, 5, str, 1S8-2o6.
MICHA HD, K.H.*. La Liberte Surveillle. Rapport.
Vaucresson 1953« lb5 str. (Centre de Pormation et d'Etudes de l'Education Surveillee.)
KUES £,: Der ehrenamtliche und der hauptamtliche Mitarbeit in-der Sozial- und Jugendhilfe« •
Korespondenzblatt XXXVI/1966, št, 6, atr, 1d4-1o9 in št.
7, a.
KOSENGARTEN L,: Volunteer Support of Probstion Services,
Crime and Delinquency X/1S64, št. 1, str. 43-51«
S0ZIAMSBE1T in der DESSR.
Nachrichtendienst 1966, št. 4, str. llo-113.
Č S I B f O POSLA V S S
METODE OBGAWIZIRAHJA II? DELO PROSTOVOLJKIH SODELAVCEV Bernard Stritih
Koliko prostovoljnih sodelavcev booso uspeli pridobiti in kako kvalitetno bo njihovo delo ne savisi le od lastnosti prostovoljnih sodelavcev, ampak v veliki »eri od značilnosti strukture, v katero jih bomo pri sodelovanju vključili in od mesta, ki ga bomo v tej strukturi zavzemali, Zato moramo pri razmišljanju o metodah za delo prostovoljnih sodelavcev upoštevati dve plati problema j ena je, kakšne metode uporabiti pri organiziranju prostovoljnega dela,druga pa so metodični okviri za dalo prostovoljcev.
A. V vsakem primeru morajo tvoriti jedro prostovoljnega socialnega dele poklicni delavci-^ ker le oni lahko prevzamejo odgovornost. Pri tem obstajata dva modela sodelovanja poklicnih in prostovoljnih sodelavcev,	-rta
a)	Ob ustanovi za socialno delo se ustvari mreža
prostovoljnih sodelavcev	«;-«>,•
b)	V društvih, množičnih oziroma prostovoljnih or-
ganizacijah se ustvari strokovno jedro profesionalcev,	.	l::*:. A
Helmut Esser; Aufgaben und Zurichtung der freiwilligen Helfer in der Sozielarbeit, str. Io,
Helmut Esser poudarja, da je uporabnost prostovoljnih pomočnikov tem večja, cim večje je Število poklicnih Sodelavcev, fe trditev dopolnjuje interpretacijo nasprotujočih si podatkov o upadanju ali porastu prostovoljnega socialnega dela. število sodelavcev v dobro organiziranih in vodenih socialnih akcijah se veča, medtem ko sicer to število pada.
]ßm prvih nalog, ki jo morajo opraviti predvsem strokovni ali poklicni sodelavci, je odkrivanje potreb in možnosti za prostovoljno socialno delo v določeni skupnosti. Pri tem se je potrebno usmerjati v odkrivanju tistih nezadovoljenih potreb, ki ao v zvezi z vzroki socialnih težav posameznikov in skupin,npr. porast števila mladoletnih delinkventov v občini nam pove, kam bi bilo potrebno usmeriti skcijoj mogoče je pomanjkljiva kontrola, mogoče manjka možnosti za rekreacijo, šols ali družina ne opravlja zadovoljivo svoje vzgojne funkcije, obstoji dejavnik, ki mladino zavaja itd, Kavadno se pri ugotavljanju potreb najprej pokažejo potrebe v zvezi'a samo simptomatiko, ostanejo pa- skriti vzroki. Če oSkrivamo potrebe sistematično in s.predpostavko, da nekatere nezadovoljene potrebe tvorijo vzroke socialnih problemov, bo možno tudi preventivno delovanje, po drugi strani pa bomo lahko pridobili prostovoljne sodelavce le, Se jim bomo jasno, pokazali in utemeljili■socialne potrebe v skupnosti, , ' ■	- .
Potrebe posameznikov in skupin se odražajo v javnem mnenju, vendar se v javnem mnenju včasih še močneje odražajo potrebe po nadomestilih za nezadovoljene primarne človekove potrebe. Zato so možnosti za ugotavljanje potreb s pomočjo raziskovanja javnega mnenja bolj omejene kot .si navadno mislimo. Delno nekatere pomanjkljivosti te metode lahko nadoknadimo s primernim filozofsko in sociološko utemeljenim raziskovalnim modelom, kar pa je strokovno zelo zahtevna naloga.
Seveda ni rečeno, naj analizo in ugotavljanje potreb prevzamejo le profesionalni delavci; prostovoljci,ki pri takem delu sodelujejo, pri tem lahko mnogo pridobijo, se osvestijo.in postanejo 'nosilci nadaljnjih akcij.
Trenutno najbolj popularna metoda raziskovanja javnega mnenja pa ni edina metoda za ugotavljanje socialnih potreb v skupnosti, V bistvu je raziskava javnega mnenja v skupnosti zelo izpopolnjen model
sm vzpostavljanje komunikacije med neko strokovno sku~ pino in prebivalstvom. Strokovnjak glede na svoje teoretične predpostavke postavlja vprašanja, prebivalci pa mu odgovarjajo. Pri analizi in obdelavi odgovorov ugotavlja strokovnjak, katera pričakovanja odgovori potrjujejo in katera zavračajo, kolikor so določena pričakovanja potrjena, smatra, de je potrjen teoretični model, ki mu je služil za osnovo. Za zadnjo fazo ali že rezultat analize strokovnjak napiše poročilo, ki dejansko pokaže vprašalcem njihovo lastno podobo -kot nekakšno zrcalo, v tej podobi posamezniki ali predstavniki skupin lahko najdejo svoje mesto ali mesto svoje skupine med sistematično urejenimi dejavniki.
Anketa javnega mnenja je torej eden od načinov, kako prebivalci sporočajo raziskovalcu in preko njega strokovnim službam ter samoupravnim organom svoja mišljenja, stališča ali objektivne podatke o sebi. Zato bo anketa javnega mnenja v lokalni skupnosti pogosto prvi korak na poti k organizaciji prostovoljnih sodelavcev.
Javno mnenje pa ni niti edini niti zadosten vir podatkov o potrebah v skupnosti, pač pa nam bodo mnogo povedale razne evidence družbenih služb v občini. Komunikacijo z občani pa lahko vzpostavimo tudi v usmerjeni skupinski diskusiji,•kjer vodja diskusije s primerno eksplikacijo problema v obliki krajšega referata dejansko zastavi vprašanje sodelujočim, ki iščejo potem odgovore in jih že tudi interpretirajo. Zaključki: take diskusije predstavljajo na nek način sliko skupine ali skupnosti, katero skupina reprezen-tira. Tak pristop ima to prednost, da se mnogo sodelujočih močneje enači z zaključki, ki jih smatra za svoje in so jih pripravljeni aktivno podpreti ter sodelovati pri njihovi uresničitvi.
Prednost druge metode, se pravi diskusij in razgovorov pri ugotavljanju potreb posameznikov ali skupin i« skupnosti je ta, da se sodelujoči že v samem procesu osveščajo, s tem pa raste motivacija za akcijo.
Ista metoda pa skriva tudi veliko nevarnost, da sodelujoče ne motiviramo, ampak odbijemo in naredimo iz njih ljudi, ki bodo aktivno §11 pasivno zavirali akcijo. Bo tega pride predvsem takrat, kadar je vodja diskusije slep za osebne človeške težave sodelujočih, kadar prezre njihovo potrebo po aktivni uveljavitvi v sami skupini, posebno nevarne pa so take situacije takrat, kadar iniciator pride z že vnaprej .izdelanimi sklepi in skuša s pomočjo svoje formalne, položajne, ali pa tudi strokovne, znanstvene avtoritete sodelujočim vsiliti svoja stališča, ki mogoče niso sama po sebi napačna,-a grupa za njihovo akceptiranje še ni čustveno ali intelektualno zrela. Pri pripravi in izvedbi akcij s prostovoljnimi sodelavci ne smemo nikoli pozabiti na njihove osebne potrebe po uspehu, po priznanju in po identifikaciji z akcijo. Vloga strokovnjakov pri pripravi akcije je velika a v nobenem primeru ni vloga vzvišenih vsevedov, ampak bodo pridobili ljudi za sodelovanje le, če bodo Opravljali funkcijo katalizatorja, včasih tudi funkcijo moderatorja in krmarja v smislu opravljanja povratnega spoja. Skupine prostovoljcev , ki se pri tem delu povežejo s strokovnjaki, opravljajo podobno funkcijo v širšem družbenem okolju.
Ua splošno se priporoča, naj se pretresejo in analizirajo potrebe hkrati z možnostmi, kajti v skupnosti se pogosto srečujejo razne vrste komplementarnosti v tem 'smislu, da družbene potrebe ne pomenijo zmerom le manjko, ampak včasih tudi višek nečesa. Vzporedno s potrebo po določeni vrsti uslug lahko opažamo pri drugih družbenih skupinah iskanje možnosti za delo in udejstvovanje; osamljenost starejših ljudi pogosto spremlja brezciljno tavanje mlade generacije v isti skupnosti itd.
Šele analizi potreb naj sledi faza programiranja socialne akcije. Pri programiranju naj ne sodelujejo le poklicni delavci, ampak naj se k programiranju pritegnejo Se tudi prostovoljci, saj se s tem dviga občutek odgovornosti za akcijo samo. Program naj se ne omeji
le na naštevanje nalog in ciljev akcije, šopek naj-b? v nje® kolikor je mogoče opisana pot, kako najse» ravamo te cilje doseči» Predvideti je potrebno ustrezno strukturo sodelujočih in njihove funkcije.Po-leg končnih ciljev naj se v programih določi tudi etapne cilje, to velja zlasti za dolgoročne akcije,
Ce tega ne naredimo, se utegne zgoditi, da motivacija sodelujočih prehitro upade, ko se jim zdi pot do končnega cilja preveč nepregledna in cilj predaleč ,
Osnovni princip, ki ga moramo spoštovati pri programiranju, je princip realnosti, V programu naj s& od— ' sevajo potrebe kot tudi možnosti. Prostovoljni sodelavci pogosto težijo k postavljanju prezahtevnih ciljev, vendar ae prav z etapnimi cilji lahko izognemo škodljivemu razočaranju, ki je posledica začetnega navdušenja» Strokovni sodelavci morajo biti pri programiranju pozorni tudi na potrebe prostovoljcev samih» Uspešno in trajno delo lahko pričakujemo le, če bomo uspeli prostovoljce tako vključiti vedelo, da bodo na eni strani pri reševanju samih socialnih problemov, po drugi strani pa pri sodelovanju s apcial— nim delavcem lahko tudi sami človeško ra stli» Ob takem delu naj bi se tudi prostovoljni socialni delavec osveščal,
Genevieve W.Certer2 pravi, M si moramo socialno akcijo zmerom zamišljati kot proces, ki poteka v določenih kumulativnih sekvencah» Pojem kumulativne sek— cence je nastal ob opazovanju raznih skupin prostovoljcev pri programiranju dela» Opažamo, da se pri oblikovanju programa nekatere skupine kar naprei vrtijo v krogu, lahko bi rekli kot maček okrog vrele kaše, in se ne morejo zediniti za neko konkretno odločitev za akcijo j druge podobne skupina se vedeio popolnoma drugače, hitro bb odločajo in oblikujejo
rriedlSnder - Geneviova W,Carter: Concepts a.rA Msthods of Social Work, Bnglezood Cliffs - H,J.
Prestice Hall, 1958, str» 261»
zahtevne programe, vendar se morajo ti programi v teku same akcije ponovno korigirati v tem smislu, dq se zmanjša obseg in zahtevnost dela; pri tem doživlja jo člani skupine pogosto čustva razočaranja, naloge se jim naenkrat zazdijo pretežke, njihove lastne možnosti pa zelo omejene» Nastopijo krize pri posameznikih ali pri celi skupini, ki se lahko končajo z razpadom skupine» Pojem komulativne sekvence je podoben pojmu pripravljenosti, kajti zaporedje prejšnjih izkustev pripravlja- skupino in posameznike na sprejem bodočih nalog. Skupine morajo zato najprej opravljati manj zahtevne, a ne neugledne naloge, pri tem je koristno razvijati diskusije o vsem mogočem, ob takem delu se zbirajo izkustva, krepijo ae vezi aied sodelavci; zmanjšujejo se nerealne aspiracije in raste samozaupanje sodelujočih. Če posamezen član ali skupina z delovanjem preveč hiti, pogosto pride v kasnejši fazi do regresa na nižjo sekvenco procesa» Podobno zakonitost srečamo v razvojnem procesu o-trotovega zorenja, kjer po besedah Carterjeve urejeno zaporedje osrečujočih izkustev na isti ravni tvori osnovo, na kateri se morajo graditi izkustva naslednja razvojne stopnje»-'
V- raznih odborih in skupinah prostovoljnih sodelavcev take krize največkrat izgledajo tako, da ae že v sredi akcije ponovno pojavi na sestanku vprašanje in diskusija o tem, kakšen pa je pravzaprav naš namen.
Ko Člani po taki dolgotrajni seji pridejo domov, vzdihnejo:' ”0 kakšna' potrata časa".
la pojem naj organizatorje opozarja na to, da je napredovanje v delu nujno potrebno, da pa naj se nizajo naloge pb težavnostnih stopnjah glede.na doseženi nivo zmogljivosti.
Struktur® sodelovanja naj se izoblikuje tako, da bo mogoče v njenih okvirih uresničevati princip nizanja koEuiatlvnih sekvenc» V literaturi sem srečal nekaj
3
, PriedlSnder - Genevieve ff.Carters Concepts and Kethods of Social Work,str. 262.
tipov organizacijskih shem. Hajenostavnejša je organizacija prostovoljcev v obliki mreže, katerih vo*~ liščne točke tvorijo državne ustanove. Tak organizacijski- tip predstavlja npr. mreža prostovoljnih sodelavcev na Poljskem, kjer so vse naseljena območja razdeljena na tako imenovane mikro rajone, ki zajemajo po 600 do looo prebivalcev, za vsak mikrora jon ae določi socialni zaščitnik ~ prostovoljni socialni delavec, lačin dela odgovornosti in pravice ao določene z zakonskimi predpisi. Preden tak prostovoljec prevzame svojo funkcijo, ga za to dodatno usposobijo. Med svojim delom komunicira z občinskimi skrbstvenimi organi ali sodiščem, Njegovo delo ae sestoji predvsem v priporočilih za razne vrste pomoči, ki jih potem dajejo upravni organi, opravlja pa še detekcijo in nadzor, a izgleda, da v odnosu do stranke redkeje prevzema nekatere 'vloge, s katerimi bi dopolnil čustveni primanjkljaj stranke.4
Precej podoben organizacijski model opisuje Kurt Ulbricht za zahodni del Berlina, kjer delujejo socialne komisije, katerih prostovoljni sodelavci prav tako prevzemajo skrb za določen teritorij.Najbrž bi take organizacijske sheme lahko srečali Se marsikje. Prednosti takega načina organiziranja so predvsem sorazmerno velika učinkovitost, pokrivanje celotnega teritorija, enostavnost, komuniciranje in vzdrževanje mreže prostovoljcev. Vendar ima taka orr* ganizacijaka shema - tudi pomanjkljivosti, akoro nemogoče je ravnati po principu kumulativnih sekvenc, ker je mreža le bolj ali manj statična in ne omogoča gibanja v okvirih same mreže. Posameznih prostovoljnih sodelavcev pri takem načinu organizacije ne moremo voditi postopno od lažjih k težjim nalogam, T——
Peter Kanojlovič s Bobrovoljni rad u oblasti socialne zaitite u Poljskoj,Soeijalni rudnik št.
3/1967, str. 33.
*5
K. Ulbrich, Der ehrenamtlicher Helfer, Sozial-
arbeite it. 7-S,-atr, 333-335.
H 68
obrobne- problematike k osrednjim nalogam, ampak mora prevzeti kar hitro vse naloge za določen okoliš. Prostovoljni socialni delavec zmerom stoji sam .pred problemom, le redko je mogoče razdeliti funkcije pri reševanju istega problema med več prostovoljcev;težko si je zamisliti specializacijo prostovoljcev za določene funkcije, kar se pogosto izkaže kot nujnost,prav pri prostovoljnih sodelavcih, ki nimajo širše izobrazbe»
Drugo organizacijsko shemo bi lahk.c prikazali v obliki koncentričnih krogov. Tako shemo opisuje Johanes Kessels6, ki porazdeli člane združenja za prostovoljno socialno delo v devet skupin, ki so razporejene v obliki koncentričnih krogov različno oddaljenih od središča, to je od. Organizacijskega jedra.
1.	Hsjširši krog prebivalstva, ki podpira in simpatizira z aktivnostjo organizacije,
2.	Darovalci, ki z enkratnimi sli občasnimi darovi podpirajo prostovoljna združenja,
3» Podporni elani so tisti darovalci, ki smo jih vzpodbudili k trajnemu sodelovanju ali rednemu prispevanju za prostovoljno delo,
4-«. filani prostovoljnega združenja,
5.	Sodelavci pri akcijah, ki se udeležujejo enkratnih ali občasnih velikih akcij (zbiranje materialnih prispevkov, informiranje itd«). Ti člani so v stalnem stiku z združenjem.
6.	Pomočniki pri določenih nalogah a področja socialnega dela, ki so tudi zakonsko določe.Npr. skrb za rekreacijo raznih kategorij prebivalstva, skrb za zdravljenje v zdraviliščih, skrb za duševno in telesno defektne, nega bolnikov, nega starih ljudi na domu, pomoč socialno ogroženim.
7« Sodelavci pri zgoraj omenjenih nalogah, razlika
Johanes Kesselas Die Gesellschaftliche Hilfe und der ehrenamtliche Dienst, Preiburg im Breisgau 1967, Jahrbuch der Garitaswissenschaft 1967,atr,67
je v večji ssooatojnoeti pri izpolnjevanju nalog.
8.	Sonosilci odgovornosti, se« bi spadalo izvajanje skrbništva, strožjega nadzorstva, svetovanj# 1» personalne pomoči mladim, odraslim in ostarelim.
9.	Nosilci vodilnih funkcij v združenju za prostovoljno socialno delo, to so člani kuratorijev,: upravnih svetov, svetov domov in zavodov, 5,
Po tej shemi se lahko oblikujejo manjše občinske in večje organizacije, ki zajemajo več občin aliičelo državo, lahko se ustanovijo za več vrst, ali pa le za določeno problematiko. Vedno je temelj take mreže državljan, ki s simpatijami ali s prispevki raznih vrst podpira njeno delovanje. Organizacija3se zasnuje in se začne razvijati v zaporedju komüls-tivnih sekvenc« Ta princip pa uresničujemo lahko' tudi kasneje pri sprejemanju novih članov, ki se ' lahko gibljejo od najbolj vnanje skupine sodelavcev k jedru in se postopoma uvrščajo med-najbolj aktivne člane, kasneje pe se od organizacije tako tudi postopoma oddaljujejo,
V tako organizacijo lahko vključujemo tudi razne specializirane strokovnjake, zdravnike, pedagoge, psihologe, igralce, slikarje,športnike itd., ki v okviru organizacije opravljajo prostovoljno svoje strokovno delo,	-	:
Podobno organizacijsko shemo srečamo tudi pri naši organizaciji Bdeči križ, ki po besedah Skeledžije zbira člane v koncentričnih krogih, v samem jediru ps se vrši dejavnost po šeatih programih. Osnovni program je za aktiviste polivalentnege tipa, ostali pa so specializirani za delo z ostarelimi osebami, a .izicno in psihično defektnimi ter za delo v*klubih, zavodih in bolnišnicah.
lili SJefedžiJss Iskuatvo Jugoslovenskog crvenog k * ^ot organiziranja 1 sprovodjenja prostbvol -i-
" 30°lalai
7o
Pomanjkljivosti take organizacijske sheme so predvsem v. težavnem vzdrževanju komunikacije med raznimi vključenimi skupinami, težko je obdržati pregled in kontrolo nad dejavnostjo, zato mora taka organizacija vzdrževati lasten administrativni aparat® Tudi'odnosi take organizacije z upravnimi službami in ustanovami za socialno delo so bolj zamotani kot v prejšnjem primeru, saj ne more priti do razmerja nadrejeni - podrejeni. Združenja sama vključujejo in zaposlujejo strokovnjake raznih profilov, zlasti socialnih delavcev. V mnogih državah opažamo v zadnjem času močne težnje državnih ustanov, da bi kontrolirali prostovoljne organizacije, to jim uspeva le v kolikor te organizacije finančno podpirajo.
B. Vzporedno s tem, ko razmišljamo o tem, kako organizirati prostovoljno delo, se pojavi', vprašanje, kako pa naj prostovoljni sodelavci dodeljene funkcije opravljajo» Pri razmišljanju o tem, kakšne metode naj uporabljajo .prostovoljni socialni delavci, se najprej pojavi vprašanje, ali sploh lahko pričakujemo, da bodo prostovoljci uporabljali kakšne metode» Iz definicije metoda izhaja, da se mora tisti, ki metodo uporablja, zavedati teoretičnega sistema, na katerem je metoda zgrajena® Brez pojmovanja teorije se človek lahko nauči le tehnik, ne pa metod dela. Verjetno je pri dodatnem izobraževanju prostovoljnih socialnih delavcev potrebno izbrati tako pot, da jih skušamo najprej pripraviti za konkretne naloge, torej bolj v smislu osvajanja določenih tehnik, šele pri dolgotrajnejšem delu ps spozna prostovoljni socialni delavec tudi širše metodične okvire, v katere so posamezna tehnike vgrajene . G.E« kves pravi,'da se v zadnjem Času težišče pri usposabljanju prostovoljnih socialnih delavcev premika od izobraževanja pred prevzemom nalog na strokovno vodenje med delom. Aves dalje ugotavlja, da je priprava bodočih prostovoljcev sedaj ornejena predvsem na sledeča tematska področja 5
- daje inatruktažo glede naloge, ki jo bo opravljal (kaj na j opazuje,- na koga naj se obrne, kaj naj naredi v določenih situacijah, tehnika intervjuja, tehnika;- raznih skupinskih iger),
-daje nekaj splošne izobrazbe, nekaj splošnih podatkov o tiste® področju, na katere® bo delal (npr. skrb za stare,.problemi pritadetih, potrebe mladine v klubih, itd.).0
Zavedati se moramo, da prostovoljcev klasičen način izobraževanja nejrivlagi, poleg tega pa tudi nimamo možnosti za preverjanje pridobljenega znanja v tečajih. Nevarno je tudi, da bi se prostovoljci pri dodatnem izobraževanju naužili predvsem tujk in strokovnih terminov, , ne da bi razumeli in osvojili pojme, katere s temi termini poimenujemo» V našem svetu smo že tako priča poplave besed iz področja medicine, psihiatrije in psihologije. Le malo je ljudi, ki Se niso uporabljali besed kot npr. kompleksi,ihteli-gentnost, nevroza, temperament, karakter, sugestivnost, agresivnost, itd,, čeprav si mnogi strokovnjaki še zmerom razbijajo glave s tem, da bi pojme, katere te besede označujejo, zadovoljivo definirali, jih ljudje pogosto uporabljajo z veliko sigurnostjo in celo spretnostjo. Danes le redko Še slišimo, da je nekdo brihten, pameten, moder, sposoben, zmožen, učen itd., vse te lastnosti ljudi poimenujejo z inteligentnostjo, na ta naSih po-eni strani'Siromašimo jezik in naše uvidevanje nians, po drugi strani pa lahko pride do nasprotij s psihološkimi poročili, ker brez posebnih metod v življenju le težko razlikujemo med znanjem in inteligentnostjo. Prav tako se pogosto z izrazom kompleks označuje tisto, kar bi lahko imenovali dvom, nezaupanje, strah, občutljivost, torej nekaj, kar sploh ni kompleks v psihiatričnem smislu, itd. Pri izobraževanju prostovoljnih .sodelavcev moramo paziti na to, da bi jih ne — . _
European Study Group on the Functions and Prepa-ration of Voluntary Workera in the Social Services, Cambridge, junij 1967, str. 15,
navajali na še povečano uporabo takih tujk, ampak jih je treba tega celo odvajati«
öd. vsega začetka se moramo zavedati, da- ao možnosti za izobraževanje prostovoljnih socialnih delavcev v smislu metod socialnega dela zelo omejene.-Vendar beremo v poročilu Holmesa, da prostovoljni socialni delavci na njihovem področju uporabljajo pri svojem delu tehniko iz okvirov vseh treh metod socialnega dela, se pravi metode dela s posameznikom, metode skupinskega dele in metode skupnostnega dela. Res pa je, ds tudi v tem poročilu in v ostali pregledani literaturi prevladujejo poročile o uporabi metode dela s posameznikom. B.Holmes meni, da je približno tri četrtine dela, ki ga opravijo prostovoljni socialni delavci, delo a posameznikom.^
Medtem ko se poklicni socialni delavci‘med Šolanjem izobražujejo in trenirajo za uporabo vseh treh metod socialnega dela, pri prostovoljcih nimamo možnosti niti da. bi jih dobro usposobili za uporabo ene od metod. Zato mora prostovoljcu pri izbiri in določanju metodičnih okvirov dela zmerom pomagati poklicni socialni delavec. Trening in izobrazba dejansko omogočata poklicnemu socialnemu delavcu, da prevzame razne vloge v odnosu do stranke, razpon možnosti prostovoljnega sodelavca pa je omejen predvsem z njegovimi osebnostnimi lastnostmi ali vsakdanjim izkustvom v življenju.
Prostovoljni sodelavec naj torej v metodičnih okvirih, katere mu svetuje strokovnjak, opravlja tiste vloge, za katere je prirodno nadarjen in ki jih je v - življenju bolj ali manj slučajno že večkrat uspešno opravljal. Ob tem se spomnimo na ugotovitev P. Scotta, ki pravi, da so prostovoljni sodelavci navadni državljani, ki potrebujejo kanal za izražanje svojih al-
national register of valunteer Jobs in court se-etings-lS67, prepered by Bouldsr Oounty Juvenile Court (Judge Horace B.Holmes), str. 6,
ti:Mističnih sposobnosti Ib lahko hkrati izvršujejo koristno delo»10 Iz -trditev več avtorjev pa bi, to izjavo lahko dopolnili tako, ds prostovoljci žal ne potrebujejo in iščejo le kanale za izražanje svojih altruističnih sposobnosti, ampak tudi .za izživljanje svojih aistruističnih nesposobnosti, da so,' torej asotivi za prostovoljce v socialnem delu zapleteni in ne vedno povsem plemeniti.11 Haloga organizacije in profesionalnih sodelavcev je, da usmerjajo prostovoljca mimo šibkih mest ali' mu postopoma s pomočjo posebnih tehnik omogočajo, ds se svojih Šibkih točk osvešča.	:
IJaše izhodišče za metodično delo prostovoljnih sodelavcev bi lahko opisali podobno kot dekle z dežele, ki je na prelomu stoletij v ZDA iskala službo domače vzgojiteljice in je na vprašanje o tovrstnih kvalifikacijah odgovorila enostavno; "Sama sem bila nekoč otrok”. To pa je le izhodišče. Da bi proätb-voljec lahko doživljal uspehe in zadovoljstvo pri svojem delu, mu morajo strokovnjaki pomagati, Is si pridobi tudi metodično znanje. S tem, ds prostovoljcem omogočamo osebno, personalfao ali individualno pomoč strokovnjaka, bo prostovoljec dobival zninje -i.n izobrazbo za nazaj! se pravi, da ne za tisto,kar bo delal in kar se mu zdi v naprej sorazmerno iähko in enostavno, ampak mu strokovnjak daje odgovore na vprašanja, ki se sproti ja vi ja jo ob delu," pri'tem pa prostovoljec razvija tudi lastno kreativnost'pri oblikovanju lastnega stila po merah svoje osebnosti Alsocialnih vlog, ki jih prevzema.
Muwa Jones; The Volunteer in the Social Services -The General Issuss. str« 6,
11
Pripomba pisca; Leon Rosengarten v členku Volunteer Support of Probation Services (An Experiment in the Philadelphia Juvenile Court) pravi, da ae za prostovoljno soc. delo praviloma javlja večje število čustveno motenih ljudi kot pa bi jih dobili pri slučajnem vzorcu.
?4
Huws Jones piše, da rabi prostovoljni sodelavec za svoje delo nekaj znanja o pojavih, s katerimi se bo pri delu srečaval, hkrati pa rabi tudi kultivirano razumevanje, to se pravi, da naj si po eni strani izostri posluh za razumevanje ljudi, za njihove potrebe, po drugi strani pa naj se v kar največji meri osvesti svojih stališč, želja in pričakovanj. Znanje je mogoče posredovati z branjem in vajami» Razumevanje» ki se kaže v sposobnosti in pripravljenosti pomagati ljudem pa ni mogoče posredovati, na enak način, Zato mislim, da. je prostovoljcem treba nuditi vzpodbude za njihovo duševno rast in osveščanje,pri čemer pa je treba paziti, da ne bodo uničeni vitamini prostovoljnega dela»12
Priprava in vplivanje na prostovoljne sodelavce bosta le redko skušala spreminjati nagnjenja» interese in želje kandidatov za prostovoljna sodelavce» ampak bomo skušali vplivati na njih tako, da bomo krepili in kultivirali tisto, kar je pozitivnega. Najboljša vzpodbuda prostovoljcu pri tem je, ko vidi, da je pri 'delu uspel prav s pomočjo avojiirdobrih lastnosti.
Vsak metodičen pristop k nalogam socialnega dela naj vsebuje naslednja faze*
X» zbiranje podatkov, :
2» diagnostično opredelitev problema ali sintezo zbranih ugotovitev,
3« stopnjo načrtovanja, v kateri se problem iz vseh potrebnih aspektov temeljito preštudira. V tej fazi ae tehtajo vsi možni viri pomoči v okolju.
4. Stopnja socialne terapije ali akcije in 5* spremljanje uspešno rešenih primerov, ali z
drugimi besedami povedano, prostovoljni sodelavec naj tudi potem» ko je problem rešen, stoji stranki ob strani.
Huws Jones; The Volunteer in the Social Services — The General Isaues» str. 7.
Omenjenih f&z ne moremo loSevati druge ođ druge» ker se večkrat prepletajo, lahko pa jih v pedagoške in " analitične avrhe razlikujemo. Prostovoljci bodo lahko opravili delo po vseh fazah sli pa bodo opravili le nekatere faze. Tretja možnost je, da jim poklicni socialni delavci pri nekaterih fazah bolj aktivno pomagajo.
Zbiranje osnovnih podatkov opravljamo še ob detekciji socialnih problemov in težav. Pri tem prostovoljci kaj hitro opazijo nekatere zunanje atribute in simptome, ki so bolj nenavadni, bolj moteči in mogoče bolj v neskladju z našimi estetskimi in vrednostnimi sodbami. Hemalo resnih ljudi ae je npr. na začetku širjenja mode dolgih las spotikalo ob ta, sam po sebi zelo nedolžen in neškodljiv pojav. Mnogo težje pa nestrokovnjak opazi počasne spremembe pri posameznikih in skupinah, ki pa se kasneje lahko nenadoma pojavijo kot težek in nerešljiv problem (npr. postopno navajanje na alkohol; skupine mladih ljudi, ki z izrabljanjem legalnih predpisov postopoma zaidejo na nedovoljena področja; družine, kjer je na videz vse v redu, otroci, ki zrastejo v teh družinah, pa postajajo problematični; težko je opaziti zelo urejene otroke in skupine,ki se vedejo diskriminatorsko v odnosu do revnejših ali kakorkoli stigmatiziranih itd.).
Za opazovanje in zbiranje podatkov o stranki z namenom doprinesti diagnozi, mora socialni delavec uvesti prostovoljca v nek sistem opazovanja» V sodobni literaturi iz metodike socialnega dela se kot modeli za zbiranje podatkov vse pogosteje o-menjajo sheme mrež socialnih vlog. Prostovoljni sodelavec pogosto ne bo uvidel komplementarnosti in recipročnosti v socialnih vlogah v družini, skupini prijateljev, sodelavcev ali skupini oskrbovancev nekega zavoda. Pri tem lahko profesionalni socialni delavec pomaga prostovoljcu tako, da mu nudi za začetek bolj enostavne sheme, ki jih kasneje razr-lozi glede na zbrane ugotovitve.
•Pozabiti ne smemo, da na prostovoljnega sodelavca '
■ 76
delujejo zakoni socialne percepcije. Tako kot vsak človek vidi predvsem tisto, kar pričakuje, da bo videl, in opaženo tudi interpretira v skladu s svojimi pričakovanji, 2sto je treba prostovoljce razumeti in mu pomagati pri adekvatnejši percepciji situacije, ki jo je doslej mogoče opažal pod vplivom svojih predsodkov. Pri tem ne smemo pozabiti na to, da na izkrivljeno opažanje deluje tako idealizirano kot odklonilno stališča o nečem. Tako se je npr, pokazalo pri socialnem delavcu, ki je preveč idealizirano opažal vlogo matere v družini, da ni bil sposoben opaziti trajnega konflikta med otrokom in materjo. Poklicni socialni delavec se v intenzivnejšem šolanju in obsežni praksi lažje ogne teh napak, pro-stovoljee pa, ki se je lotil dela z velikim entuzi-azmom, težje pride do stvarnejšega gledanja na svet, saj se boji, da bo s tem porušen prav njegov.optimizem.
V	literaturi najdemo tudi opozorila, naj prostovoljni sodelavec prilagodi svoja merila sloju ali posebni skupini, katere član je stranka. Ifpr. vedenje, ki je za cigana normalno, bi lahko nekdo, ki ne pozna meril te skupine, označil z.a deviantno. Zato imajo določeno prednost tisti prostovoljci, ki delujejo v socialnem okolju, v katerem so zrastli.
Prostovoljce je potrebno dobro poučiti, kako naj si opažanja beležijo, da bi bilo to čimbolj praktično in zapiski kar se da izčrpni.
Sinteza ugotovitev je tista faza dela, ki tudi profesionalnim - socialnim delavce-® dela v začetku največ težav. Zato bomo to delo le redko prepustili prostovoljcu samemu. Sinteza ugotovitev bo različna glede na to» v okviru katere metode jo delamo, vendar bodo uporabljeni precej podobni teoretični pojmi.
S pomočjo pojma socialne vloge lahko sorazmerno objektivno ali objektivistično opišemo socialno težavo posameznika pa tudi skupine, pri tem iščemo tipične elemente in njihovo konstelacijo v socialni težavi.
V	diagnozi naj bo tudi ocena sposobnosti stranke ali
77
skupine za premagovanje socialnih .težav. Proatovolj-.ce je v začetku potrebno posebej spodbujati k temu/ da pri strankah iščejo predvsecs njihove sposobnosti, zanimanja, njihov ponos in pozitivne lastnosti,izo- * gibajo pe se naj šibkih točk in napak posameznikov, '/iri konfliktov in po drugi strani viri socialne po~ v okolju se nam pokažejo jasneje, če si social-no okolje predstavijamo kot mrežo socialnih vlog, ki so tako ali drugače izpolnjene, ki se kombinirajo v negativne in pozitivne strukture. Ob tem pa se nas odpira še naslednja stopnja dela, to je programiranje ali načrtovanje akcije.
.tri formiranju programa dela moramo paziti na to, da vloge, ki jih bo v odnosu do stranke prevzel prostovoljni socialni delavec, ne bodo nezdružljive med seboj po eni strani, po drugi pa, da te vloge ne bodo prezahtevne, ker s te® lahko pripeljemo prostovoljca v slepo ulico, v konflikt, ki se prav lahko konča z begom ali kakšno drugo obliko neprilagojene reakcije prostovoljnega socialnega delavca.
In analizi metod dela prostovoljcev pri izvajanju strožjega nadzorstva ima svetovalec dvojno, včasih • težko združljivo vlogo: nadzorovati in vzgajati. Glavna naloga je brez dvoma vzgoja, ni pa mogoče zanemariti nadzorovanja, saj more svetovalec predlagati spremembo izrečenega vzgojnega ukrepa, če 'se prevzgoja ne odvija zadovoljivo. V nekaterih primerih si prostovoljni sodelavec žs kmalu pridobi zaupanje m na njem gra-di svojo vzgojno vlogo, tako ds nad-zorstvo skoraj ni potrebno. Če pa ukrep Že v začetku aozivi neuspeh, se nadzorstvena vloga svetovalca poraze kot primarna, saj mora sodišču predlagati sprememba ukrepa za mladoletnika. V večini primerov, pi-vs aalje isti avtor, je lahko najti ravnotežje med ooeaa vlogama, ce je svetovalec pravi vzgojiteli. V svojem oistvu vsa vzgoja vsebuje tudi nadzorstvo m otrok ga sprejme kot nujni sestavni del vzgojnega
XJ“ " x ~ ~~
‘rrÜ Ä^ch8rd; 18 kibertS Surveillee,Vsueresson,
J-953, str .3,
78
Citat sem napisal bolj kot primer, JceBdonbaj «e«o»uu-. delavec za vsak slučaj posebej pretehta vloge, ki naj jih prevzame prostovoljni socialni delavec, saj pogosto srečujemo podobna protislovja na vseh področjih socialnega dela.
Vloge, ki jih prevzemajo prostovoljci v odnosu do strank v literaturi večinoma poimenujemo po družin- ■ akea vzorcu, kar med drugim kaže tudi na to, da naj med prostovoljnim sodelavcem in stranko nastane zaupen odnos, ki naj pa v nobenem slučaju ne bo nekontroliran ali familiären v slabem pomenu te besede.
Cele akcije poimenujejo po vlogah, ki jih prostovoljni sodelavci prevzemajo, npr. akcija "veliki brat”, s čemer je mišljeno, da se bodo prostovoljni sodelavci približali celi kategoriji strank, npr. vzgojno zanemarjenim otrokom določenega okoliša, kot starejši, bolj izkušeni, razumevajoči, po potrebi pa tudi strogi bratje.
Podobna je problematika v zvezi s programiranjem akcije .v grupnem delu. V grupi mora prostovoljec prevzeti, vlogo, ki grupi trenutno manjkajo, da bi lahko še naprej obstajala in da bi se razvijala v smeri pozitivnih, družbeno sprejemljivih ciljev,
V programu dela postavimo' že tudi domneve, kakšen bo odziv stranke na delo prostovoljnega sodelavca. Te v toku dela lahko služijo za verifikacijo opravljenega dela kot oporne točke, ki nam povedo, ali je začrtana pot pravilna in ali res vodi k zaželjenemu cilj«.
0 sami pomoči prostovoljnega sodelavca meni Else ISues, da mora biti socialno, integrirana, organsko povezana z živijenskimi odnosi stranke in tistega, ki pomoč daje. Ti odnosi ne smejo biti izolirani, zato naj bi pomagal prostovoljni socialni delavec iz svojega živijenskega okolja, iz svoje situacije v družini, v poklicu, pripadnosti delovnemu kolektivu, športni organizaciji in iz svojih človeških in stvarnih odnosov. Odločujoče je, da ds je prostovoljec po—
79
moč stranki »a osnovi svojega zdravega odnosa do življenja. Tako naj bi stranki odprl tudi vrata v svojo družino, da vzame otroka zaposlene matere za nekaj ur v svoj doflj itd.
Ker je prostovoljni sodelavec nekdo iz strankinega okolja, mnogo laže nudi oporo, lahko preorientira in pomaga okolju, da dobro deluje na tistega, ki je pomoči potreben. Tako lahko prostovoljec razbije mnenje okolja, ki npr. nezakonsko mater ali člane socialno .problematične družine izolira in odriva v osameljer-nost» Poklidni socialni delavec marsičesa, kar smo tu našteli, ne more narediti, ker ne spada v aocialno okolje stranke«^
K »H. Mic-hard opisuje proces pomoči prostovoljnega sodelavca mladostniku, kot direktno delovanje vzgojitelja na gojenca, torej delovanje formirane osebnosti na osebnost, ki je še na poti razvoja. To delovanje mnogo 'bolj odločilno zaviai od osebnosti, kakor pa od uporabljenih tehnik dela. Svetovalec deluje a svojo človeško navzočnostjo. Zato je konec koncev glavna stvar izbor prostovoljnega delavca za določeno funkcijo. Ostali pogoji kot možnost nudenja socialne pomoči ali krajevna bližina morajo stopiti v drugo vrsto, kajti tovrstne težave vedno lahko premagamo, medtem ko ni nobenega sredstva, a katerim bi ae porušile pregra je, ki ločijo dve nasprotujoči si oseb-
V čem obstoji is "osebnostna harmonija", ki omogoča svetovalcu direkten vpliv na mladoletnika? Težko jo. je definirati. Potrebna je vsakdanja naravna simpatija, "čustveno akceptiranje", kakor bi rekli v pedagoškem jeziku. Potrebno je, da ima prostovoljni delavec otroka rad in is ima otrok zaupanje v svetovalca»
Dr. Else Mues, Der ehrenamtliche und der hauptamtliche Mitarbeier in der Sozial- und Jugendhilfe,. Korrespondenz-blatt, štev. 6,7, in 8/1S66, Bor tauffiđ,1966,atr» - lo6,
15 JS.H.Eidfaard: la liberte surveillea, str. 15.
8«
Vprašamo ae, kako globok je odnos otrok - prostovoljni sodelavec? Zaradi omejenega prostora je tukaj nemogoče podati detajlno analizo tega odnosa. Zadovoljiti se moramo le z nekaterimi splošnimi ugotovitvami.
Če je bila otrokova osebnost zelo motena, če npr. njegovo delinkventno vedenje izvira iz frustracij, ki jih je doživljal v prvih letih svojega življenja, se zdi, da je delovanje v globino potrebno, da se v tem primeru prostovoljni delavec pojavi kot nadomestilo očeta ali matere. Če je oškodovanost bolj površinska, če je prevzgoja predvsem na ravni socialnega problema, se odnosi lahko razvijajo v smeri bratovskih odnosov in prostovoljni sodelavec postane bolj ali manj otrokov tovariš.
V vseh primerih se je bati dveh nasprotnih zmot: pretirano avtoritativno vedenje ali preveč naravno očetovsko vedenje. V prvem in drugem primeru obstoji, možnost, ■da ne bo prišlo do potrebnih zdravih čustvenih odnosov.
Vedenje, ki vzbudi premočna čustva med otrokom in svetovalcem, učinkuje negativno. Hikoli ne smemo pozabiti, da otrok ima očeta in mater in da ni namen svetovalca, da ju izpodrine v otrokovi duševnosti, temveč mora njegovo delovanje težiti za uravnoteženjem ne pa vzburjanjem otrokove čustvenosti. Svetovalec ne sme pozabiti, da je njegov cilj umakniti se iz otrokovega življenja in da njegov umik iz otrokovega obzorja temu ne sme prizadeti težjega udarca»1^'
Ilaj pred zaključkom še enkrat ponovim misel Else Mues, ki pravi, da mora biti pomoč aocialno integrirana,to pomeni, da se vzpostavlja vedno le kontakt, ki ga stranka potrebuje in ki ga prostovoljni socialni delavec lahko nudi, ne da bi se zato "žrtvoval", ^ato v največ primerih ne bo prišlo v poštev vzpostavljanje očetovskega, bratskega ali prijateljskega odnosa, ampak bo ostal odnps na ravni poznanstva.
Vse delo prostovoljnih sodelavcev naj skuša zasledovati nekatere osnovne principe socialnega dela s po-sameznikom in skupino.
i g
M.H.Michard: La libertl surveillee,^ atr.SZ
-	Ob vsakem dajanju pomoSi naj prostovoljni aodela-j* vee skuša navezati pogovor s stranko, naj skrbno posluša tudi pripovedovanje o zanj nepomembnih težavah, hkrati naj zna pogovor vljudno prekiniti, -ko mu zmanjkuje časa,
-	Pristop k strankam naj bo individualiziran, prav pri tem ima prostovoljni socialni delavec veliko prednost pred poklicnim, ker je število strank, s katerimi se srečuje, manjše in ker se s stranko in z njeno družino lahko bolj zbliža«
-	Stranko naj skuša vzpodbuditi k čim večji lastni aktivnosti, saj s tem omogoča stranki, dš v svojih dejanjih najde potrditev svoje vrednosti,,
-	Zaupen odnos s stranko obvezuje delavca m spoštovanje tajnosti, ksr pa je prav prostovoljcem večkrat težko uresničiti»
-	Prostovoljni socialni delavec naj teži k temu, da se osvešča čustvenih dogajanj v samem sebi. Pri tei mu poklicni sodelavec lahko mnogo pomaga.
-	Ha koncu omenimo še princip, ki je mogoče najvaž-nejši;prostovoljni socialni delavec mora poskušati akceptirati stranko ne da bi brezpogojno akceptiral tudi negativne oblike vedenja stranke.
Odgovornost prostovoljnih sodelavcev je lahko le moralna, zato jo je potrebno v kontaktih s poklicnimi sodelavci gojiti. Izkušnje kažejo, da neuspeh prostovoljnim socialnim delavcem kaj hitro vzame pogum za nadaljnje delo, zato jim moramo pomagati s tem, da omilimo njihovo pretirano samokritičnost. Kadar pa se pokaže, da nekdo nima daru za prostovoljnega socialnega delavca, ga pustimo, da se prav zaradi tega procesa počasi oddaljuje in ga ni potrebno izključevati ali mu jemati pravice do nadaljnjega opravljanja prostovoljnega socialnega dela/
Uporabljena literaturam
ESSEE H.s Aufgaben und Zurichtung der freiwilligen Helfer in der Sozialarbeit,
Die innere Mission 1967, št. 2, str. 68-78.
EUBOPEAH Study Croup on the function and Prepaxation of Vo-'luntary Workers in the Social Services. (Cambridge 14«-23.VI.1967.), Cambridge 1967.
JOHES H.J The Volunteer in the Social Services - the General lasues.
PEIEDLHHDEH — G.VV,Carter: Concepts and Methods of Social Work. Englewood Cliffs, Prentice Hall 1958.
KESSELS, J.: Die gesellschaftliche Hilfe und der ehrenamtliche Dienst. Freiburg im Breisgau 1967. 81 str. (Jahrbuch der Caritaswissenschaft.)
LAHOJLCVIC P.s .Bohrovoljni rad u oblasti socijalne zaštite u Poljskoj» Socijalni radnik 1967» št. 3.
MICHARD, M.H.: La liberte Surveillee. Rapport.
Vaucrfsson 1953* lo5 str. ( Centre de Formation et d'Etudea ■ de l'Education Surveillee,)
MUSS E.: Der ehrenamtliche und hauptamtliche Mitarbeit in der Sozial- und Jugendhilfe.
Korrespondenzblatt XXXVI/i966, št. 6, str. 1o4-1g9 in št.
. 7, 8/1566.
UATIOHAL Register of Volunteer Jobs in Court Settings - 1967. Prepared by Boulder.County Juvenile Courts Horace B.Holmes, George P.Taylor, Boulder 1967. (II)+73 str.
SXilEDZIJA, B.: Iskustvo Jugoslovanskog crvenog krsta kot organizacije i sprevodjenja pro±*stovoljnog rada.
Bilten - Jugoslovanski odbor za socijalni rad» 1967» št.»2*
PETO P O 5 1 1 V J J
PRIDOBIVANJE IH I2BOB PROSTOVOLJNIH SODELAVCEV Pršcei Brice
I» Pridobiva»je prostovoljnih sodelavcev
Pridobivanje prostovoljnih sodelavcev je prva faza v organizaciji službe prostovoljnih sodelavcev. Od uspešnosti te faze je v celoti odvisen uspeh vsega nadaljnjega dela, To poaseni, da je potrebno v pridobivanje Jcadra vložiti veliko napora in prizadevanj in ne te dejavnosti prepustiti čistemu naključju,
2a uspešno pridobivanje prostovoljnih sodelavcev ae je uveljavilo nekaj osnovnih načel:
1. Potrebno je vplivati na javno mnenje tako, da nastaja v družbi določena socialna klima, to je razumevanje za stiske posameznikov ali skupin,kakor tudi pripravljenost pomagati jim,-1-
Pri iskanju prostovoljnih sodelavcev pogosto naletimo na odklanjanje zadolžitev iz strahu pred neznanim ali celo valed napačnih informacij o tem delu. Pa tudi v resnici ljudje ne poznajo ali zelo malo poznajo delovanje socialnih delavcev, V Nemčiji je na vprašanje Inštituta za raziskavo mnenj v kllens-baehu, ali bi hoteli sodelovati pri dobrodelnih organizacijah, 49 vprašanih ljudi odgovorilo pritrdilno.
To pomeni, de je v zvezni republiki okrog 2o milijonov nedelavnih prostovoljcev. Zato je treba javnost neprestano seznanjati a socialnim delom, z uspehi prostovoljnega socialnega dela,- z nalogami,njihovo raznovrstnostjo in težavami. Ljudje namreč na
Helmut Esser: Aufgaben und Zurichtung .der freiwilligen Helfer in der Sozialarbeit.' Die innere Mission, Št, 2/196?,str.68-78«
84
splošno zelo malo vedo, kakšni ao problemi drugih ljudi, pa tudi kakšno je delo poklicnih in prostovoljnih socialnih delavcev. Zato je treba ljudi seznanjati s problemi, ki jih imajo posamezniki in skupine. Vsakega državljana je treba seznaniti, da so določeni socialni problemi tudi njihovi problemi ali pa bodo že jutri tudi njegovi problemi, ko bo ostarel ali prizadet zaradi prometne pesreče ali bolezni in bo santpotreben pomoči drugih.^
Pri obveščanju javnosti je potrebno sodelovanje s televizijo, radiom, filmom, tiskom, in‘drugimi sredstvi jav-. r.ih komunikacij. Tako se lahko vsakdo že od šolske starosti dalje spoznava s socialnimi problemi. Pri tem zlasti zasledujemo cilj, vzbuditi v človeku občutek soodgovornosti do drugih ljudi in ta občutek krepiti. Opozoriti pa je treba na neprimernost uporabe javnih komunikacij za neposredno pridobivanje ljudi za prostovoljno socialno dejavnost. Javno vabljenje ljudi za sodelovanje v socialnem delu naj se usmeri predvsem na.splošne primere prostovoljnega socialnega dela. Pri neposrednem vabljenju za določeno vrsto prostovoljnega socialnega dela bi bila namreč velika nevarnost, da bi se ljudje odločili za dejavnost .in bi se zanjo prijavili, pa M jih bilo treba zavrniti, ker ne ustrezajo za delo ali ker je preveč pri javijencev.
To bi bilo vsekakor neprijetno tako za službo, kot za ljudi, ki so bili zavrnjeni.,
Iz navedenega sledi zaključek, da je potrebno, da socialna služba seznanja javnost a svojim delovanjem in si na te način prizadeva povečati število oseb, ki bi z dobro voljo in vsem srcem sprejeli delo prostovoljnega sodelavca, če bi le vedeli zanj in za njegove cilje.3
Ulrich Brisehs Vorschläge zur Gewinnung,Vorbereitung, Tätigkeit und Fortbildung ehrenamtlicher Mitarbeiter in der Jugendhilfe; Mitteilungen der Arbeitsgemeinschaft für Jugendpflege und Jugendfürsorge, št. 45-46/1966, str, 11.
2.	Upoštevati ic dopuščati je treba različne motive, ki vodijo ljudi pri odločanju za prostovoljno socialno delo« To so lahko etični, politični, religiozni in drugi motivi. Ha splošno pa moramo glede motivov ugotoviti, da so zapleteni in ne vedno povsem jasni. Prostovoljci o njih ne govore radi. Vendar
pa je treba večiroma računati na to, da so prostovoljci ljudje, ki želijo pomagati zato, ker se zavedajo, da so drugi ljudje pomoči potrebni, ne vedo pa, kako bi jim pomagali« To so ljudje, ki potrebujejo odvod za izražanje svojih altruističnih sposobnosti, ob tem pa lahko hkrati izvršujejo koristno delo.
Pri pridobivanju prostovoljcev je treba vedno razmišljati tudi o vzrokih, zaradi katerih se ljudje prijavljajo za prostovoljno delo. To je lahko celo najbolj pomembno pri izbiranju prostovoljcev»3 4
3.	Osebna pomoč, ki jo potrebuje, v sodobnem življenju mnogo ljudi, terja mnogo časa. Tega pa
poklicni socialni delavec nima dovolj. Zato je treba najti prostovoljca, ki bo imel dovolj časa, ds se bo lahko poglobljeno ukvarjal z ljudmi, ki potrebujejo pomoč.
Prostovoljni sodelavec živi v bližini posameznika, ki potrebuje pomoč, zato se lahko hitro in večkrat najdeta in srečata.
Pri pridobivanju prostovoljnih sodelavcev je pomembna tudi socialna diferenciacija» Mnogi pomoči potrebni želijo, ds jim pomaga nekdo, ki je na socialno višjem nivoju, drugi ae pa raje zaupajo -sebi enakemu,
3
'Glej delo pod št. 1.
4
Dietmar Freier: Zur ehrenamtlichen Tätigkeit in der Sozialarbeit. Heues Beginnen, ät. 9/1965, str.■ 129-132; Rots Jones: The Volunteer in the Social Services - the General Issues» Cambridge, atr. 6«
ker menijo, da ta bolje razume resničnost njihove živ-1jenake situacije. Prav zaradi tega je treba prostovoljne sodelavce pridobivati iz različnih poklicev in z različnim družbenim položajem»
Tisti, ki potrebuje pomoč, mnogokrat odkloni 'pomoč socialnega delavca, ker se boji uradnih posegov v svoje domače okolje, zato si bolj želi privatno pomoč. Pomoč, ki jo nudi prostovoljni, sodelavec, je bolj socialno integrirana in organsko povezana z življenski-mi razmerami stranke, kot pomoč, kijo nudi poklicni socialni delavec.5
4.	Socialna služba mora upoštevati vrsto okoliščin, preden ae odloči za vključevanje prostovoljnih sodelavcev.
-	Socialna služba mora imeti na razpolago‘dovolj prostor» za delo prostovoljcev..Potrebni so prostori za razgovore prostovoljcev a strankami, za telefonske pogovore, ža sestavo in pisanje različnih pismenih izdelkov itd»
-	Socialna služba mora imeti točno določene cilje na posameznem 'področju socialnega dela in določene metode za dosego teh ciljev. V,tem okviru pa mora biti delo, za katerega pridobivamo prostovoljne sodelavce, čim bolj točno opisano» le če so zadolžitve, odgovornosti in pogoji naloge, ki jo naj opravi prostovoljni sodelavec, vnaprej točno obrazloženi, obstoja možnost, da bo za določeno delo izbran pravi Človek. Vse to mora biti obrazloženo ne samo prostovoljnim sodelavcem, temveč tudi vsem tistim,
s katerimi naj bi ta sodeloval, pa naj bodo to poklicni sli prostovoljni sodelavci. Socialna služba mora pri tem izhajati iz dejstva, da je socialno delo v javnosti malo znano, zato je treba vsem so-
Dr. Else Mues: Der ehrenamtliche und der hauptamtliche Mitarbeiter in der Sozial - und Jugendhilfe, Korrespondenz-Bla tt, Ho 6-7/1966, str.
I04-I09»
delavce» naloge točno predooiti ter jih. delovno in Časovno omejiti,
-	Socialna služba pri pridobivanju prostovoljcev ne »ora računati na to, da bo izbrane kandidate najprej izšolala.Usposabljanje (morda v obliki treninga) bo potekalo šele kasneje, če bo izbrani kandidat pokazal za to veliko interesa, ffačeloaa je treba izhajati iz njegovega sedanjega znanja in predvsem pripravljenosti posegali ljudem, pri te» pa
je mogoče računati tudi na to, da si bo prostovoljec ob sodelovanju strokovnimi delavci pridobival delovne izkušnje«
-	Socialna služba, ki ae odloča za uvedbo prostovoljnega socialnega dela, »ora vedeti, da prostovoljec, čeprav ni profesionalec, »ora biti usposobljen za svojo nalogo. Zato »ora socialna služba nuditi prostovoljcem možnost, da bodo vedno lahko dobili pomoč in nasvete pri poklicnih socialnih delavcih, ■kakor tudi možnost za udeležbo na posvetovanjih, tečajih itd. !o pomeni, da za prostovoljnega sodelavca ni pomembno samo formalno usposabljanje in priprava za njegove naloge, temveč prav tako skupnost, ki jo bo našel »ed poklicnimi in prostovolj-nimi sodelavci«
5.	Metode za pridobivanje prostovoljnih sodelavcev so lahko zelo različne. Vedno pa morajo biti prirejene glede na prostovoljce, ki jih iščemo in glede na predvidene naloge,
llemci ugotavljajo, da z javnimi pozivi, pojasnili,
/1 oglasi in razmnoženimi pismi ni mogoče- dobiti prostovoljcev, Preko radia in- tiska je »ogoče ljudi le obveščati o določenih problemih, doči» se doseže pri pridobivanju ljudi za določeno dejavnost največji, uspeh z osebni» kontaktom in neposredni» razgovorom poklicnega socialnega delavca kakor tudi prostovolj-
Dietmar Freier: Zur ehrenamtlichen fStigkeit in der Sozialarbeit, Heues Beginnen,št,S/1S65, str,129-132.
88
ca, ki je že angažiran pri delu. Po njihovih izkušnjah je najboljša metoda za pridobivanje novih prostovoljnih sodelavcev razgovor človeka s človekom, ko ena oseba drugi pojasni po.irebo ljudi po pomoči. Za tako pridobivanje pa niso najbolj primerni profesionalni socialni delavci.. Tla jveŠkrat so pri pridobivanju novih sodelavcev bolje uspeli tisti prostovoljni sodelavci, ki imajo veliko moč in znanje vzpostavljanja osebnih kontaktov in moč prepričevanja, lakih osebnosti ni veliko in jih je treba poiskati. Pri tem je treba misliti še na to, da .so se mnoge osebe umaknile v ozadje zato, ker so se bile že ponudile, da bi pomagale v socialnem delu, pa so bile zavrnjene i aedai noče io več sodelovati. 1
Hemci Štejejo za izredno uspešno metodo.za pridobi- ^ vanje prostovoljnih sodelavcev osebne stike prostovoljnega sodelavca ali poklicnega socialnega delavca z ljudmi, ki so sami že imeli določene socialne probleme, pa so jih sami rešili in morejo seda j s svojimi izkušnjami uspešno pomagati drugim pomoči potrebnim. Prav tako je mogoče nasloviti poziv za sodelovanje določenim skupinam:
-	cerkvenim in drugim skupinam, ki jih veže močna motivacija ljubezni do bližnjega,
-	ženskam, moškim in drugim društvom, ki so sposobna poleg svojih glavnih nalog opravljati tudi prostovoljno socialno delo,
-	določenim strokovnjakom s posebnimi sposobnostmi, interesi in izkušnjami, ki jih je mogočegneposred-no uporabiti za določene posebne naloge.
V Angliji se vključuje. večina novih prostovoljcev v delo na priporočilo socialnih delavcev, zdravnikov ali drugih prostovoljcev, nekateri pa tudi sami prihajajo po informacije o tem delu, V veliki večini so
1 Ilse Haun: Freiwillinge Dienste evangelischer Frauen,Die innere Mission, st» 12/1965,str,4o2-4o5
ß
Siej delo pod št. 2, stran 11
ta ženske z že odraslimi otroki, ki hočejo koristno uporabiti svoj.prosti Sas* Drugi prostovoljci prihajajo iz vrst strokovnjakov, ki so se upokojili in zdaj iščejo koristno neplačano zaposlitev. Vključujejo se tudi študentje, ki se bodo kasneje posvetili socialnemu delu, Anglija ugotavlja, da je f>P # prostovoljcev prišlo v socialno delo na povabilo svojih znancev, lo f> na lastno iniciativo, ostalih 4o <ž pa so povabili k sodelovanju poklicni socialni ..delavci,-'
Kot še rečeno, morajo biti med prostovoljci zastopani različni poklici. Tako je za organizacijo .prostega časa mladine potrebno sodelovanje kiparjev, slikarjev, mojstrov v delavnicah, fotografov, učiteljev plesa in glasbe, gozdarjev, geologov,: botanikov, zgodovinarjev itd« Vključiti je treba tudi študente pedagoških akademij in šol za socialne, delavce, ki so lahko vodje mladinskih grup, izletov, taborjenj itd. Seveda bi lahko dodali še sodelovanje staršev mladih ljudi,-^0
II. Izbor prostovoljnih sodelavcev
Ileffici poudarjajo, da ao za izbor prostovoljnih sodelavcev posebno pomembne naslednje okoliščine s
a)	delo, za.katerega izbiramo prostovoljca, mora fcrii čim bolj točno opisano;
b)	upoštevati je trebe osebnost, izkušnje in sposobnosti prostovoljca;
c)	ne smemo spregledati lastnih stisk, posebne motivacije in posebnih interesov prostovoljnega sodelavca |
Using Volunteers in a Social Welfer® Service,IS,B. Harbert Gase Conference.Vol, 14,l<o4, August 156?, str.132
Peter ludeman; Freiwillige Mitarbeiter ja, aber .,„ Jugendwohl,Zeitschrift für Kinder und Jugendfürsorge,Kai 1967,47 Jahrgang,Heft 5,str, 2o4.
d)	prostovoljce je trebe izbirati po najrazličnejših socialnih in izobrazbenih kriterijih. Tudi zaposlitev prostovoljca je pomembna in zato morajo biti tej zaposlitvi prirejene naloge prostovoljca;
e)	izbirati je treba prostovoljce obeh spolov in najrazličnejših starostnih skupin. Posebej je treba
v delo vključiti mlade osebe, ki so pripravljene pomaga ti drugim ljudem;
f)	prostovoljnemu sodelavcu se naj vedno da določena zaokrožena naloga in to glede na njihove izkušnje in sposobnosti. Vedno pa mora občutiti pomembnost dodeljene naloge;
g)	prostovoljcu je treba predlagati lestvico različnih del tako, da lahko izbira med nalogami,Zgodi se lahko, da he bo sposoben prevzeti tiste posebne naloge, za katero je bil izbran, zato- mu je treba izbrati drugo, da »e bo potrt in da mu ne bi a tem odvzeli poguma za prostovoljno socialno delo v bodoče;
h)	prostovoljcem je treba v začetku dajati le lažje primere' v reševanje in naloge, ki so lahko rešljive. Težavne in dolgotrajne naloge bi prostovolj cem vzele začetno navdušenje in pogum za nadaljnje sodelovanje;
i)	prostovoljec mora prejemati ves čas med delom stre kovno pomoč in nasvete}
j)	po opravljeni nalogi je trebe dati sodelavcu priznanje in zadovoljitev.-^
Pri izboru prostovoljnih sodelavcev je potrebno razmišljati o naslednjih vprašanjih;
a)	ali je prostovoljec za predvideno 'nalogo osebno zagret in notranje resnično pripravljen;
b)	ali mu bodo dane samo naloge,, ki jim je strokovno in človeško dorasel;
c)	ali je dovolj pripravljen za prevzem določene naloge ;
n......""" 1....^.
Glej delo pod št. 1, 'str. 68-78.
a) koliko ga je treba izšolati in usposobiti za opravljanje dodeljene naloge;
e)	ali je odvisno od nakljuSja, kakšno nalogo bo dobil prostovoljec;
f)	ali so dodeljujejo prostovoljcem saaso tiste naloge, ki jib nihče drug ne želi več reševati;
g)	ali ne nalagamo prostovoljcu preveč nalog morda zato, ker dobro dela;
h)	ali izrabljamo prostovoljca samo kot podaljšano -roko poklicne socialne službe;
i)	ali dajemo prostovoljcu dovolj priznanja za vlo~
. ženi trud in opravljeno delo;
j)	ali smo pripravljeni povrniti prostovoljcu stroške, ki jih ima z delom.
Sam postopek za izbor prostovoljnih sodelavcev (za delo z odpuščenimi obsojenci) poteka pri Angležih po določenem redu. Vsak kandidat je povabljen na razgovor k vodji socialne službe, nato pa na vrsto tedenskih treningov. V tem času vstopi v stik s psihiatrom, psihiatričnim socialnim delavcem in z zdravnikom. Selekcija temelji predvsem na ugotavljanju zmožnosti posameznike za vzpostavljanje in vzdrževanje stikov z odpuščenimi obsojenci. lakoj se izločijo mentalno in emocionalno prizadeti ljudje in tisti, ki imajo premalo izkušenj v življenju ali o socialnih problemih., He sprejmejo se tudi zelo mladi ljudje. Prednost imajo poročeni ljudje, ki živijo •polno družinsko in socialno Življenje. Če nimajo kandidati dovolj izkustva v prostovoljnem sobialnem delu, se jim priporoča, da najprej preizkusijo svoje sposobnosti na manj težavnih področjih .socialnega dela.^-^
Po nemških ugotovitvah sodeluje v prostovoljnem
Glej delo pod Št. 2, str.11
The Organization of an after - čare 'Service Staf-fed by Volunteers.Hugh Klare. International Be-view of Criminal Policy,United Katione,Ro.22,1964, str.74.
delu le malo žensk v starosti med 25 in 4o letom. Zahtevnost gospodinjstva, družine in vzgoje otrok jim to preprečujejo. Vključijo se v delo šele, ko so znova osvobojene te skrbi. V tem času jih je treba zainteresirati za njihovo kasnejše delo. V starosti med 45 in 6o letom nastopi pri njih nekakšna praznina, ko potrebujejo delovanje v raznih organizacijah zato, da bi izmenjale in preverile svoja stališča. 4
V	Nemčiji je močno razširjeno prostovoljno socialno delo, ki se odvija v domovih za stare ali v domovih za otroke, v bolnišnicah, zdraviliščih in letoviščih. Ra to delo se sprejemajo osebe stare 17 do 25 let zs dobo od 6 do 12 mesecev. Delo in ustanove, v kateri bo delal, si prostovoljec načeloma izbira sam. Delo je namenjeno temu, da bi si mladi ljudje, ki se ne morejo odločiti za poklic, mogli na podlagi dela
v eni izmed socialnih ustanov izbrati svoj bodoči poklic, ki jim bo najbolj odgovarjal. To delo se prizna kot praksa v socialno negovalskih, socialno pedagoških in gospodinjskih poklicih.1-
Poljaki poudarjajo med osebnostnimi lastnostmi, ki jih mora imeti prostovoljec, predvsem zrelost,uravnovešenost, objektivnost, taktnost in družbeni ugled. Oseba, ki želi postati prostovoljni sodelavec, si mora preskrbeti priporočila različnih družbenih organizacij.16
V	Sovjetski zvezi lahko postanejo prostovoljni vzgojitelji vedenjsko in osebnostno motenih mladoletnikov delavci, uslužbenci, vojaki, študentje, upokojenci in druge osebe, ki aktivno sodelujejo v družbenem življenju in ki imajo primerno splošno' izobrazbo, življenake izkušnje in sami želijo opravljati to nalogo. Kandidate predlagajo zbori delovnih * 15
Glej delo pod št. 7, str.4o2-4o5- '
15
Kimm und gib, DBS Generalsekretariat Bonn.
Petar Eanojlovičs Bobrovo!jni rad n oblasti so-cijalne zaštite u Poljskoj,Socijalni radnik,br.3/ 1967,str.32.
kolektivov v podjetjih, družbene organizacije ali zbori stanovalcev» Sata izbor pa opravi koiEiaija.kl vodi delo z mladoletniki»-^?
Angleži priporočajo, da je treba imeti neko centralno institucijo, ki bo pridobivala in pazljivo selekcionirala kandidate za prostovoljno socialno delo ter 1ih razporejala na ustrezne naloge» Pri teni pa opozarjajo na nevarnost, da.bo sedanji interes za prostovoljce, njihovo izbiro, usposabljanje itd» naredil iz njih poklicne" delavce in bodo s tem izgubili nekaj svojih temeljnih vrednosti.
«ngleži zahtevajo, da morajo imeti prostovoljni sodelavci prijateljski odnos do soljudi, občutek zb potrebe^drugih, morajo biti tolerantni in iskreni in dovolj osebnostno zreli za tako težko delov Zato je prvi razgovor o kandidati usmerjen predvsem na iskanje teh lastnosti»^0
■rancozi poudarjajo, da je izbor prostovoljnih sode-valcev zelo kočljiva zadeva, zlasti n» deželi in v okolici velikih industrijskih centrov» Pri tem navajajo, ds je najtežje razločevati, katera izobrazba je za prostovoljca najbolj primerna in iz katerega vire jo je treba črpati. Predvsem zahtevajo, da mora imeti prostovoljec dovolj časa za delo z ljudmi. Slasti na aeze_i pa je težava še v tem,, da se ljudje bojijo prevzeti odgovornost, ne želijo se pa tudi vmešavati v zadeve drugih ljudi.
Prostovoljne sodelavce je vedno treba izbirati glede na naloge, ki jih bodo opravljali. Pri tem je treba postaviti idealni portret sodelavca, čeprav je znano ze vnaprej, da tak v realnosti ne obstaja in se je z-SvO treba zadovoljiti le z večjo ali manjšo približ-nostjo«
Ukaz Prezidiuma Verhovnog Soveta RSFSE,Ob utverždee-mx Položeni ja ob obščeatvenili vospita teljali ne**
soveršennoletnih,Sovetaka ja juaticija,n.3/2968, atr.
Glej delo pod žt« 9, str,133	24
Prostovoljni sodelavec mors imeti ljudi rad,kazati mora-plemenitost in velikodušnost ter pripravljenost razdajati samega sebe, biti mora obdarjen z naravnim čutom za delo z ljudmi, kar ge' bolj pomembno kot be-steča inteligentnost. Biti pa mora tudi vztrajen in potrpežljiv. Biti mora zrela in uravnovešena osebnost, pokazati aora posebno požrtvovalnost in imeti socialni čut za razumevanje človeških težav.Predvsem pa mora imeti prirodno sposobnost za ustvarjanje kontaktov z ljudmi, zato je treba zavrniti vse tiste, ki živijo pretirano poglobljeni sami vase, ^
Si.H« Kichard: La liberte aurveillee, Vaucresson, 1954, str, 95.
msorfebljena literatura
(k 5. poglavju)	«
BHISCH U.: Vorachlige zur Gewinnung, Vorbereitung,Tätigkeit und Fortbildung ehrenaaatlicher Mitarbeiter in der Jugenđ-bilfe» Mitteilungen der Arbeitsgemeinschaft für Jugend-•pflege und Jugendfürsorge 1S66, et, 45/46, atr» 11-14.
ESSER H.: Aufgaben und Zurichtung der freiwilligen Helfer in der Sozialarbeit.
Die innere Mission 196?, št, 2, str. 68-76.
EUROPEAIf Study Group on the Function and Preparation of Vo-luntary Workers in the Social Services. (Cambridge 14. -23.VI.1967.)' Cambridge 1S67.
JOHES H.: The Volunteer in the Social Service - the General Issues.
FREIER P.; Zur ehrenamtlichen Tätigkeit in der Sozialarbeit, Heues Beginnen 1965, ät. 9, str. 129-132.
HARBEBT W.B.s Using Volunteers in a Social WeXfare Service. Case Conference XIV/1967, str. 130-136. Cambridge.
HAU!? I.: Freiwillige Dienste evangelischer Frauen,
Die innere Mission 1965, ät, 12, str. 4o2-4o5.
KLARE H.: The Organization of an after - care Service Staffed by Volunteers,
International Review of Criminal Policy 1964,St, 22,str. 73-74.
LÖD1MAM P. i Freiwillige Mitarbeiter ja, aber..» .
Jugendwohl 47/1967, št, 5, str. 198-206,
KMOJIiOVIĆ P, s Dobrovoljni rad u oblasti socijalne zaitite u Poljskoj.
Socijalni radnik 1967, št. 3.
KICHARD K.H.: La libertd Surveillee. Rapport.
Vaucreeson 1953.lo5 str« (Centre de Bormation et d’Etudes de l’education Surveillee.)
MIIES E.j Der ehrenamtliche und der hauptamtliche Mitarbeiter in der Sozial— und Jugendhilfe,
Korrespondenzblatt XXXVI/1966>st.6,str.lo4-lo9 in št.7,8.
WlH und gib, Bonn, DRK Generalsekretariat,,
(Brošira, a katero nemški "Rdeči križ" obvešča mlade ljudi o prostovoljnem socialnem delu.Zakon je bil izdan 17.8,1964
TKAZ Prezidiuma Sovet RSFSR "Ob utveršdenii Položenija ob ob-SSestvennyh,vospitateljah nesoveršennoletnih. Moskva, 13,dekabrja 1967 g*
Sovetsksja juaticija 1968, št. 3. str. 24-25.
ŠESTO POGLAVJE
PRAVNI PREDPISI O•PROSTOVOLJNEM DELO NA SOCIALNEM
PODROČJU
Teodor StojŠin
I. O vlogi pravnih predpisov pri urejanju prostovoljnega dela.
Pri zbiranju pravnih virov, ki urejajo prostovoljno dejavnost v posameznih državah, smo naleteli na nekatere težave, ki jih nismo mogli rešiti uspešno. ¥ literaturi, ki smo jo uspeli zbrati pri nas in v tujini, je bilo malo ustreznih povzetkov ali razlag iz tuje zakonodaje in še manj kompletnih tekstov iz zakonov in drugih predpisov. Večina inozemskih avtorjev,katerih sestavki in dela so nam bili na voljo, se ni spuščala v obsežnejše razlage o pravni ureditvi prostovoljne dejavnosti na socialnem področju. V posameznih člankih so-bili največkrat le omenjeni ustrezni pravni predpisi ali instituti,in sicer samo tisti, .ki so bili povezani z opisano problematiko.
Omeniti je treba, da obstoje v nekaterih državah določene oblike prostovoljnega dela na vseh' področjih socialnega varstva. Iz tega izhaja logičen zaključek, da je to delo na ustrezen način povezano z vsemi pravnimi področji. V literaturi o prostovoljnem delu na Poljskem se npr. omenja preko 19o pravnih predpisov, ki v celoti ali vsaj do neke mere urejajo omenjeno dejavnost.1 Spričo tega bo razumljivo, da so naši o~ piši tuje zakonodaje dokaj skromni ter da se opirajo le na vire, ki smo jih uspeli zbrati.
O pravni ureditvi tistih družbenih razmerij, ki jih pri nas označujemo s pojmom socialno varstvo, odloča družbeni red vsake države s tem, da določi pravila
Marian Bigacz in drugi: Poradnik oplekuna spolec-znego,Warszawa 1965,str» 276-332.
57
ravnanjas ki mors jo na vsak m Sin priti do israma. Pravila ravnanja in temeljne•nalogef M morajo biti v državi uresničene, s# določijo in konkretizirajo s premisi predpisi, tj« a ustavo, zakoni in drugimi predpisi, ki so po svojem bistvu obvezne, originalne in splošne pravne norme®
V večini evropskih držav prevladuje stališče, da prostovoljnega dela na socialnem področju ni mogoče Šteti za takšno dejavnost, ki naj bi bila na vsak način «rejena s zakoni« So delo se v večini primerov šteje kot humana in pomožna dejavnost, s katero se skušajo realizirati koristna stremljenja socialno varstvenih organov in ustreznih družbenih organizacij. Zaradi tega najbrž smemo sklepati, ds tudi ne gre za tako pomembna družbena razmerja, ki naj bi imela v pravu svoje posebno in samostojno mesto« Druga skrajnost ps bi bila,- ds bi vsa vprašanja prostovoljnega dela povsem izločili iz sfere prava®
Vloga in pristojnosti.organizacij , ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom, je v mnogih državah urejena v okviru tistih zakonov, s katerimi so normirana posamezna področja socialnega varstva. Prostovoljnemu delu je posvečeno v teh zavodih le nekaj institutov, ki praviloma urejajo načelna in splošna izhodišča se določanje pristojnosti, pravic in obveznosti organizacij, ki so izven strukture javne uprave in pravosodja, Le redko kdaj je urejena s samostojni® zakonom celotna prostovoljna dejavnost neke družbene organizacije«
Drugi vir pravnega urejanja prostovoljne dejavnosti so splošni upravni akti« Taksne akte je sicer težko klasificirati po enotnih kriterijih, kadar gre za različne pravne rede. ¥ luči naše pravne teorije sodijo med te akte: uredbe, odloki in navodila, ki jih izdaja Zvezni izvršni svet (228.51, ustave SFSJ.) ter pravilniki, odredbe in navodila, ki jih izdajajo zvezni funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe (237,čl, ustave SFRJ), v literaturi, ki obravnava prostovoljno delo na socialnem področju,ni veliko
podatkov o tem, kdaj in kako posamezne vlade pomagajo urejevalno na to področje dela. Zelo pogosto pa se urejajo razna vprašanja prostovoljnega dela z akti najvišjih upravnih organov (ministrstev in raznih funkcionarjev administracije). Podobne akte za omenjeno področje dela izhajajo tudi vrhovna sodišča, is sicer večinoma »a področje' kazenskega in rodbinskega prava.
S konkretnim upravnim aktom, tj. z odločbo, določijo upravni organi ali sodišča pristojnosti in obveznosti posameznih prostovoljcev. Navadno gre tu za* pomembnejše konkretne in stalne naloge, ki naj jih za določen čas opravlja posameznik.
Naslednji vir urejevanja prostovoljnega dela ao avto-noanš oziroma lastna'pravila samih organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljno dejavnostjo» ¥ statutih teh organizacij so poleg drugih določb redno še določbe o vaehjpomembnejših vprašanjih prostovoljnega dela.Taka določila so seveda usklajena-z značajem same organizacije ter z drugimi ustreznimi akti državnih organov.
Omeniti je treba še razne programe in -načrte del^.ki jih sicer ne moremo šteti za pravne vire, vendar je pomen teh aktov v vsakdanji praksi organizacij nepogrešljiv. S programi in načrti ae konkretizira jo naloge, delo in akcije vseh organizacijskih enot, kot so sekcije, komisije, odbori, ki jih - praviloma ima vsaka organizacija, ki se ukvarja s prostovoljnim delom.
Kot vidimo, so oblike pravnega urejevanja prostovoljne dejavnosti dokaj peštre, tako da o nekih enotnih rešitvah ni mogoče govoriti» To je tudi razumljivo, ker se je prostovoljno delo razvijalo v vsaki državi na svojevrsten način in pod vplivom določenih okoliščin. Qlede ne strokovna področja, kjer se. pojavlja prostovoljno delo, in vrste pravnih predpisov, s katerimi je to delo največkrat normirano, pa je le mogoče povzeti nekatere skupne značilnosti, Te značil-.nosti ss naslednje:
- 2 zakoni oziroma z nekaterimi določbami v okviru
ustreznih zakonov se največkrat normira prostovoljk ’ -so dei° področju kazenskega in rodbinskega prava ;
-	druga področja prostovoljnega dela se praviloma urejajo s sploßnimi upravnimi akti (uredbe» odloki navodila» odredbe» pravilniki)j
~ 8 konkretnim upravnim aktom (odločbo) se določijo pristojnosti in pooblastila posameznih prostovoljcev, ko prevzemjo v izvrševanje pomembnejše naloge;	■	•
-	z lastnimi pravili (statuti in pravilniki} določijo prostovoljne organizacije vrsto in obseg dejavnosti ter strukturo organov in njihove pristojnosti} .
-	z raznimi programi in načrti dela se konkretizirajo glede na vsebino, čas» teritorij, sredstva in kadre posamezne akcije oziroma istovrstne naloge, ki se Izvajajo v daljšem časovnem obdobju;
-	izjemoma sklepajo prostovoljne organizacije tudi pogodbena razmerja z neko drugo organizacijo oziroma organom javne uprave»
Ka koncu je ge treba poudariti» da v večini držav,ki imajo razvito prostovoljno delo, posveča kar precej pozornosti tudi pravni ureditvi teh de javnosti.Prevladuje stališče» da takšne dejavnosti ni mogoče uspešno razvijati brez jasnih konceptov o vlogi in pristojnosti organizacij, ki se ukvarjajo a prostovoljnim delom na socialnem področju. Osnovni predpogoj za uspešnost prostovoljnega dela je'zlasti konkretna aktivnost na določenem področju in v določenem okolju, ki pa seveda ne more biti brez jasnih konceptov glede značaja posamezne prostovoljne organizacije» njenih organov» pristojnosti, sredstev, kadrov itd.
II. Pravna ureditev prostovoljnega dela na nekaterih področjih.
Slede na sistem prostovoljnega dela in njegove pravne elemente Je mogoče razdeliti evropske države v dve
loo
skupini. V eno skupino lahko uvrstimo socialistične države, v drugo pa kapitalistične. Hajpomembne jše razlike med temi skupinami držav se kažejo v političnem vrednotenju prostovoljne dejavnosti na socialnem področju. Ha vzhodu se poudarja družbeno politični pomen te dejavnosti, na zahodu pa humanizem in koristnost tega dela. Kljub remu in mnogim drugim načelnim razlikam pa je mogoče najti v obeh sistemih tudi podobne značilnosti» Kakor na vzhodu tako tudi na zahodu posega zakonodaja urejevalno na prostovoljno dejavnost.
Skupnih značilnosti prostovoljnega dela v socialističnih državah je več. Ena od teh je masovnost,2, ki se kaže v precejšnjem .številu družbeno političnih organizaciji, ki imajo-v svojih vrstah veliko število članov, izmed katerih ni težko najti oziroma izbrati ustreznih prostovoljcev za vsa področja dela. Statuti in druga pravila teh organizacij vsebujejo redno 'tudi določila o prostovoljnem delu» ki se na splošno zelo ceni (odlikovanja, plačani dopusti, nagrade, pismene pohvale it.)4. Značilno je še to, da so mnoga določila o pro-» stovoljnem delu dokaj.natančna» čeprav ne manjka tudi takšnih, ki so deklarativnega značaja.
Prane Brine,Hevenka Krošelj,Franc Lozinšek,Teodor Stojšin,Jože Trček:	Poročilo o praksi na Poljskem
v letu 1966, razmnoženo strojepisno v 6.izd, str.7, Ha Poljskem je bilo .v letu 1565 185 poklicnih sodnih kuratorjev oziroma socialnih delavcev, ki so pomagali sodnikom za mladoletnike pri reševanju zadev mladoletnih prestopnikov.Prostovoljcev pa je bilo v istem letu 5*5oo«
3
Kaziaierz Grzeskowiak, Stanislawe Sztatler: Porabnik koratora sadowego i Inspektors spoleeznego, Warszawa 1966, str. 130-I37,
4
Petar Kanojlovič: Dobrcvoljni rad u oblasti so-cijalne zaštite u Poljsko j, Socijalni radnik br.3/ 1967, str. 32.
lol
Vpliv družbeno politifinih organizacij ne delo neka-■terifa lokalnih državnih organov, zavodov in pod je» tij (npr, m upravne organe občine, izobraževalne in vzgojne zavodg, gospodarske organizacije itd.) je relativno jnoSan»*' Obeness je inogoče konstatirati, da so nižje organizacijske enote družbeno političnih organizacij (npr. odbori, komisije, sekcije, posamezniki) v dokajšnji odvisnosti od določenih državnih organov, kot so sodišča, tožilstva in milica»0 V Sovjetski zvezi so prostovoljci, ki delajo na področjih, ki so v pristojnosti -pravosodnih organov in organov pregona, večinoma neenakopravni pomočniki ali neke vrste podaljšana roka teh organov
TJaaledrsja značilnost je v tem, da imajo najvišji upravni organi (ministrstva) oziroma funkcionarji teh organov (ministri, načelniki služb ali oddelkov) precejšnjo ingereneo pri pravnem urejanju prostovoljnega dela. Ha Poljake® so inicistorji pravnih oziroma upravnih predpisov strokovne službe v okviru ministrstev, ki so v kadrovskem in strokovnem oziru zelo močne. ¥ Sovjetski zvezi pa so pomembni ' usmerjevalci prostovoljne dejavnosti tudi vodstva lokalnih in drugih aktivov komunistične partije. Sklepi ali druge odločitve občinskih sli pokrajin-
5	..........
V,Mednot{ Obščestveniki bo.rjutsja s prestupnostju nesoveršenoletnih,Moskva, Sočijallstičkaja~za-konnoet, H.2/68, str, čo,
S
H. Poljakova: Kaši obščeatvennie pomoščniki,
Koakva, Soc is lis ti če aka ja zakon» ost, II. 2/68, str.59.
7 ,
v,Volkov j Obščestvennoat v borbe za ukreplenie zakonnosti,Moskva, Socialističeskaja zakonnost, 11,2/68, str, 61,
V.DementovsUčastie obžčestvennosti v dejatelnoati Prokura turi v 2o-3o godah,Moskva,Socialističeskaja zakonnost, H.2/68, str.63.
ekih komitejev KP oziroma republiških centralnih komitejev KP imajo v sovjetski praksi značaj zakoJiov ali splošnih upravnih aktov. Kot inioiatorji in oblikovalci pravnih ali upravnih predpisov nastopajo tudi vrhovna sodišča in vrhovna tožilstva, seveda le za prostovoljno delo na področju kazenskega prava. Omeniti je treba' , da so tudi v Sovjetski sveži nekatera področja prostovoljnega dela (npr. mladinsko prestopništvo, pogojne obsodbe, pogojni odpusti,post-penalns pomoč) urejena zelo natančno in sistematično0, čeprav ni mogoče zaslediti tako široke normativne dejavnosti kot na Poljskem,
Koncepcije o prostovoljne® delu na Poljskem so zelo jesne, ureditev pa v vaake® oziru sistematična,tako da v marsičem impresionira» Celotna prostovoljna dejavnost v okviru vseh panog socialnega varstva je organizirana kot zaključen oziroma poseben sistemski je ostro ločen od prostovoljnega dela v. okviru kazen-skopravhe dejavnosti.
Vse .oblike prostovoljnega dela so urejene s celo vrsto zakonov. Hoben od teh zakonov ne ureja določeno področje prostovoljnega dela v celoti. Večinoma so normirana z nekaterimi instituti ali določbami le načelna izhodišča oziroma temeljne naloge in pooblastila, na podlagi katerih je mogoča podrobnejša ureditev s podzakonskimi viri.
Splošnih upravnih predpisov, ki delno ali v celoti urejajo prostovoljno delo, je toliko, da po vsej. verjetnosti ne obstoji neko področje ali.oblika tega dela, ki ne bi bilo pravno urejeno, fi akti so: u-redbe, odredbe, obvezne inatrukcije, razna navodila, okrožnica, smernice itd,-' Slavni oblikovalec in izdajatelj omenjenih aktov je minister za zdravstvo in socialno varstvo ali strokovne službe in višje
Ciril Brezovec: Poročilo o izvršeni specializaciji v Sovjetski zvezi v času od 2o,maja do 18.avg.lS66 po programu OZH/TAO,' razmnoženo strojep. str.5—24.
Karian Bogacz in drugi,nav. delo,str.276-332.
lo3
organizacijske enote pristojnega «inietretva.
-S-prieo tolikega števila pravnik in upravnih pr e dpi-sov je razumljiva trditev Poljakov, ds je njihovo prostovoljno delo urejeno kot poseben sistem. K tej trditvi bi lahko dodali še to, de ae v tem sistemu sicer čutijo togosti, da pa ni sledu o kakšni'zmedi, do katere lahko pride, kadar je pravnih predpisov preved ali če ae hitro in nesistematično spreminjajo. Poljska zakonodaja je sicer dokaj stabilna. Omenjeni pravni in upravni predpisi pa so večinoma oprti na ugotovitve raznih raziskav, ki so jih vodili priznani strokovnjaki. Brez pomena tudi ni dejstvo, da je prostovoljna dejavnost na določenem področju u-rejena enotno m celotnem območju države»
Prostovoljno delo na področju socialnega varstva na Poljskem se kaše v naslednjih treh oblikah:
-	mreža prostovoljnih delavcev,
-	Poljski komite socialne pomoči, institucija patronata«
Mreža prostovoljnih delavcev je osnova, ns kateri je zgrajena celotna prostovoljna dejavnost. Vsa naseljena območja so rajonizirana na tako imenovane "mikro rajone**, ki zajemajo od 600 do looo prebivalcev (manjša vas sli naselje, v mestu nekaj blokov}« Za vsak mikro rajon- se izbere ustrezna oseba, tj. prostovoljec, ki je pripravljen opravljati brezplačno funkcijo "socialnega zastopnik®" (opiekun spoleczny). Vloga, pristojnosti in naloge socialnega zastopnika so natančno opredeljene z že omenjenimi predpisi in pravili prostovoljnih, orgsnizacij.
Za strokovno usposabljanje te ^rste prostovoljcev skrbijo razne strokovne in družbene organizacije. Njihovo delo pa skrbno spremlja socialno varstveni organ občine. Vsi prebivalci mikro rajona pa točno vedo, kdo je njihov.socialni zastopnik in kakšne naloge opravlja.	-	' .
V gospodarskih organizacijah delajo drugi prostovoljci, ki imajo podobhe naloge kot teritorialni social-
ni zastopniki. Njihove pristojnosti in naloge določajo sindikati» Predmet delovanja pa jim je socialna problematika, ki 'ae pojavlja v tovarni.
Poljski komite socialne pomoči (PKPS) je druga organizacija, ki se ukvarja s prostovoljnim delom na področju socialnega varstva. Ta organizacija zbira denarna in materialna sredstva (oblačila, rabljene predmete, živež, denar itd.) od občanov preko svojih sekcij. Svojo dejavnost ureja ta organizacija z last: -nisi pravili. Pravni in ' upravni predpisi pa nalagajo državnim organom dolžnost sodelovanja a PKPS.
Tretja oblika prostovoljnega dela je patronat določenemu socialnemu zavodu (npr. domu ostarelih, vzgojnemu zavodu itd«)». Patronat kot začasno funkcijo prevzame praviloma neka gospodarska organizacija,vsebina te funkcije pa je ustrezna oblika pomoči (obiski, prireditve, razne storitve, materialna in denarna pomoč itd.).
Poleg opisanih obstoji še cela vrsta drugih oblik prostovoljnega dela, ki jih vodijo in organizirajo razne družbeno politične, organizacije.
Za področje kazenskega prava imajo Poljaki drug zaključen sistem prostovoljnega dela, ki ga neposredno vodijo in usmerjajo sodišča. Prostovoljci, ki delajo na tem področju, šo sodni kuratorji in družbeni inšpektorji. Obe vrsti prostovoljcev sta organizacijsko povezani s profesionalno socialno službo sodišča, ki sestoji, iz določenega števila ustreznih strokovnjakov. V strokovnem, oziru usmerja delo vseh omenjenih prostovoljcev ministrstvo za pravosodje. Vsa pomembnejša vprašanja prostovoljnega dela na tem področju so urejena bodisi z zakoni ali pa s splošnimi upravnimi akti ministra z* pravosodje»-^0
Tudi v Sovjetski zvezi obstojajo razne vrste prostovoljne dejavnosti na vseh področjih socialnega varstva in pravosodja» Vendar iz literature, ki nam je bila
Kazimierz Grzeskowiak,Stanislaws Sztatler, nav. delo,str. 26»
ne voljo, ni bilo stogoče zaslediti, ds je prostovoljno delo urejeno tako aisteastižno kot na Polj-škem» Videti je, da Sovjeti že vedno proučujejo razne oblike in možnosti za uvedbo prostovoljnega dela na nekaterih področjih, 0 prostovoljnih vzgojiteljih mladoletnih prestopnikov so.npr, izdali ukaz šele leta 196?^» S te® ukazom je bil določen statu» ter pravice in ob'veznoeti prostovoljnega vzgojitelja oziroma svetovalca, Pomen tega pravnega predpisa , je vsekakor velik za sovjetsko prakso, ps tudi vsebina njegovih določb je vredna vse pozornosti*Sa-. radi tega navajamo kratek povzetek iz vseh določbi
1.	čl.Osnovna naloga svetovalca je, da nudi pomag
ter da -prevzgaja mladoletne prestopnike.,v smislu zakonov in socialistične morale.
2.	čl.Svetovalci so lahko: delavci, uslužbenci,in-
telektualci, vojaške osebe, študenti,«poko- . jenci in drugi občani, ki imajo ustrezne izkušnje in izobrazbo ter želijo prevzeti obveznosti svetovalca« Kandidate predlagajo zbori delovnih organizacij, družbenih organizacij ali občanov. Predlagani kandidati postanejo člani komisije za mladoletnike pri izvršnem komiteju ljudskega odbora,
3.	čl,Svetovalec se določi .iz vrst predlaganih kan-
didatov, kadar je potrebno preprečiti nepravilno ponašanje ali kriminaliteto konkretnega mladoletnika» Navedene so tudi vzroki in okoliščine za postavitev svetovalca•
4.	Č1.0 postavitvi svetovalca odloči komisija za
mladoletnike na lastno pobudo sli na pobudo sodišča, državnih organov ali družbenih organizacij, 0 postavitvi se obvesti sodišče in starši mladoletnika.
Ukaz Prezidiuma Verhovnogo Sovata RSFSR,Ob utvrr-. ždennii ob obščestvarnih vospitateljah nesoveršejB— noletnih,Moskva,13.dekabria 196?,3ovetskaja justi-cijs N.3/1968,str.24.
5.čl,Pri postavitvi svetovalca se upošteva značaj prestopka mladoletnika, njegova starost, nagnjenja ter' soglasje svetovalca, da prevzame ' konkreten primer.
6j51.Komisija za mladoletnike Ma svetovalcu uradno listino o postavitvi«’
7,51.Svetovalec opravlja svojo nalogo skupaj s starši, šolo, podjetjem, družbenimi organizacijami ter z organi milice«. Vsi navedeni organi in organizacije so dolžni pomagati svetovalcu.
S.Čl.Uelo svetovalca kontrolira in usmerja komisija za mladoletnike,, v strokovnem oziru pa ustrezni atrokenjak.
9.51.Svetovalca je mogoče zamenjati.
lo.51.Svetovalatvo se ustavi, ko se mladoletnik poboljša ali ko dopolni 18.le to starosti,
11«čl«Svetovalec pomaga staršem pri vzgoji mladoletnika, spremlja njegovo šolanje in delo in ga vključi v koristne družbene dejavnosti.
12.čl.Svetovalec ima pravico obiskovati družino, v . 'kateri,mladoletnik živi, sme dajati nasvete glede Vzgoje, kontrolira vedenje mladoletnika in podobno. Če mladoletnik'ne upošteva na-, ■svetov svetovalca, ali Če ni rezultatov v prevzgoji, predlaga svetovalec komisiji za mladoletnike, da uporabi zoper njega druge ukrepe. Svetovalec spremlja tudi delo staršev z mladoletnikom in če ugotovi, da ti zanemarjajo svoje dolžnosti, zahteva od komisije za mladoletnike, da uporabijo ustrezne ukrepe zoper starše. Svetovalec sme zahtevati tudi od delovnih organizacij in vzgojno izobraže-. valnih zavodov, da odpravijo lastne pomanjkljivosti v delu z mladoletnikom.'
13»51.Svetovalcu, ki aktivno, vestno in uspešno o-previja svoje naloge, dajejo družbene organi-
lo?
»aeije,podjetja in državni organi naslednje
obli«® prinnanJa;
— Javno priznanje»
-	pohvalo v obliki diploa»,
-	vpis na poSaatni deski, denarna nagrade in manjša darila,
-	do tri dni plačanega dopusta na leto»
Za Sovjetsko zvezo je značilno še to,, da Imajo sodišča in drugi organi pregona že vrsto let široko mrežo prostovoljnih sodelavcev.12 Organizacijo, pristojnosti' in naloge teh prostovoljcev določajo predvsem organi» za katere dele jo,.tj.sodifiSa»-tsiilatva,milica in 4e*»r" kalni komitaji komunistične partij«, Pripomniti j® treba, da so ti prostovoljci st prvi vrsti podaljšana' roka omenjenih organov, saj jim je poglavitna naloga odkrivanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov.
Prostovoljno, delo na področju kazenskega prava ae ureja v Sovjetski zvezi z ukazi (ki imajo v Sovjetski praksi od# zakona) ter s splošnimi upravnimi akti višjih sodišč in tožilstev» Zelo pomembno vlogo imajo " pri te® Še oblastni komiteji in republiški centralni komiteji komunistične partije.Sklepi in druge odložitve omenjenih organov so v praksi obvezna izhodišča za reševanje.. vseh pomembnejših vprašanj»
Na področju socialnega varstva pa ureja in usmerja prostovoljno dejavnost ustrezno ministrstvo.
Oblike prostovoljnega dela v zahodnih državah so dokaj pestre. Dostikrat se ta dejavnost kaže. kot dobrodelnost raznih društev ali skupin občanov» laka karitativna dejavnost marsikdaj nima večjega pomena in zaradi tega ji'pravo ni posvetilo večje pozornosti. Svojevrstno in pomembno vlogo pa imajo v vseh zahodnih državah cerkvene organizacije vseh konfesij.
K.Huanutdinov,K.Galjautdinov! Postojano v centre vnimanija,Koakve, Sovetekaja justicija Tl.2/1968, str. 19. t
1©8
V zadnjih letih pa, kot je videti» prihajajo v ospredje kot iniciatorji raznih oblik prostovoljne dejavnosti socialnovarstveni, organi.
Zakonodaja je začela urejevati nekatera področja prostovoljnega dela že po.prvi svetovni vojni. Tlaj-prej je prišlo do pravne ureditve prostovoljnega dela na področju kazenskega prava v Franciji leta 1912 pri sodiščih za otrokep0 letu 1945 ps je bila sprejeta cela vrsta zakonov (zlasti v Zvezni republiki Nemčiji) in drugih predpisov za vsa področja socialnega varstva in v okviru teh zakonov so bila urejena tudi mnoga vprašanja prostovoljnega dela.
Se vedno se posveča na zahodu največ pozornosti pro—
'stovoljnemu delu z delinkvetno mladino. Institut •’probation officers” so prevzele nekatere kontinentalne države iz angleške prakae. Francija ga je vpeljale pri sodiščih za otroke z zakonom že leta 1912» leta 1945. pa so z odredbo vključili v ta sistem Še delo z mladoletnimi prestopniki»1^ Z zakonom je bilo določeno področje, na katerem se je uporabljal sistem strožjega nadzorstva (delinkvenca otrok in pozneje še mladoletnikov), pogoji za uporabo in delovanje instituta strožjega nadzorstva, naloge svetovalcev (probation officers), metode dela in postopek za spremembo vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva. V začetku so imeli le prostovoljne svetovalce, leta 1951 pa so z novim zakonom vpeljali pri vsakem so-, dišču za. mladoletnike še stalne1^ (profesionalne) svetovalce, ki ao po poklicu praviloma socialni delavci.
Izbor prostovoljnih svetovalcev v Franciji je bil urejen z odredbo z dne 1.7.1945. Fogoji za izbor so n« slednji'j
13
14
15
Bogers Michels Guide pratique de la liberteaur-veillee, Paris 1953,str,9
Hoger Michels nav. delo, str. Io
M.H.lichardsLa libertš surveillee,Vaucresson 1953, str,18
~ kanđišat napiše živijenateo zgodovino, sodnik pa še ugotovi, ali 'bil kandidat kdaj kaznovan;
-	staž svetovalca traja 6 mesecev; v tem času se us- j posablja praktično in teoretično za funkcijo ave~ tovalca;
-	po uspešno opravljenem stažu se izds svetovalca odločba o imenovanju ir» o vpisa v uradni seznam svetovalcev;
-	svetovale« se izda še uradna izkaznica, ki mu .o-taogoča neovirane stike 'z mladoletnikom, njegovimi starši in državnimi organi»-^
V Franciji urejajo prostovoljno delo še a splošnimi upravnimi akti, predvsem z odredbami in odloki ministra za pravosodje, S temi akti so normirana konkretna vprašanja' o organizaciji, pristojnosti,, .imenovanju in del«, svetovalcev ter druge oblike prostovoljnega' dela, kot je npr, poatpenalna pomoč« Samostojne odbore za pomoč odpuščenim obsojencem so, imeli do leta 1966 pri vsakem višjem sodišču, sedaj pa -delujejo v teh odborih tudi prostovoljni svetovalci.
Pristojnosti ministrstva za pravosodje pri oblikovanju sistema svetovalatva in drugih oblik prosto-voljnega dela pri sodiščih so povsem določene* Posamezne svetovalce (profesionalne ali prostovoljne) imenuje na predlog sodnika zß mladoletnike minister za pravosodje. Iz tega vidiAo, da se te oblike prostovoljnega dela urejajo tudi s konkretnimi upravnimi akti, to je z odločbami.	; :
Iz francoske prakse je treba omeniti še eno rešitev, ki'na prvi pogled ni tako pomembna. Svetovalci ima jo službeno (ali posebno) izkaznico, ki jim omogoča u-rsdne stike z državnimi organi, To vpraSafje pa
M.H.Kichards navedeno delo,str, 59 i«n,
1*7	"
R.Vilatte: le delegues benevolea dea oomites de
probation et d’aasistanoe aux liberes, Revue
penitentiaire et de droit plnal,lS6?»
vsekakor ni brez pomena, kadar je potrebno neko konkretno ukrepanje in sodelovanje z ustreznimi organi in organizacijami. Taka izkaznica daje pravico svetovalcu, da vzpostavi potrebne stike (razgovori,obiski, informacije, kontrola) se z mladoletnikom in njegovimi starši. Sre torej za pomemben akt oziroma pooblastilo, ki izključuje, celo vrsto nejasnosti in možnih težav pri izvrševanj« vzgojnega ukrepa strožf jega nadzorstva. Podobne izkaznice imajo tudi prostovoljci na Poljskem.
V Zvezni republiki lemčiji je cela vrata pravnih predpisov o prostovoljnem delu. Nekatere dolopbe o Aes delu vsebujejo že deželne ustave (Hessen,Saarland,Bavarska, Bremen). V teh primerih gre seveda le za načelna, izhodišča o prostovoljni dejavnosti na območju določene dežele. 5
Pomembnejša je zvezna zakonodaja, ki je uredila to dejavnost dokaj natančno in enotno za celotno državno območje» Med temi zakoni je treba omeniti zlasti ,c zakon o socialni pomoči, ki je bil sprejet leta 1962, 9
Johannes Kessels: Pie' gesellschaftliche Hilfe und der ehrenamtliche Dienst,Preiburg im Breisgau 1967, strl?,
19
Jogannes Kessels: navedeno delo, str. 8
Peter Ludemann: Freiwillige Mitarbeiter ja,aber... Jugendwohl,Zeitschrift- für Kinder und Jugendfürsorge, 1967, str, 2oo«
Zu® Thema: Pflegefamilie,Korrespomdenzblatt 6/1966, atrll0-121.
Kurt Thema:Der Ehrenamtliche Helfer,Sazial'Arbeit, St,7, str. 333-335.
Kimm und gib, izdaja nemškega SK, Bonn,1961,
Kurt Wehlitz: Zum Verhältnis von Diakonie und Sozialhilfe,Die innere Mission št,12/1965,str. 393-402.
zakon o’ «ladinske«! skrbstvo, iz leta 1965 ter zakon o prostovoljne« socialne« delu iz leta 1964. Bazne oblike prostovoljnega dela so začeli norairati ali drugače urejevati že leta 1945. V organizacijske« in vsebinskem oziru ps- so postavili jasne koncepte o te« delu predvsem v zadnjih lo—ih letih (zlasti po letu 1962). Postavili so. načelo» da je država dolžna nuditi pomoč tistim občanom» ki so prišli v določeno stisko. Socialno pomoč eo torej Hemei pravno opredelili. Določeni s» tudi temeljni organi, ki nudijo pomoč (občinske socislno varstvene službe) in kategorije občanov, katerim je potrebno pomagati, ko ae izpolnijo predpisani pogoji. Med nosilci prostovoljne socialne dejavnosti se zlasti protežirajo razne organizacije protestantske in katološke cerkve.Interesanten in v marsičem originalen je zakon o socialni pomoči. Po te« zakonu je mogoče prostovoljno delati od 6 do 12 mesecev v določeni socialni ustanovi (bolnišnici, domu za otroke, do«u za ostarele itd.)» Taki« prostovoljce« se sicer nudijo določene ugodnosti (npr. čas, ki ga prebijejo na takem delu, se všteje, v delovni staž» imajo brezplačno brano in stanovanje ter minimalno nagrado), vendar v njihove« delu kljub temu prevladujejo elementi voluntarizma. Hosilec te dejavnosti je Bdeči križ.
Prostovoljno dejavnost urejajo v ZBIJ še e splošnimi upravnimi akti, ki jih izdaja ministrstvo za delo in socialno varstvo. Tu gre za razne okrožnice» odredbe in navodila, s katerimi se konkretneje opredelijo razne naloge in oblike dela organizacij in posameznikov»
Dr.Christa Haaenclever: Bedeutung der Mitarbeiter des Staatsbürger und der freiwilligen Sozialarbeit in einer- Modernen Gesellschaft. Wachrichtendienst 6/1966.
Uporabljena literatura (k 6. poglavju)
BOOžCZ M.. in drugi? Poradnik Opiekuna Spoleczcego,
Warszawa 1965
BREZOVEC C.: Poročilo o izvršeni specializaciji v Sovjetski zvezi v času* od 2o.maja do 18.avgusta 1966 po programu ÖZW/TAO (razmnoženo strojepisno)
BRIlfC P., Krošelj H., lozinšek F., StojŠin T., Trček J.:
Poročilo o praksi na Poljskem v 1. 1966 (razmnoženo strojepisno)
BEMEMTEV V.: Dčastie obščestvennoati v dejatelnosti proku-raturi v 2o~3o godah, Moskva, Socijalističkaja zakonnost H. 2/1966
GEZESKOWIAK K., Sztatler S.j .Poradnik kuratora sadowego i inspektora spolecznego, Warszawa 1966
HASEWCLEITER Ch.: Bedeutung der Mitarbeiter des Staatbürger und der freiwilligen Sozialarbeit in einer - Modernen Se-Seilschaft, llshrichtendienst 6/1966
HÜSTIUTDIHÖV M., Galjautdino-v I.: Postojano v centre vnima-nija, Moskva» Sovjetska ja justicija II. 2/1968
KESSELS J.: Die Gesellschftliche Hilfe und der ehrenamtliche Dienst, Preiburg in Breisgau 196?
IDDEMAIIU P.: Freiwillige Mitarbeiter ja, aber..., Jugendwohl, Zeitschrift für Kinder und Jugendfürsorge , 196?
KAWOJLOVld P.: Dobrovoljni rad u oblasti socijalne zaštite u Poljskoj, Beograd» Socijslni radnik 3/1S6?
».EL1I0V V.: Naši obščestvennie pomoščniki, Koakva, Socijsli-stičeskaja zakonnost, It. 2/1S68
MICHEL, R.: Guide pratique de la liberte surveillle, Paris 1953
MICHARD M,H.; La liberte surveillee» Vaucresaon 1953
POLJAKOVA It.: Naši obščestvennie pomoščniki, Moskva, Soci-jslističeskaja zakonnost, It. 2/1968
UKAZ Prezidiuma Verhovnogo Soveta SSFSR, Ob utverždennii Položenija ob obščestvennih voapitateljah nesoveršenno-'letnih, Moskva» 13. dekabria 196?» Sovetskaja justicija N. 3/1S68
ULBB1CH K.s Der ehrenamtliche Helfer, Sozial Arbeit št. ?
VILLATTB S,: Les d^llgues ben^voles des comit^s de Froba~
l:« p-srsi; ■" i“4Hs- b-v“ r»«-«*-.
VOLKOV V« sQbäSestvermost v borbe za ukreplerie zakonro-sti, koakva, Socijalistigkaja zakorrost, N.2/1968
SEHLIT2 K.t Zum Verhältnis von Diakonie und Sozialhilfe, £sie innere Mission* ei* 12/1965
-Ük Taema; Pflegefamilie, Korreapondeczblatt 6/1S66
SEDMO POGIAVJJE
PIIIAMCIBARJE PROSTOVOIJME LEJAVWOSTI Wä SOCIAIüEk PODROČJU ITI WA GM JOTAH,JE PROSTOVOLJCEV
Teodor Stojšin
Vprašanje financiranja prostovoljne dejavnosti je ne prvi pogled nezdružljivo s samim pojmom prostovoljnosti« Pričakovali bi, da denarna sredstva rabijo le profesionalne službe» Če pa o vsem tem nekoliko razmislimo, bomo' hitro prišli do prepričanja, da je tudi v okviru prostovoljnih dejavnosti cela vrsta akcij in ukrepov, ki jih ni mogoče realizirati brez ustreznih sredstev» To Še zlasti velja v primerih, ko prostovoljne organizacije prevzamejo skrb ali določene oblike varstva za nekatere kategorije' - prebivalstva (npr».za ostarele, bolne, otroke itd.)»
Se-veda obstoje tudi nekatere bistvene razlike glede financiranja profesionalcih ustanov in prostovoljcih organizacij». Profesionalne službe ne morejo delovati brez stalnih virov financiranja, brez potrebnih kadrov, objektov in drugih pripomočkov» Pravi losa velja isto tudi za prostovoljne organizacije, vendar ao izdatki za njihovo dejavnost neprimerno manjši od izdatkov,, ki' so potrebni za profesionalne so-cialno-varstver.e institucije. Pri tako ‘'svobodnem v primerjanju” pa le ne smemo pozabiti, da gre tu za mnoge specifične ali povsem različne komponente,ki jih Mna splošno” niti ni mogoče primerjati v luči vrednotenja, kaj je cenejše»
Finančna sredstva, ki so potrebna za dejavnost prostovoljnih organizacij, je mogoče razdeliti glede na namen uporabe na dve osnovni skupini. S sredstvi iz prve skupine se krijejo izdatki za osnovno ali funkcionalno dejavnost» ? okvir osnovne dejavnosti sodijo dobrine in storitve za stalne in ponavljajoče se ukrepe in akcije» V pojmu ukrepi so zajete dajatve in storitve za neposredne koristnike, do6im se s poj” ISO® akcije misli na neko širšo, večinoma preventivno
dejavnost« S sredstvi iz druge oanovna skupine m krijejo izdatki m sto/itve »asdh proatovoljoav lu drugi 'izdatki, ki so neposredno povezani z delom prostovoljcev. To so izdatki za stalne .ali občasne nagrade, za inätruixanje in a tokovno izobraževanje C seminarji,posvetovanja) itd. Vsekakor so izdatki za-osnovno dejavnost neprimerno večji od izdatkov za‘storitve prostovoljcev. Slednjib dostiktat niti ni, Če »o storitve popolno«» brezplačne'in če usposabljanje ni potrebno,
Hačini financiranja prostovoljne dejavnosti so v vsaki državi različni. Enotnega sistema ni, kar je povsem razumljivo, saj' včasih niti v eni' državi ni e— notnih stališč o neki dejavnosti, nalogah in podobno, navajamo nekatere pomembnejše značilnosti ali razlike, ki se pojavljajo v posameznih državah ali skupinah držav«
V socialističnih državah so največkrat zagotovljena stalna denarna sredstva iz proračunov za celo vrsto prostovoljnih dejavnosti. Im Poljskem* in tudi v drugih vzhodnih državah^ ae apr. niti ne razpravlja veliko o tem, qli je potrebno dodeliti iz-občinskih in vojvodskih proračunov stalna denarna sredstva za letovanje in izlete otrok in mladine ali za neke delovno-vzgojne akcije, ki jih mladina na Široko izvaja. Sistem reševanja finančnih vprašanj ae izvaja bolj avtomatično, postavke za 'prostovoljno dejavnost
Brine ?.,Krošl H., lozinšek P., Stojšin T., Trček J.: Poročilo o praksi na Poljake» v letu 1966, str.22 (razmnoženo strojepisno)
Petar Manojlovič t Dobrovoljni rad a oblasti aocijalne zaštite u Poljakoj, Sočijalni rednik»br. 3/196?» str.32.
Ciril Brezovec; Poročilo o izvršeni specializaciji v Sovjetski zvezi v letu 1966, str. 5 (razmnoženo strojepisno).
pa so dokaj stabilne. Spričo tega je razumljivo, ds je pozornost prostovoljcih organizacij usmerjena predvsem na izbiro kadra, tj. prostovoljcev in ustreznih metod dela-.
V zahodnih kapitalističnih državah sistem financiranja iz proračunov ni urejen tako enotno kot na vzhodu« Stalnost in višina dotacij je bolj odvisna od družbenega pomena posameznih področij prostovoljnega dela. Financiranje prostovoljne dejavnosti na področju kazenskega prava je npr, v večini držav ugodneje rešeno, kot na ostalih področjih. Ha splošno pa lahko rečemo, da so področja prostovoljnega dela eden od najpomembnejših faktorjev pri urejanju financiranja. Čim pomembnejše je področje» tem laže je najti sredstva za financiranje. Ta. ugotovitev velja v glavnem za vse države» *
Poleg dotacij iz proračunov (ali skladov) so viri financiranja še. sredstva, ki jih zbere jo same prosto-' voljne organizacije,iz članarin, prostovoljnih prispevkov» daril»'volil, namenskih prispevkov (priložnostne znamke, mandatne kazni)-ter raznih drugih dohodkov iz lastne ali pogodbene dejavnosti. Vseh teh sredstev sicer ne kaže podcenjevati, vendar še zdaleč ne zadostujejo za kritje vseh izdatkov za osnovno dejavnost.
Analiziranje financiranja posameznih področij prostovoljne dejavnosti nam omogoča, kot je že omenjeno, da lažje razumemo konkretne rešitve teh vprašanj v posameznih državah.
Otroška in mladinska kriminaliteta je v vsaki državi zelo pomemben problem. Zaradi tega posvečajo povsod precejšnjo skrb za razvijanje raznih aktivnosti in konkretnih ukrepov, ki naj bi preprečili nadaljnjo
^ Marjan Bogacz in drugi: Poradnik opiekuns spolecz-nego, Warszawa 1S65. Ha str. 276-332 je naveden register vseh pravnih in upravnih predpisov, ki urejajo socialno-varstveno in prostovoljno dejavnost na Poljskem.
hitro rast asocialnih dejanj mladine» Ena od pomembnih sankcij zoper'mladoletne storilce, ki je znana skoraj v vseh kazenskih zakonodajah, je vzgojni u-ukrep-strožjega nadzorstva. Osnovni smoter tega ukrepa je vzgoja in prevzgoja mladoletnega storilca izve» vzgojnih zavodov, to je v ožjem okolju, kjer je živel do izreka ukrepa. Strožje nadzorstvo izvršujejo profesionalni strokovnjaki in prostovoljci, ki sso jih imenovali v te® sestavku svetovalci. Celotno dejavnost svetovalcev financirajo v večini držav ustrezni organi pravosodja.
¥' Franciji krijejo vse izdatke za delo svetovalcev iz proračuna ministrstva za pravosodja»^ fo vprašanje je urejeno ga podoben način tudi v Italiji, Veliki Britaniji,^ Zvezni republiki Hemčiji, Poljski in v večini drugih držav» Iz proračuna za dejavnost ■pravosodja se torej financirajo izdatki vseh služb (pr of e eionaInih in prostovoljnih), ki se ukvarjajo a preventivno ali kurativno dejavnostjo na področju mladinske delinkvence, la problematika v omenjenih državah sploh ni v pristojnosti socialno-varstvenih prganov.
Hoger Michels Guide pratique de la libert4surveil-lee,Paris 1953» 2 odlokom z dne 15.lo.1951 je določeno, da se delo- stalnih svetovalcev financira iz državnega proračuna ministrstva za pravosodje (T 321-361), Prostovoljni svetovalci imajo pfavico na povračilo stroškov in dnevnic za potcvafeja pri izvrševanju svojih nalog» fe izdatke krije kazen-, ako sodstvo»
K.H.MlcharčU liberte aurveillee.Vaueresson 1953» Avtor navaja, da je francoski sistem strožjega nadzorstva originalen po tem, ker svetovalci niso plačani.
' fhe Organization of an after - čare Service Staf-fed by Volunteers, Hugh Klare, International Review of Criminal Policy, Dnited' TJation« Ko.22,1964, str ,73 in74. ? članku se navaja, ds je postpenslhalslužba
Iz proračuna pravosodnih organov ae financirajo tudi druge oblike in vrste prostovoljne dejavnosti, kot eo npr, postpenalne pomoč obsojencem po odpustu iz kazenskih zavodov, nadzorstvo in pomoč pogojno ob-’ sojenim osebam ali pogojno izpuščenim itd; Tla področju kazenskega prava je v večini držav malo odprtih vprašanj glede financiranja prostovoljnih dejavnosti*
f nagrajevanju svetovalcev in-drugih prostovoljnih felavcev pa je bilo še precej razprav» Nekateri avtorji menijo, da mora biti tako delo' popolnoma brezplačno» Funkcija prostovoljna naj bi torej bila čast-jia in brezplačna* Zagovorniki” tega stališča se sicer pavedsjo, da je brezplačno delo težje organizirati kot plačano. Po mnenju nekaterih drugih avtorjev pa je potrebno do neke mere plačati delo prostovoljcev, jn sicer v obliki nagrade. Nagrada pa seveda ne bi gmele biti adekvatna opravljenemu delu, ker bi sicer celotna institucija prostovoljnega deli izgubila svoj značaj» Rešitve tega vprašanja v praksi so dokaj pestre, Nekateri prostovoljci opravljajo to delo povsem brezplačno, drugi prejmejo določeno nagrado ali neko drugo obliko priznanja (odlikovanje, plamene pohvale itd»).
Vprašanje plačanega (nagrajenega) ali neplačanega dela je odvisno tudi od obsega in kvalitete oprav-,.
1jenega dela» Edeči križ vZvezni republiki Kamčiji je »pr« organiziral prostovoljno delo z rednim delovnim časom, ki traja do 12 mesecev. Opravljali naj bi ga mlajši ljudje pred prvo zaposlitvijo kot nekakšno prakso ali pripravništvo, in sicer v zdravstvenih sli socialnih zavodih, laki prostovoljci i-majb brezplačno oskrbo in obleko v zavodih, kjer
upravičena za finančno subvencijo, ki je namenjena tej vrsti proštov ctjcega dela»
Nimm ung gib, brošura Nemškega Rdečega križa,
Bonn,1964
delajo, okoli 80 DM mesečno žepnine, 24 delovnih tol letnega dopusta, čas, prebit na delu, pa se ji® všteje v delovni staž. Ha podoben način je organizirala prostovoljno delo tudi protestanstaka cerkev v ZEW v okviru diakonakih let.~ Prostovoljci delajo v neki zdravstveni ali socialni ustanovi. Oskrbo in žepnino od 65 - 85 DM plačujejo te ustanove, delovni staž pa ji® teče, To dejavnost podpira tudi držav a z dotacijami. Cerkev pa želi, da sg za to dejavnost določijo stalna finančna sredstva,"
V Združenih državah .Amerike krijejo večino izdatkov za prostovoljne dejavnosti iz prostovoljnih prispevkov, Svetovalci delajo brezplačno ali za minimalno nagrado. Opravila strokovnjakov plačajo delno,^
Pri opravljanju posameznih nalog v okviru prostovoljnega dela se pojavljajo še razni stalni ali občasni" izdatki, To so stroški zs vožnje in oglede, manjša da,rila varovancem, dnevnice in podobno. Večinsko mnenje je, da s temi stroški ni mogoče obremenjevati prostovoljcev. Plačala naj bi jih prostovoljna organizacija ali ustrezna profesionalna služba (npr, za svetovalce sodišče, za druge prostovoljce so— cialno—varstveni organ). V praksi je največkrat obveljala opisana rešitev. Za seminarje, posvetovanja in usposabljanje krijejo vse izdatke prostovoljne organizacije ali ustrezne strokovne službe.
Das diakonische Jahr,
8
-Kurt Wehlitz: Zum Verhältnis von Diakonie und Sozialhilfe, Die innere Mission» fit» 12/65,str. 393-402,
Keith J,Leenhouts: The Volunteer's Hole in Muni-cipal Court Probation.,Crime and Delinqueney, Vol. Io, Jan«1964, Ho.l, str. 29~37.
12o
Ha socialno varstvenih področjih (skrbništvo, delo s ostarelimi , zdravstvena nega , nega ali pomoč na domu, delo z otroki, alkoholiki itd.) se financira osnovna dejavnost iz proračunov. Storitve prostovoljcev so večinoma brezplačne, V nekaterih državah pa se razmišlja ali celo uvaja tudi nagrajevanje. Ha Poljskem in v Sovjetski zvezi so po obsegu manjša (ali neatalna) opravile' prostovoljcev brezplačne. Ha Poljskem sicer nagrajujejo najbolj prizadevne socialne zastopnike» vendar gre v tem primeru za zelo odgovorno in zahtevno prostovoljno funkcijo, saj socialni zastopnik skrbi za'vse socialne probleme na svojem terenu (okoli looo ljudi). Ha tisoče drugih prostovoljcev pa dela brezplačno. Tudi v zahodnih državah razmišljajo v zadnjem času o nagrajevanju prostovoljcev na .socislno-varstvenem področju, zlasti gmotno šibkih.10
V socialističnih državah je značilno še to, da dajejo prostovoljcem druge oblike priznanja, kot so: odlikovanja, pismene pohvale, javne pohvale, pohvale.v tisku, plačane dopuste in podobno«^1 Prostovoljni
Tise Hahn : Freiwillige Dienste evangelischer Frauen, Die Innere Mission»št.12/65,str.4o2-4o5.
Dr.Christa Hasenclever: Bedeutung der Mitarbeit des Staatsbürger und der freiwilligen Sozialarbeit in einer modernen Gesellschaf^Nachrichtendienst fit,6/1966.
Sozialarbeit in der DDSSH.Nachrichtendienst,.št.4/1966
Ukaz Prezidiuma Verhovnogo Sovera BSFSB.Ob utveržđe-nii Položenija ob obfičestvennih vospitateljah neso-veršennoletnih, Moskva, 13,dekabrja 1S6? goda,
Sovetaka ja juaticija N.3/1968,atr.24-25.
družbeni delavci so cenjen® osebe, državni organi pa sojini dolžni pomagati in tudi spoštovati njihova prizadevanja« liagrado sli potovalo npr« izroSi socialnemu zastopniku na Poljskem predsednik ljudskega odbora na aveSani seji. Komandir postaje milice pa bo nemudoma ustregel prošnji ali zahtevi svetovalca, ki izvaja nadzor nad mladoletnikom.
0 financiranju prostovoljne dejavnosti lahko povzamemo naslednje;
-	Izdatki za osnovno dejavnost se krijejo iz proračunov . Ea področje pravosodja iz proračunov pri-stojnega ministrstva ali ustreznih sodišč;, za socialno varstvena področja iz proračuna ministrstva za zdravstvo, socialno varstvo ali del6 oziroma iz proračunov ustreznih strokovnih služb»
-	Izdatki prostovoljcev (vožnje, ogledi itd.) se povrnejo iz proračuna ustrezne strokovne službe
• ali iz sredstev prostovoljne organizacije.
-	Po obsegu in kvaliteti manj pomembna opravila prostovoljcev so vedno brezplačna»
-	Obsežne, stalne in zahtevne prostovoljne naloge so praviloma brezplačne, izjemoma pa se nagrajujejo,
-	Prostovoljno delo, ki je po obsegu enako redni zaposlitvi, je delno plačano ( oskrba, obleka, žepnina, staž).
-	Odlikovanja, pohvale in druge oblike priznanje so ‘važne oblike za vzpodbujanje prostovoljnega dele.
Pporabljena literatura (k T.poglavju)
BEIIIC F, in drugi: Poročilo o praksi na Poljskem v letu 1966 (razmnoženo strojepisno)
BBEZOVEC C,: Poročilo o izvršeni specijalizaeiji v Sovjetski zvezi v 1, 1966 (razmnoženo strojepisno)
BO&šCZ E, in drugi: Poradcik öpiekuna Spolecznego, Warszawa 1965
HAHM I.: Freiwillige Dienste Evangelischer Frauen, Me innere Mission 12/1965
HASENCLEVEH G«: Bedeutung der Mitarbeit des Staatsbürger
und der freiwilligen Sozialarbeit in einer modernen Gesellschaft, Nachrichtendienst 6/1966 .
LEEfIHOOTS J.K.: fhe Volunteer* s Bole in Kinicipal Court Probation, Crime and Bellnquency II.1/1964
MAtlOJlOVIĆ P.: Dobrovoljni rad u oblasti socijalne zaštite u Poljskoj, Socijalni rednik št. 3/196?
MICHEL B.: Guide pratique de la liberte surveillee , Paris
1953
KICBAEB M.H,: Liberte Surveillee, Vaucresson 1953
The ORGANISATION of an after - care Service Staffed by Vo-lunteers, Hugh Klare, International Review of Criminal Policy, United llations Np 22/1964
NIMM und gib, brošura Nemškega rdečega krila, Bonn 1964
WEHLITZ K.; Zum Verhältnis; von Diakonis und Sozialhilfe,
Die Innere Mission št» 12/65
SOZIALARBEIT, in der UdSSR, Nachrichtendienst št. 4/1966
UKAZ Brezidiuma Verhovnogo Soveta RSFŠB, Ob utverždennii
Položenija ob obšSestvarnih vospitateljah nesoveršenno-letnih. Sovjetskaja justicija, N.3/1968
ZAKXJüäKI II PREDLOGI
I.
Da bi orisali pomen prispevka prostovoljnih sodelavcev, smo uvodoma postavili dve vprašanji — vpra= sanje o njihovem prispevku poklicheau socialnemu delu in vprašanje vrednosti in pomena prostovoljnega sodelovanja za Sioveks in za družbo. Obe vprašanji povzemamo kot poskus izhodišča za konkretno akcijo pri nas. Ločeno jih povzemamo samo zato, da bi odgovore lahko jasneje in uporabno formulirali.
Kakšen je' pomen prispevka prostovoljnega dela v socialnem delu? V čem je specifičnost tega dela, kaj utemeljuje njegovo potrebnost, njegovo pravico do obstoja v odnosu do poklicnega socialnega dela?
Odgovori, ki smo jih dali, so; potrebe po socialni pomoči postajajo večje z naglimi družbenimi spremembami, Ob potrebi po poklicni ponoči raste; tudi potreba po prostovoljni pomoči; prostovoljni sode-labci sproščajo sile poklicnih socialnih delavcev. Prostovoljni sodelavci nudijo ob poklicni pomoči pemač aačleveka in podporo družbe v osebni pomoči ljudem. Socialnemu delu je potrebna organizirana socialna akcija prostovoljcev. Socialna služba, družbene organizacije, pa tudi organizacije prostovoljcev lahko vodijo družbeno akcijo ob ih skupaj a samoupravljanjem, saj je to delo za skupnost. Prostovoljni sodelavci ustvarjajo socialno klimo za učinkovitejše in uspešnejše delo; so povezava službe socialne pomoči z družbo, v kateri le-ta dela; sooblikujejo njen razvoj in omogočajo preizkus njene učinkovitosti.
Mislimo, da je za naše delo važno poudariti že enkrat naslednjo ugotovitev; v sodobnih družbenih odnosih je prostovoljno socialno delo emiselno le, če je organizirano in če ae način organiziranja vključuje v družbeno stvarnost in njene potrebe. Določiti
mu moramo pravice in odgovornosti. Pomembno se nam zdi formulirati odnose med poklicnimi socialnimi delavci in njihovimi prostovoljnimi sodelavci,oblike sodelovanja in vodenja, oblike izobraževanja prostovoljnih sodelavcev; opredeliti področja dela, naloge, metode.
Edi se nam pomembno poudariti še enkrat, da je prostovoljno delo vedno sodelovanje s poklicnim socialnim delom. Skupaj s strokovno socialno službo moramo določiti, kaj je v naših razmerah prostovoljno sodelovanje. Odgovoriti moramo na'vprašan je, ali bo ob ustanovi za socialno delo mreža prostovoljnih sodelavcev, ali pa bo neka obstoječa družbena organiza-.cija in mogoče organizacija prostovoljcev, s strokovnim jedrom poklicnih socialnih delavcev, organizirala prostovoljno socialno delo. Treba•je vzpostaviti vezi med poklicnim socialnim delom in pripravljenostjo za prostovoljno sodelovanje, ki je v obstoječih družbenih organizacijah.
Sem sodi tudi razmišljanje o samoupravni in prostovoljni akciji. Pomagamo razvijati prostovoljno delo v samoupravnih družbenih odnosih. To pomeni za nas predvsem, da moramo razumeti in uporabiti možnosti, ki nam jih nudi delo v sistemu, kjer smo prostovoljni sodelavci in samoupravljale! hkrati. Mislimo, da moremo znati razume tj. samoupravljanje kot stalno možnost za spreminjanje konkretne akcije pomoči v akcijo podjetja, krajevne skupnosti, občine, v akcijo soodgovornosti za socialne probleme družbe. Morali bomo znati prenesti prostovoljni angažma posameznika v akcijo samoupravnih organizmov, katerih člani smo; razvijati zavest o tej povezanosti. V samoupravnih odnosih je prostovoljno delo ena od možnosti za uresničevanje soodgovornosti in odgovornosti v sožitju z ljudmi.' Ustvarjati socialno klimo, tako potrebno za učinkovito socialno delo, pomeni ustvariti jo v in preko samoupravnih organov, vplivati na njihovo delo. Po drugi strani pa je prostovoljno delo ob institucionaliziranih samoupravnih odnosih še ena možnost za ustvarjalno spreminjanje in kontrolo v družbi.
Z teagiffl vprašanjem iBöemo poacn, Jsl ga ima prostovoljno sodelovanje za Sloveks in za družbo, KskSns potrebe Človekovega življenja v družbi zadovoljuj»? Družbeni pomen prostovoljnega sodelovanja v'socialne» Sel» se prepleta z vprašanjem prostovoljnega sodelovanja človeka v družbenem življenja sploli, V odgovoru moramo uporabljati pojme potreb človeka po varnosti, po občutku pripadnosti, po samoupravljanj«, njegove borbe proti osamljenosti, izoliranosti, ali-r.eaelji - in pojem potrebe družbe po demokratični odgovornosti njenih članav.	: :: ::
Prostovoljno sodelovanje je aktivno poseganje v družbeno Življenje, možnost za osebno akcijo v družbi. Prostovoljno sodelovanje v socialnem delu pomeni hkreti pomagati ljudem in prevzeti odgovornost, za družbene odnose, Možnost za sooblikovanje družbenih odnosov ter gotovost, da v dejanju pomoči nismo:sami in da jo bomo dobili, če bo nekoč potrebna ham, nam dajeta občutek varnosti in pripadnosti; posegati v družbene odnose pomeni tudi uveljaviti se, preseči odvisnost.
Danes smo bolj kot kdajkoli prej odvisni drug od drugega, Prostovoljno sodelovanje združuje ljudi, poglablja vezi med ljudmi. Potrebni ao zavestnejši odnosi v družbi, da bi lahko živeli in ustvarjali.
Postavili smo tudi vprašanje o potrebah družbe. Vemo,; da ao samoupravni odnosi smiselni in resnični lej is | smo pripravljeni prevzeti odgovornost tanje. Prostovoljno sodelovanje v socialnem delu je ena od možnosti za vzgojo k soodgovornosti in s tem za uresničevanje samoupravljanje.
Prostovoljno delo mors biti odločitev za sodelovanje, pripravljenost za sodelovanje in soodgovornost. Predpostavlja interes, poznavanje problemov, razumevanje, pa tudi pripravljenost za spreminjanje lastnih stališč in za spreminjanje v družbi» Prostovoljno sodelovanje je tako pomembna možnost za delo, ker zajema sposobnosti, znanje, interes, pripravljenost possmez-
uikov v vsej raznolikosti v konkretno akcijo pomoči sočloveku.
II.
Prispevek prostovoljnih sodelavcev pomeni prispevek, ki ga lahko nudi posameznik soljudem, pomeni pa hkrati podporo družbe v obliki osebne pomoči. Oboje postaja vse bolj pomembno v družbi, ki se industrijsko naglo razvija, v kateri se vrste nagle družbene spremembe, ki pa hkrati zavestno-poskuša ostati Slo-ve&ka in želi ohraniti čimbolj pristne medosebne in medčloveške odnose,
To mm je bilo izhodišče tudi pri iskanju področij in nalog za delo prostovoljcih sodelavcev v naših lastnih družbenih razmerah, ,v našem sistemu - in se« veda tudi v okviru naših možnosti, Ugotoviti želimo tedaj področja, na katerih morejo prostovoljni sodelavci nuditi svojo pomoč, prav tako pa tudi naloge, katere bi lahko opravljali uspešno zase in za tiste, ki -jim naj nudijo svojo pomoč,
1, Majprej bomo skušali pregledati, kakšne možnosti se mm odpirajo pri dejavnostih, ki sodijo primarno v okvir dejavnosti naših socialno varstvenih organov,. Pri tem bomo vedno izhajali s stališča, da zahteva vključevanje prostovoljcev v socialno delo posebno profesionalno jedro delavcev, ki vodijo in koordinirajo delo prostovoljcev. Ob taki organizaciji deli lahko.opravljajo prostovoljni sodelavci določena opravila, ■» katera so kot prostovoljci posebej kvalificirani. Njihova delna udeležba pri delu ps vendarle zahteva neko obliko, nadzorstva in vodenja, ki ge lahko zagotavljajo poklicni delavci, zaposleni na istem področju»
Zdi se nam, da bi lahko opravljali določene 'oblike pomoči prostovoljci pri nas v primerih, ko gre za otroke ali mladoletnike, ki kažejo prve znake socialne neprilagojenosti. Pri tem mislimo m primere.
ko še niso postali _ đelirJcvetitni, teaveč ao šele težavni pri vzgoji in šolanju, ludi used temi priaseri pa bi bilo treba skrbno izbrati tiste, ki bi jih po» klicni socialni delavec lahko zaupal prostovoljnenu sodelavcu,
V obdelani literaturi smo ugotovili tudi stališča, ds je no&oSts angažirati prostovoljne sodelavce pri delink ventnih ala dole tnikih ase d aodniss postopkoaj za pripravo ustreznega strokovnega poročila. Menimo, d« takšna rešitev za naSe razmere ne bi bila primerna, ’ ker je zbiranje podatkov o mladoletnikovem okolju in o njem samem zahtevno delo, ki predpostavlja po-sebno strokovno pripravljenost tistega, ki ge opravlja in sodelovanje prostovoljcev na tem področju ne bi bilo zaželeno",
Pac pa bi bilo najbrž mogoče zaupati prostovoljnim sodelavcem izbrane primere strožjega nadzorstva. Kriterij za izbiro bi morala biti verjetno manjša stop-niB osebne ali socialne neprilagojenosti, pa tudi socialne bližina prostovoljnega sodelavca. Prostovoljnim sodelavcem lahko namreč zaupamo samo taks primere, kjer je največ možnosti m uspeh, fo je pomembno tako za prostovoljca samega, ki bo imel pri takem delu občutek zadovoljstva; že pomembnejše pa je »ajbrl za mladoletnika, ker lahko pomeni delo" prostovoljca z mladoletnikom, ki je za njegove sposobnosti, znanje in pripravljenost za delo preveč problematičen, za mladoletnikov razvoj in za uspeh vzgojnega ukrepa delen ali popoln neuspeh.
Ob. tem se nam zdi odprto vprašanje, ali bi naj prostovoljnega sodelavca vključili na začetku tretmana mladoletnika, ali pa bi lahko■za čel s svojim delom šej.e kasneje, tj, potem ko bi ga Ee nekaj časa vodil poklicni socialni delavec, Hevarnost, ki pri tem obstaja, je nevarnost menjavanja oseb, ki delajo z mladoletnikom; za prostovoljnega sodelavca pa bi morda bilo laže, Se bi začel delo z mladoletnikom, pri katerem je možnost za uspeh večja»
Posebej kočljivo je vprašanje, ali je koristno in emo-
jtrno zaposliti prostovoljce pri nadzorstvu mladoletnikov, ki so odpuščeni iz zavodov. Glede ra prakso, ki se je ustalile pri ras, namreč, da ae zavodski ukrep uporabi le pri najhuje neprilagojenih in osebnostno motenih mladoletnikih, se nam zdi, da ostaja vprašanje, ali in kdaj lahko vključimo prostovoljce, vprašanje konkretnega primera, ki ga je treba rešiti.
Od ostalih področij, ki jih še obsega 'delo socialnovarstvenih organov pri varstvu in pomoči mladini, menimo, da bi bilo mogoče uporabiti prostovoljne sodelavce že pri delu z nezakonskimi otroki in materami, če se pokaže potrebq po- nudenju pomoči. Prostovoljci bi bili lahko angažirani tako pri uveljavljanju pravic teh otrok, predvsem pa pri reševanju težav, ki lahko nastanejo zaradi bolj kompliciranega položaja teh otrok»'
Precej Široko torišče dela za prostovoljce bi lahko bila pomoč ostarelim* .Socialno-zdravstveni organi se pri nas s problemi starejših le ukvarjajo, vendar gre predvsem za različne oblike materialne pomoči. Ob pomoči socialno-varstvenih komisij krajevnih skupnosti pa bi bilo mogoče najbrž organizirati bolj osebno pomoč, pri kateri bi lahko angažirali tudi prostovoljne sodelavce. Gre za taks oblike pomoči, kot ao npr, organiziranje obiskov C individualnih in kontinuiranih), pomoč v primerih obolelosti, priprava posebnih večerov za starejše ipd.
Pri delu z ostalimi kategorijami odraslih se nam zdi, da bi bilo mogoče prostovoljne sodelavce uporabiti pri organiziranju pomoči za odpuščene obsojence'*
Skrb za posipenalno pomoč je pri nas prev gotovo premajhna in oblike pomoči ao nezadostno razvite. V kriminološki in penitenciarni literaturi je prevladujoče prepričanje, da je prav prvo obdobje po odpustu iz kazenskega zavoda za obsojenca najbolj kritično in da je možnost povratka tem manjša, čim daljša je doba po odpustu, ki jo je obsojenec prestal brez konfliktov z družbo* Vsi ti razlogi nedvomno govore za to,da bi bilo treba postpetsaiß® pöfcvS razviti iß intenzi-
ficirati. Pri tem delu bi. morda lahko uporabljen tudi prostovoljne sodelavce» ki bi jim zaupali nekatere vrste odpuščenih obsojencev ir ki bi skrbeli po eni strani za ureditev najbolj temeljnih obsojenčevih potreb» po drugi strani pa bi skušali najti z njim navaden» človeški stik» ki ga običajno močno pogrešajo» Poudariti pa je treba» đa uvedba prostovoljnih sodelavcev po našem mnenju ni mogoča pri sedanji organizacijski obliki nudenja pomoči odpuščenim obsojencem» Sedaj obstoječe komisije bi bilo treba organizirati kot posebno strokovno in stalno delujoče telo» ki bi se posluževalo tudi prispevka» ki ge lahko dajejo na tem področju prostovoljci»
2» Lrugi del naše ocene obravnava možnosti za-;aktiviranje socialne skrbi različnih prostovoljnih organizacij» Eđi se nam» da moramo pri tem najprej ugotoviti» katere so takšne organizacije pri; nas» nato pa analizirati možnosti za pritegovanje prostovoljnih delavcev.
Vsaj r.a prvi pogled je število organizacij» ki bi lahko opravljale nekatere oblike socialnega dela in ki ki im ele predvsem preventiven značaj» veliko» fced nje je treba gotovo šteti naše pionirske in mladinske organizacije» tabornike» klube ljudske tehnike in morda Se kakšne Organizacije» ki zajemajo predvsem mladino. Prav tako sodijo v ta okvir Zveza prijateljev mladine» različna društva za pomoč posameznim prizadetim kategorijam ljudi (slepi,gluhi» duševno prizadeti itd»), Rdeči križ in morda Se kakšna«
Težko bi bilo seveda reči»- da se vse te organizacije ukvarjajo a pravim socialnim delom. Ena značilnost pa jim je vendarle skupna» Vsaka na svoje® področju opravlja specifično preventivno funkcijo in a tem svojim delovanjem predstavije jo nekakšen podaljšek socialnega dela v ozkem pomenu te besede» Prav pri teh preventivnih dejavnostih pa bi bilo mogoče» da bi uporabljale poleg poklicnih tudi prostovoljne
sodelavce, ki bodo delali bodisi a posameznikom, ali - pogosteje - s skupino. In v tem okviru nas njihovo delo zanima.
Zdi se mi» da je pri nas premalo možnosti za to» da bi mladina našla in razvijala različne "konjičke". Izvzemal tehniko se skorajda nobena organizacija ali društvo ne ukvarjata s tem» da bi popularizirala in skušala vzbuditi pri mladih zanimanje za različne interesne dejavnosti» Pri uvajanj« teh dejavnosti bodisi' v obliki aktivnosti posamezfce organizacije ali pa v obliki samostojnega dela neke' posebne organiza--cije bi bila prav gotovo mogoče uporabiti prostovoljce» ki bi bili strokovnjaki na izbranem področju in bi posredovali svoje znanje in zanimanje mladim enkrat ali dvakrat tedensko,
Ilaslednje širše področje,kjer bi lahko posamezne organizacije ali društva uporabile prostovoljne sodelavce» je organiziranje enodnevnih izletov in tudi letovanj, Pri tem bi bilo mogoče organizirati izlete interesno» torej tako da bi zadostili posebnemu zanimanju, ki bi-ga grupa kazala. Pri tem predpostavljamo» da bi morala biti grupa že formirana po nekem skupnem interesu.
Heksj možnosti obstoja verjetno tudi za delo mlajših prostovoljcev. Pri tem želimo omeniti predvsem dve, Poraščajočo mladino specializiranih šol (npr, pedagoške akademije, učiteljišča in še nekaterih drugih) bi bilo mogoče zainteresirati za delo pri letovanjih otrok med počitnicami» Za otroke bi bilo zelo koristno» če bi se lahko takšna skupina za bodoče letovanje formirala že med šolskim letom in bi ae nekajkrat sestala pri kakšni skupini dejavnosti zato» da bi ae spoznali- med seboj in da bi spoznali bodočega vzgojitelja.
Druga možnost» ki jo vidim za angažiranje mladih pri prostovoljnem delu, je razvijanje dejavnosti za medsebojno pomoč takim kategorijam ljudi» ki jo potrebujejo. Gre za organiziranje drobne, vsakodnevne
pomoCi ostarelim, morda tudi obiskovarsje ostarelih, vzdrževanje stikov'z otroki, ki so hospitalizirani za daljši Sas ipd. Razumljivo je, da bi bila pri tem potrebna izdatna pomoč in vodenje s strani odraslih, usposobljenih,poklicnih delavcev, ki bi bili verjetno večinoma socialni delavci ali vzgojitelji. Poleg tega bi moral biti pri takem delu spolnjen še drug pogoj, namreč kontinuiranost dele. Takšne pomoč je povsem brez smisla, če je le enkratna, saj je njena bistvena vsebina značilnost navezovanje medsebojnega kontakta po eni strani ter zadostitev Želje po tem, da bi bil prostovoljec uspešen po drugi»
III.
V dilemi, ki je prisotna v tuji strokovni literaturi in ki se nanaša na potrebnost ali nepotrebnost strokovnega usposabljanja prostovoljnih sodelavcev, se bomo za naše razmere odločili v prid potrebnosti tega usposabljanja. Jle ds bi s tem zmanjševali pomen "dobre volje in čutečega srca" prostovoljcev, menimo, da prostovoljci, ki bodo delovali v okviru strokovne socialne službe, morajo dobiti določeno izobrazbo, ki jim bo pomagala razumevati socialne probleme in omogočila sodelovanje a poklicnimi socialnimi delavci. Pri tem pa se lahko strinjamo s stališči v angleški literaturi , ki navaja, da je potrebno prostovoljce usposabljati tudi zaradi njih samih, da »e bi pri delu doživljali neuspehov in s tem v zvezi razočarani, kar bi jih privedlo v nezainteresira-nošt za nadaljnje delo.
Neuspehom se je mogoče izogniti le, če bomo ustrezno planirali naloge, ki jih bodo opravljali prostovoljci, če bomo načrtno pridobivali, izbirali in usposabljali prostovoljce ter jim dodeljevali konkretne naloge,ki jih bodo zmogli opraviti.
Šema Kuti Relationship witfa Professional Social Workers and Implioationa for their Training, Cambridge, str.6 in lo.
Cilj usposabljanja prostovoljcev pa nikakor m sme 7 biti njihova profesionalizacija. Tudi oblike morajo biti tako prirejene, da ne bodo odvračale prostovoljcev od sodelovanja v prostovoljnem socialnem delu. Predvsem menimo, da je potrebno prostovoljcem v začetku dajati lažje in strokovno manj zahtevne naloge, da se najprej spoznajo s. socialnim delom, da si pridobijo nekaj izkušenj splošnega značaja ter predvsem, de dobijo zaupanje sami vase in svoje Človeške sposobnosti za nudenje pomoči ter pogum za nadaljnje de-
lo.	To pomeni, da v začetku uvajanja prostovoljcev v socialno delo ni umestno pred njih postavljati kot pogoj za sodelovanje predhodno strokovno usposabljanje. To bi pomenilo, da za njih kot ljudi z določenimi lastnostmi.in splošnimi življenskimi izkušnjami sploh nimamo nalog, ki bi jim jih zaupali, S tem bi njihovo željo 'po nudenju pomoči in aktivnosti v prostovoljnem socialnem delu razvrednotili, njihova pripravljenost za delo bi splahnela in izgubili'bi jih za področje prostovoljnega socialnega dela.
2a usposabljanje prostovoljcev predlagamo, da se jim najprej dajejo v reševanje lažje naloge, ki jih bodo sposobni uspešno rešiti. Z doživljanjem uspeha in sprejemanjem bolj odgovornih, bolj zapletenih in predvsem časovno daljših nalog, pa se bo pri njih^samih pojavila težnja po strokovnem usposabljanju. Sele takrat se naj za njih organizira ustrezno usposabljanje. To pomeni, da mora želja ali pristanek za usposabljanje priti od samih prostovoljcev, vaako prisiljevanje bi namreč lahko imelo neugodne posledice, To hkrati tudi pomeni, da dopuščamo možnost, da bo delovalo določeno število prostovoljcev, ki nikoli ne bodo opravili specialnega dodatnega strokovnega izobraževanja. Tem samo zaradi tega prav gotovo ni mogoče odreči delovanja v prostovoljnem socialnem delu.Dajati jim je vedno treba le take naloge, ki so ustrezne njihovim sposobnostim in njihovo delovanje bo lahko uspešno. Vprašamo ae lahko, ali je smotrno, da dobrega strokovnjaka za svoje področje (npr.zdravnika,pravnika, glasbenika, modelarja, tehnika, lovca, šahista, šport-
niks iti®} siliffiOs da aora nujno poaluSati določena predavanja s področij, ki ga mogoče sploh ne zanimajo laki ljudje lahko kljub temu delajo, lahko so odlični delavci, če- se jim le dajo «strežne naloge®
Druga vrsta prostovoljcev bodo pa tisti, ki si-bodo želeli strokovnega usposabljanja in dopolnjevanja svojih, spoznanj in izkušenj« lem bo potrebno to zagotoviti, vendar pa nikoli ne bo primerno prehitevanje njihovih zmožnosti in želja. Usposabljanje naj bi torej, lahko rečemo, prej sledilo njihovemu praktičnemu delu, prej bi lahko pomenilo združevanje že doseženih praktičnih izkušenj v določene teoretične postavke in poglabljanje teh, kot ps vnaprej-! inje podajanje teoretične snovi« Ve ta način bi ver- j jetno uspeli pri' prostovoljcih vzbuditi in dhraciti n željo in potrebo po izobraževanju, ki jim bb ko- | ristilo pri delu,Seveda tudi pri tej kategoriji pro-stovoljeev velja načelo, naj se jim.dajejo le tiste naloge, ki so jih v danih okoliščinah sposobni opraviti®	,	'	.
Slede namena usposabljanja prostovoljcev se strinja- j mo z dr,Christo Ba sende ver , ki. pravi, da daje us— ; posabljanje prostovoljcem gotovost in delovno‘špo- J aobnoat, predvsem pa poglobljeno znanje o človekovih psiho—socialnih potrebah. Usposabljanje pa je hkrati pomoč samemu prostovoljcu pri njegovem osebne® življenju» Prostovoljcem je treba ob tem poješ— ; niti, da je šolanje potrebno, da bodo potem lažje in z več razumevanja delali z ljudmi«
Prav tako lahko sprejmemo stališče. Angležev^, da ni primarno vprašanje, kako bi bilo mogoče prostovoljce
^ Dr.Christa Haeencleveri Bedeutung der Mitarbeit des Staatsbürger und der freiwilligen Sozialarbeit in einer Modernen Gesellschaft; Nachrichtendienst, št, 6/1966, str. 167-17.2.
' European Study Group on the Functions and Prepara— tion of Volintary Woroers in the Social Services; Caabridge,1967,str.4-5
naučiti cim več, temveč je temeljnega pomena, kako jih je mogoče naučiti, ds bodo Si® bolj uspešno uporabljali tiste kvalitete, ki jih že imajo» Usposabljanje prostovoljcev je zato treba usmeriti na reševanje konkretnih nalog (task oriented)« lis ta način postane znanje prostovoljcev tudi bolj specifično za določen© delovno področje ®
Glede vsebine usposabljanja prostovoljcev je potrebno tudi za naše razmere sprejeti stališče, da je «nogo bolj pomembno in koristno "vodenje med delom” kot "priprave za delo". Vsekakor pa je potrebno začetna priprave zs delo skrajšati na najmanjšo možno mero, kar pomeni, ,de je treba izbranemu prostovoljcu Sim prej dodeliti konkretno nalogo, 'poki tem pa ga opazovati, voditi in usmerjati, To pa pomeni voditi in usmerjati ga tako, da se au posredujejo osnovna spoznanja o delu z ljudmi in © socialni problematiki družbe. Dati mu je treba orientacijo o organizaciji, v kateri bo delal, inštruktažo glede nalog, ki jih bo opravljal, splošne podatke o področju, na katere«bo delal, nuditi mu informacije o tem, v katerih situacijah mora posegati v ■življenje človeka in kdaj ne sme, spoznati ga z ocenjevanjem uspešnosti socialnega dela,- dati m« napotke zs vodenje v kritičnih situacijah, spoznati ga z možnostjo, da z rekreativno dejavnostjo ustvarja pozitivne kontakte z ljudmi,posredovati pa mu je treba tudi znanja o samem sebi.
Kaj naj bo vsebina usposabljanje v naših razmerah ?• Splošnega odgovora, ki'bi veljal za usposabljanje vseh prostovoljcev, ni mogoče-dati, Vsefeina «ora prilagajati zahteva® službe, ki organizira prostovoljno socialno delo in nalogam, ki jih bodo opravljali prostovoljci. Če menimo, naj se usposabljanje načeloma opravlja že med Selo® prostovoljca in ne pred dodelitvijo «sloge, lahko glede vsebine usposabljanja ugotovimo, naj bo specializirana glede na naloge,ki ' jih spravlja in jih’bo opravljal prostovoljec, Fo vsej verjetnosti bo težko najti prostovoljce, ki bi bili enako sposobni in pripravljeni za opravljanje
vseh vrat nalog, ki se dodeljujejo prostovoljce». Kakor obstaja »ed poklicnimi socialnimi delavci želja in težnja, da ae vsak po določene® obdobju opravlja-» nja splošnih in različnih nalog odloči za določeno specialno področje, enako prostovoljci želijo opravljati le enakovrstne naloge na izbranem področju.
Iz tega sklepamo, da ne bo mogoče za vse prostovoljce izvajati usposabljanje z enako vsebino, temveč bo le—to potekalo po posameznih področjih socialnega dela, ki ga opravljajo in ga bodo opravljali prosto -voljci še v bodoče, Hpr. posebej bo potekalo usposabljanje prostovoljcev, ki bodo izvrševali vzgojne ukrepe strožjega nadzorstva, posebej za tiste, ki bodo prevzeli skrb za stare in onemogle, posebej za prostovoljce, ki bodo pomagali družinam pri vzgoji in usposabljanju njihovih telesno in duševno motenih otrok ali otrok z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami, posebej bo potekalo usposabljanje tistih strokovnjakov, ki bodo s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomagali pri organiziranju prostega časa mladine itd.
Usposabljanje prostovoljcev ne glede na konkretno vsebino in obliko je dolžnost poklicnih socialnih delavcev, saj prostovoljci delajo v okviru iste socialne službe, odgovornost za opravljene naloge pa vedno ostane na poklicni socialni službi.
Oblike usposabljanja se v posameznih deželah močno razlikujejo med seboj» Vedno pa se prilagajajo nalogam, ki jih opravlja prostovoljec. V večini dežel so doslej najbolj natančno izdelane metode za usposabljanje prostovoljcev za delo ne področju preventivnega in_kurativnega mladinskega varstva (fran-cija. Poljska, Sovjetska zveza, Hemčija, Anglija).
Ko razmišljamo o oblikah usposabljanja prostovoljcev pri nas, moremo predlagati samo nekatere oblike usposabljanja, ne da bi b tem zaprli krog drugih še možnih oblik, ki de bodo izkazale za bolj primerne
136
za konkretne kraje in druge okoliščine« Ob usposabljanju prostovoljcev pa se bo tudi pri nas skoraj nujno pojavil problem pomanjkanja časa za usposabljanje ter problem, da prostovoljci ne bodo prosti ob istih dnevih in urah (različen delovni čas, različne druge nujne službene obveznosti, delo v različnih’družbeno političnih in strokovnih organizacijah, honorarno delo, različne izmene otrok v šolah itd,)..Ne nazadnje' bo tudi vsaj delno prisoten problem pomanjkanja denarja.
Med oblikami usposabljanja želimo 'omeniti naslednje:
-	občasni ali redni skupni sestanki prostovoljcev in poklicnih socialnih delavcev fnajmanj 1-2 krat
■ mesečno),
-	kratki tečaji, ki naj jih vodijo ustrezni strokovnjaki (teoretiki in praktiki) (po nekaj ur, največ en dan, ev. ob sobotah ali nedeljah),
-	osebni stiki — supervizije, '
-	posredovanje ustrezne literature, ki je opremljena s praktičnimi primeri,
-	izda ja ■ kra tkih priročnikov za delo prostovoljcev!
-	grupna diskusija o določenih individualnih socialnih primerih, '
-	strokovne ekskurzije (obiski zavodov za mladino ali odrasle, obisk različnih strokovnih institucij).
Pri navedenih oblikah moramo upoštevati še dejstvo, da obsega usposabljanje vse od enostavnih navodil pa do specialnega študija 'in poglabljanja strokovnega znanja. Ni izključeno, da se bodo posamezniki tako navdušili za socialno delo,, da se bodo intenzivno posvetili rednemu ali izrednemu študiju socialnega dela in bodo postali poklicni socialni delabci. (lenimo, da bi bil tak način pridobivanja, izbora in
4
Priročnik za delo socialno zdravstvenih komisij v krajevnih skupnostih in za njihovo sodelovanje s -skrbstvenim, organom} izdal Zavod za socialno delo občine Ljubljana Vič-Hudnik,1965.Oceno priročnika glej v Vestniku soc.varstva SRS,st.2/1966,str,55-57
Vuspoaabljarga aociBlr.ih delavcev idealen za vaako deželo)*
Začetno teoretično (ki naj ga bo Sim manj) in praktično usposabljanje prostovoljcev se nadaljuje ves čas njihovega praktičnega dela, saj morajo prostovoljci stalno sodelovati in biti v stikih s poklicnimi socialnimi delavci. Bistvo usposabljanja je ravno v tem, da ima prostovoljec vedno možnost, da o določenem primeru razpravlja s poklicnim., socialnim' delavcem, ki ga posluša, mu stoji ob strani, ga osvešča in mu svetuje, kako naj praktično izpelje nalogo. Usposabljanje prostovoljcev mora biti sta-J len proces, v katerem dobivajo prostovoljci stalna navodila in nasvete, dokler jih potrebujejo.
Slede sodelovanja m& poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljci menijo Angleži, da morajo biti poklicni socialni delavci že med svojim šolanjem poučeni o možnostih za sodelovanje prostovoljcev v socialnem delu. Enako n<ujno pa je, da poznajo tudi prostovoljci vsaj temeljne naloge poklicnih, socialnih delavcev, le tako je mogoče doseči dobro in uspešno sodelovanje obeh vrst delavcev.-’
Menimo, da bi za naše razmere morala Se Sola, ki usposablja poklicne socialne .delavce, dati tem os-.novna spoznanja o vrednosti -prostovoljnega socialnega dela in o pridobivanju in izbiri prostovoljcev, še posebej pa znanja, katere naloge in kako jih prenesti na prostovoljce, kako jih voditi in usmerjati med delom.
Za dobro sodelovanje in medsebojno razumevanje .je predpogoj, da so naloge med poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljci natančno razmejepe, da se izključi poseganje enih v pristojnost drugih. Pri tem pa zopet velja že postavljeno načelo, da pri
«S
European Study Uroup on the Punctiona and Pre-paration of Voluntary iorkers in the Social Services; Cambridge,1967,atr. 7 '
uvajanju prostovoljcev v socialno delo nikakor ne gre za prenos odgovornosti na njih, pač pa gre m skupno delo in skupno odgovornost, celo več, odgovornost za pravilno delo je in ostane na poklicnem socialnem delavcu, ki je prostovoljcu zaupal nalogo.
Za sodelovanje med poklicnim socialnim delavcem in prostovoljcem lahko sprejmemo nemške izkušnji,da je sodelovanje odvisno predvsem o.d lastnosti in znanja socialnega delavca. Pomembno je, da socialni delavec ne ustvarja pri prostovoljcu občutka podrejenosti, temveč mora prostovoljec čutiti, da je poklicni socialni delavec njegov pomočnik pri opravljanju dodeljenih nalog. Sodelovanje med njima ves čas dela na posameznem socialnem' primeru je še toliko pomembnejše iz razloga, ker se bo lahko prostovoljec znašel v položaju, da ne bo znal naprej, da tudi ob pomoči in nasvetih poklicnega socialnega delavca ne bo mogel več uspešno reševati primera, zato bo moral nalogo prevzeti v svoje roke poklicni socialni delavec«
Brez pomoči in sodelovanja med poklicnimi socialnimi delavci in prostovoljci dela ni mogoče uspešno organizirati. Pri tem moramo vedno računati tudi s tem, da posamezni poklicni .socialni delavci ne bodo želeli sodelovati s prostovoljci predvsem iz prepričanja, da je s.prostovoljci veliko dela, rezultati pa so majhni ali pa bo temu vzrok njihova pre- . obremenjenost z delom. Ob ugotovitvi, da poklicni socialni delavci sami ‘niso prepričani v koristnost uvajanja prostovoljcev, bodo navadno vsi nadaljnji poskusi po uvajanju prostovoljcev ostali,brezuspešni, rezultati pa bodo dvomljive ali le začasne vrednosti, Pokaže se nam torej, da prostovoljcev v socialno delo ni mogoče uvajati na podlagi nekih
Dietmar Freiers Zur ehrenamtlichen Tätigkeit in der Sozialarbeit; Heues Beginnen, št.9/1565,str. 129-132,
splošno razglašenih načel ali principov posameznikov ali skupin» temveč’le na podlagi osebnega prepričanja poklicnih socialnih delavcev o koristnosti prostovoljcev ter njihovi istočasni pripravljenosti, da bodo vlagali v delo s prostovoljci določen trud in de so jih pripravljeni »prejeti kot enakopravne sodelavce. Zato je treba postopoma pridobivati poklicne socialne delavce za sodelovanje s prostovoljci in jih pripraviti, da bodo iz notranjega prepričanja sprejeli uvajanje prostovoljcev kot nujnost za ua-pešnsjše delo. To narekuje še posebno previdnost pri začetnem uvajanju prostovoljcev, sicer bi lahko malica irs slabo izbtani prostovoljci pripeljali do neuspeha in a tem do dokončne odklonitve prostovoljcev v socialna* del«. Ves čas uvajanja in deli prostovoljcev je torej potrebna velika previdnost, načrtnost in postopnost, predvsem pa velika mera razumevanja, znanja in po trpečijivosti. Vse povedano kaže m to, ds se bo lahko delo prostovoljcev razvijalo le tam, kjer je dobro organizirana in razvita strokovna socialna služba, da torej prostovoljci nikakor ne morejo biti nadomestilo zq pomanjkljivo organizirano strokovno socialno službo, temveč so le njena dopolnitev.
IV.
Za uspešno delo prostovoljnih sodelavcev je potrebno tudi sodelovanje a poklicnimi socialnimi, delavci. Medsebojna razmerja med njimi morajo biti izoblikovana na osnovi komplementarnosti vlog»
Akcija, v katero.bomo vključevali prostovoljne 'sodelavce, naj se razvija postopoma od lažjih in enostavnejših k težjim nalogam tako, da se med samim delovanjem lahko izpopolnjuje struktura in organizacijska zgradba. Stopnje akcije si bodo najbrž sledile od analize potreb in možnosti, osveščanja javnosti o potrebah in .pridobivanju podpore javnosti, pridobivanja prostovoljnih sodelavcev in planiranja oblik.delovanja, izvedbe lažjih akcij, ka~
14o
terih cilj je mogoče le zbiranje sredstev, do težjih nalog pomoči posameznikom ali skupinam občanov,
Uspešnost delovanja posameznega prostovoljnega sodelavca je v veliki meri odvisna od organizacijska strukture, v katero bomo prostovoljce vključili. Bazne primere organizacije, ki smo jih- spoznali, lahko uvrstimo v dva osnovna tipa t v organizacijo v obliki mreže-in v organizacijo v obliki koncentričnih krogov. Za kakšen način organizacije se bomo odločili, zavisi od namena akcije.
Belo prostovoljcev v socialnem delu moramo organizirati z vso odgovornostjo, saj neuspehi ne pomenijo le škode za stranke, ampak se tako ustvarja tudi neugodna klima in zmanjšuje pripravljenost občanov za prevzemanje vlog prostovoljnih sodelavcev,
nestvarno,je pričakovanje, da -bi bilo mogoče prostovoljne sodelavce usposobiti za.samostojno uporabo metod socialnega dela-., Pač pa je možno, da prostovoljnim sodelavcem poverjamo take vloge v odnosu do stranke, skupine ali skupnosti, ki so blizu njihovemu osebnemu izkustvu sli njihovemu lastnemu strokovnemu delu. Tako bomo npr. ženam, ki so dobro vzgojile svoje otroke, laže poverili rejniško delo; dobremu športniku ne bomo dali naloge, naj skrbi za starčke, a mpak bo prevzel skrb za skupino, kateri bo a svojo sposobnostjo lahko koristil kot trener, vodič in podobno. Seveda pa je potrebno, da socialni delavci spremljaje in podpirajo delo prostovoljcev na ta način, da jim dajejo strokovne napotke po drugi strani pa, da jih osveščajo o ciljih in njihovih lastnih stališčih in naravnanostih.
Večkrat smo omenili vitamine prostovoljnega sodelovanja; s tem smo mislili predvsem na večjo mero spontanosti prostovoljcev v odnosu do strank, ha socialno integriranost pomoči. Taka pomoč ima za stranko in za prostovoljnega sodelavca samega večjo ceno, saj je ponujena prostovoljno.
S svojem delu smo mnogo govorili o prostovoljnih so-
delavcih » kaj salo pa o socialnih delavcih, ki raj tvorijo strokovno jedro» Za organiziranje in sodelovanje s prostovoljnimi sodelavci bo verjetno potreb-no tudi- socialne delavce posebej .izobraziti» Zanje bi bilo važno, da poznajo metodo jBedskupinskega socialnega dela in metodo supervizije socialnega dela» Važno je razvijati pri socialnih delavcih akceptanco do prostovoljnih sodelavcev,tj, ds jih sprejmejo kot sodelavce in soljudi, ter jih osveščati o kumulativnih sekvencah ~ etapnih ciljih planirane akcije»
V.
V dosedanji praksi se je izoblikoval kot metoda za pridobivanje prostovoljcev predvsem individualni pristop poklicnega socialnega delavca k tisti® posameznikom, ki bi bili voljni in primerni za dodelitev posameznih socialnih nalog« Kot metoda se uporablja tudi pozivanje različnih družbenih organizacij, naj sporočijo imena svojih članov, ki so sposobni in pripravljeni postati prostovoljni sodelavci v socialni službi.
E oziro® na dejstvo, da so metode za pridobivanje. prostovoljcev pri nas še dokaj neizdelane in strokovno nepreverjene, se je potrebno bolj pogumno in ■: z večjim optimizmom opirati na tuje strokovno preverjene metode sa pridobivanje prostovoljnih sodelavcev v socialna delo.
Sprejeti moramo predvsem osnovno načelo, da je prostovoljec ena najpomembnejših faz in da je od te faze skoraj v celoti odvisen uspeh vse^a nadaljnjega dela m tem področju» Sam izbor, usposabljanje, izbor nalog, nagrajevanje itd. so manj pomembni elementi kot pa pridobivanje.
Paza pridobivanje mora biti načrtna in organizirana. Poleg tega da mora socialna služba popolnoma poznati naloge, ki jih bo predala prostovoljcem, je še
bolj pomembno to, kakšno bo družbeno izhodišče pri pridobivanju prostovoljcev. S tem hočemo povedati to, da je potrebno dati dostopno ir. dovolj prepričljivo razlago, zakaj uvajamo prostovoljce. Nekaterih izhodišč,kot npr. pomanjkanje poklicnih socialnih delavcev, njihova prevelika delovna obremenjenost, porast socialne problematike, množičnost socialnih problemov, razsežnost terena, ki ga mora obvladati socialna služba itd., ne moremo oceniti kot sprejemljiva. Vsa ta izhodišča poudarjajo le potrebe službe, kar za večino ljudi.ni sprejemljiv- in privlačen motiv; večina namreč misli, saj plačujemo davke, zato naj država'organizira službe, ki bodo kos svojim nalogam, ljudi samo pojasnilo, .da naraščajo socialni problemi, pomeni za večino ljudi le neko abstraktnost, ob kateri. ostajajo- popolnoma neprizadeti. Če bi želeli pridobivati prostovoljne sodelavce le na osnovi njihovega članstva.v družbeno-političnih organizacijah, bi morali verjetno ugotoviti, da takšno izhodišče ne bi bilo najbolj primerno, ker moramo žal priznati, da današnja družbena praksa kaže le bolj malo političnega etuziazma in da ao le redke organizacije, ki .se lahko pohvalijo, da‘je občutek- pripadnosti idejam te organizacije pri njihovih članih velik.
Menimo, da bi bilo za pridobivanje prostovoljcev v našem ož,em nacionalnem okviru nujno potrebno postaviti izhodišče za' pridobivanje prostovoljcev na določene človekove elementarne psihološke strukture. Kislimo predvsem na altruizem v vseh njegovih odtenkih in na človekovo večno potrebo po samopotrjevanju. Altruizem omenjamo kot tisto človekovo psihično potrebo, da svojo notranjost razdaja, da ena prenašati žrtve in samoodpovedovanje, da se Čuti dolžnega,poklicanega. in sposobnega pomagati tistim, ki potrebujejo njegovo pomoč, da sočustvuje' ob tujem trpljenju, da ga prizadene kakršnokoli zlo prizadejano človeku» Želja po pamopotrjevanju pa Žene človeka po tem, da hoče vedno znova doživljati in občutiti svojo človeško vrednost v določenih družbenih strukturah.
v katerih se giblje i» živi» Človek potrebuje za svoje notranje psihološko ravnovesje dokaze o svoji vrednosti v primerjavi z ljudmi, ki ga obkrožajo. Pri tem pa. najprej vsakdo ocenjuje svoj položaj z vidika svojih potreb in išče skladnost med tistim, kar dejansko je, in tistim, kar bi želel biti. Ha tej relaciji, ki zunanjemu svetu skoraj ni dostopen, ker se ocenjeva* nje odvija v človekovi notranjosti, ostaja družbeno okolje neprizadeto. Okolje zaznava človeka preko njegove navzven usmerjene aktivnosti in ljudje ae trudimo, da bi bila naša aktivnost potrjevanje nas samih (naših predstav o popolnosti). Prizadeti smo, če okolje 'ne sprejema naših akcij, ali če nas.odklanja.
Prostovoljno sodelovanje v socialnem delu pa zadovoljuje tudi človekovo potrebo po varnosti, po občutku pripadnosti, po samouveljavljanju, pomaga mu v njegovi borbi proti osamljenosti in izoliranosti, hkrati pa zadovoljuje potrebe družbe po demokratični odgovornosti njenih elanov za dogajanja v tej družbi. Prostovoljno sodelovanje v socialnem delu pomeni hkrati nudenje pomoči ljudem in prevzemanje odgovornosti za družbene odnose, nudi možnost, da posameznik sooblikuje družbene odnose, krepi občutek solidarnosti v skupnem dajanju pomoči in ustvarja ugoden občutek pripadnosti in varnosti, da bo tisti, ki pomoč dapes daje, jutri mogoče'sam take pomoči potreben in jo bo dobil od drugih, ki sodelujejo v prostovoljnem socialnem delu.
V praksi bo pogosto potrebno iskati in dopuščati še mnoge druge motive, ki vodijo ljudi pri odločanju za prostovoljno socialno delo. Pri tem velja posebej omeniti, ali so dopustni in za našo družbeno stvarnost primerni tudi religiozni motivi» Menimo, da je tudi religioznost (ki je lahko bolj ali manj ali pa sploh ne izražena in a tem zaznava zunanji svet) lahko sprejemljiv motiv za prostovoljno sodelovanje»
Metoda za pridobivanje prostovoljnega sodelavca naj bo individualni pristop poklicnega socialnega de-
la v ca (sli vodje določene, družbene ali strokovna orr-ganizaoije) k posamezniku. Razgovor z njim naj pokaže njegovo pripravljenost za prostovoljno sodelovanje, ob tem pa je potrebno vsaj v osnovnih obrisih izluščiti in ovrednotiti motive, zaradi katerih se je posameznik pripravljen odzvati našemu vabilu za prostovoljno sodelovanje v socialnem delu» S tem Še ne odklanjamo popolnoma drugih' metod za pridobivanje prostovoljcev. Seznanjanje javnosti s pomočjo različnih komunikacijskih sredstev je lahko v določenih primerih uspešno, če seznanja a celotno socialno problematiko, ki se pojavlja na določenem območju. Ife bi pa bilo primerno javno vabiti ljudi, naj se prijavijo .za določeno vražo socialnega dela.
Socialna služba (ali druga organizacija) mora upoštevati vrsto okoliščin, ko se odloča za uvedbo prostovoljnega socialnega dela» Imeti mora točnb določene cilje in metode za -dosego teh ciljev na posameznem področju socialnega dela, imeti mora prostorske in kadrovske pogoje za uvedbo prostovoljcev itd. Pri izboru nalog za prostovoljce pa je vedno treba upoštevati načelo, da se jim dajejo'najprej lažje naloge, da dobijo zaupanje sami vase, organizatorju prostovoljnega dela pa omogočijo ovrednotenje sposobnosti in primernosti za. nadaljnje naloge.
Prostovoljce je treba 'izbrati le glede na vnaprej določeno nalogo, To pomeni, da ni mogoče začenjati akcije za pridobivanje prostovoljcev prej, dokler niso socialni službi ali drugemu organizatorju točno znane naloge, ki jih bodo opravljali prostovoljci. Seveda morajo biti znane tudi metode in postopki (teoretično in praktično) za izvedbo naloge.■Ta zahteva v bistvu pomeni, da lahko začnemo pridobivati in izbirati prostovoljca šele tedaj, kadar izhaja iz analize, da sa dajo naloge, ki bodo zaupane prostovoljcu, uspešno rešiti, kadar so znane metode za rešitev konkretnega socialnega primera, prostovoljec pa bo zaradi določenih elementov, ki so sestavni del delovanja prostovoljcev, nalogo bolje in uspešneje rešil.
Lastnosti, ki naj jih ima prostovoljec, na j bodo op** nedeljene tako, ds ne bodo za njihovo ugotavljanje in vrednotenje potrebne posebne metode in tehnike,• ki bi potencialne prostovoljce odvračale od sodelovanja«
Med kriteriji, ki jih uporabljajo drugod, bi omenili le,še en kriterij, namreč kriterij dobrih staršev. Čeprav ni mogoče v celoti opisati in opredeliti njegove vsebine in vseh njegovih dimenzij, ker to vsebino bolj ali manj le slutimo in, predvidevamo, pa je za namene prostovoljnega sodelovanja potrebno opredeliti pojem neuspešnih staršev (pri tem ne gre za slabe starše, ker ta opredelitev vsebuje že pomen negativnega vrednotenja, ki pa ni dopustno)» Heuspešni starši bi namreč v našem primeru pomenili izločitveni kriterij pri izboru prostovoljnih sodelavcev.
V splošnem se priporoča, da kriteriji za pridobivanje in izbor prostovoljcev ne bi bili strožji in-težji, kot veljajo za poklicne socialne delavce. Sicer pa ni glavni problem v tem, da se postavijo kriteriji za idealni portret prostovoljnega sodelavca, temveč je težišče problema v,vrednotenju, ocenjevanju in primerjanju tako postavljenih kriterijev z lastnostmi, ki se pojavljajo pri posameznem kandidatu za prostovoljnega sodelavce. To pa je mnogo bolj proces praktičnih izkušenj in spoznanj organizatorja prostovoljne dejavnosti, kot pa zadeva teoretičnih postavk.
VI.
Analiza pravnih določb o prostovoljnem sodelovanju v socialnem delu nam je pokazala, da čutijo v večini držav, ki smo jih analizirali, potrebo po pravnem normiranju te dejavnosti» Takšna stališča so se uveljavila tudi v praksi teh držav.
Tuja stališča nas tukaj zanimajo predvsem zato,da
razmislimo o sedanjem stanju na tem področju pri nas in da skušamo najti predloge za njegove morebit
ne' spremembe.
v nekaterih temeljnih ustavnih načelih lahko najdemo LlSna družbeno politična izhodišča xudi za .prostori -"n Jelo To bo med drugim načelo samouprav^jd~
isi<"rek* “ to"gih-
■	^	..	.jrii zakon o društvih že sedaj omogoča
Sedanji teme-^ni	seneli'uresničiti določene
rnručevanie občanov, ki bi želeli uresniči.uv
Cilie v Kašem primeru organiziranje prostovoljne« dela kot posebne oblike medčloveške solidarnosti in
ati se lahko tedaj ustanovi ustrezno društvo, ki pravno povsem samostojno in a katerim l^hko vzpos -Ufiia unravni organi in strokovne službe.stike ne posredno! Tako društvo pe seveda nima javnih P°°^a-v» nriloSanie o prsvicshj obveznostih -n p-Iti koristih fizičnih in pravnih oseb Tudi Xastne_ obveznosti so relativno skromne spričo tega, da ve Čina društev ne razpolaga z večjimi denarnimi sre atvi in ustreznimi kadri.
Ha področju kazenakega in rodbinskega prava aicer nimamo neposrednih določb o uporabljanju proätovojj
cev. Toda nekateri predpisi (npr. Ih.cl.temeljn g zakona o razmerjih med starši in otroki, M.čl.te-^ meljnega zakona o'skrbništvu, d., 1--«	* n
nubliškega zakona o izvrševanju vzgojni« ukrepov) dajejo skrbstvenemu organu pravico, aa ukrene vse »potrebno" za otrokovo oz. mladoletnikovo vzrej ^ oz. za uresničitev namena vzgojnih ukrepov, Mislimo, da'so ta pooblastila navedenih zakonov taka, da om -gočajo tudi angažiranje prostovoljcev na tem področju.
Poleg obstoječih, pravno obveznih norm pa morqmo omeniti tudi neobvezne akte - priporočili zvezne in republiške ljudske skupščine o ustanavljanju in delu centrov za socialno delo. Tudi ta dva dokumenta
147
uvajata sodelovanje skrbstvenih, organov z ustreznimi •’ginitelji.... in z družbenimi organizacijami v komuni"» mednje pa je gotovo mogoče šteti bodisi posebne prostovoljne organizacije ali pa posamezne prostovoljce,
ffa nivoju občine bi lahko urejali vprašanje uporabe prostovoljcev še občinski statuti in zlasti odloki o družbeno materialni pomoči. Kolikor smo lahko ugotovili» ti predpisi takih določb doslej nimajo» ali pa dajejo le načelna izhodišča za možnosti angažiranja prostovoljcev,
.Za obravnavano materijo moramo v celoti ugotoviti» da je pravno nejasno regulirana,'pogosto neustrezna in prostovoljnega dela ne opredeljuje.
Odprto ps ostaja vprašanje o možnostih za pravno u~ reditev položaja prostovoljnega sodelovanja v socialnem delu. ?ri teh predlogih morda niti ni potrebno, da zahtevamo trdne in dokončne rešitve, M izključeno, da bi'bilo normiranje, ki bi sledilo praktičnim izkušnjam in potrebam, celo bolj smotrno in bolj ustre«--no.
Posebnega zakona (zveznega ali republiškega), ki bi kompleksno uredil .vprašanja prostovoljnega sodelovanja v socialnem delu» najbrž ne moremo pričakovati. Verjetno pa bi’bilo mogoče vključiti ustrezne določbe o tem vprašanju v posamezne zakona e aocislno-varstvarnega področja» prav tako pa tudi novelirati v tem obsegu že obstoječe zakone,	.	-
Omeniti je treba še možnosti za ureditev prostovoljnega sodelovanja s pravno neobveznimi akti skupščine SB Slovenije, Gre v prvi vrsti za priporočilo, skate-rim naj bi se v družbeno—političnem sistemskem in strokovnem ozir« celovito opredelila vsa temeljna vprašanja o prostovoljni dejavnosti. Čeprav priporočila m dosežejo vedno zaželenega smotra, menimo, da gre pri sodelovanju prostovoljcev vendarle za vprašanja take vrste, ki bi jih bilo v začetni fazi mogoče dokaj zadovoljivo rešiti tudi na 'ta način. Boseben problem po-
meni potreba» da se prostovoljno sodelovanje v socialnem delu uredi čimbolj enovito vsaj za vsako republiko. ?o bi bilo mogoče doseči brez večjih težav z upravnim aktom republiškega sekretarja (npr. s pravilnikom ali navodilom). ¥ sedanjih pogojih pa bi bilo za takšen akt seveda potrebno posebno pooblastilo v ustreznem zakonu (ali predpisu izvršnega sveta), ker je iniciativa sekretarja odvisna od takega pooblastila.
Od občinskih aktov so v našem primeru pomembni predvsem odloki. Za začetek najbrž niti ne bi bilo potrebno usmeriti vsa prizadevanja za sprejem odloka o prostovoljnem delu, čeprav te možnosti ni treba povsem izključiti. Zadostovala bi verjetno še sprememba in dopolnitve obstoječega odloka o družbeno-materialni pomoči. V tem aktu bi morali opredeliti vsa pomembnejša vprašanja o prostovoljnem delu na območju občine ter razmerja med skrbstvenim organom in prostovoljnimi organizacijami.■
Bazmisliti je potrebno končno še o načinu, kako konkretno urediti pravni položaj prostovoljnega sodelavca.. V praksi se danes uveljavlja predvsem oblika pogodbe» ker ni nobene pravne osnove za izdajo odločbe 2 odločbo se namreč-odloča o pravicah» obveznostih in pravnih koristih posameznika. Misel» da z odločbo naložimo obveznosti' prostovoljcu, ni povsem sprejemljiva, in teke rešitev po našem pravu» vsaj »a prvi pogled, ni možna. Toda odločbo lehko razlagamo tudi kot pooblastilo, ki ga daje upravni organ prostovoljcu» da ta ppravi določeno nalogo, ki jo je sam voljan.spre jeti. 5 tem bi vlogo sodelavca konkretizirali,in oprli na pravne osnove. Podobne rešitve najdemo skoraj v vseh državah» kjer se je delo prostovoljnega sodelavca že uveljavilo.
Kot zadnji, a ne najmanj pomembni vir, ki lahko, u-reja način in vsebino prostovoljnega sodelovanja, naj omenimo še pravila posameznih organizacij, ki se bodo ukvarjale s tem delom. Pri tem se mora mo zavedati, da lahko taka organizacija posveti prostovolj-
reau delu del svoje dejavnosti, ali pa svojo dejav*-nost v celoti,'Ođ tega bo najbrž odvisna struktura vsakega internega ali samoupravnega predpisa,
VII.
Sistem'financiranja prostovoljne dejavnosti na področju socialnega dela je v vsaki državi svojevrsten in specifičen. Pogosto obstoje občutne razlike celo v okviru ene države. Vsekakor pa je financiranje pomemben faktor pri organiziranju prostovoljnega sodelovanja in mora biti kolikor mogoče določno opredeljeno, kdo bo kril določene izdatke. Mislimo, da ta ugotovitev velja tudi za naše razmere.
Osnovna izhodišča za financiranje prostovoljne dejavnosti moramo iskati predvsem v okviru sistem® .socialnega varstva v temeljni družbeno politični skupnosti -občini. Večje akcije in koordiniranje prostovoljne dejavnosti na celotnem območju SB Slovenije pa bi morale finančno podpirati ustrezne republiške institucije. Nekatere izdatke iz naslova zdravstvenega varstva bi lahko krile komunalne skupnosti za socialne zavarovanje na podlagi konkretnih dogovorov v obliki pogodbe* TTe podoben način bi se lahko organizirale še skupnosti otroškega varstva ter izobraževalne skupnosti.
Za dejavnost na nekem ožjem ali specifičnem področju, oziroma akcije, pa bi lahko nastopile kot financerji še delovne organizacije, združenja, sindikati, družbeno politične organizacije ih morda še nekatere drüge ustanove. Pa tudi prostovoljne organizacije lahko zberejo nekaj sredstev ( denarnih in materialnih) z xastno dejavnostjo« Pri tem mislimo na pogodbena razmerja, ki bi jih sklenila prostovoljne organizacije in zainteresirani subjekti (organi, organizacije, ustanove) ter eventualno še na razna darila, prostovoljne prispevke in podobno.
Kot možen vir financiranja je treba omeniti Še krajevni samoprispevek, ki bi ga sprejeli občani kakšne
15o
ožje teritorialne skupnosti z referendumom, Ta rešitev bi prišla v poštev predvsem pri gradnji ustreznih objektov.
Spričo dejstva, da so nakazani viri.zelo pestri in v odnosu na prostovoljne organizacije pravno, neurejeni, bo treba najti ustrezne načine za združevanje finančnih sredstev. V nekaterih državah imajo sistem obvezne participacije J, v drugih pa krijejo vse pomembnejše izdatke iz proračunov. Obvezne participacije pri nas najbrž ne bi mogli' vključiti v sistem samoupravljanja, ¥ poštev bi prišle le prostovoljne oblike združevanja sredstev,
Znatno težje je določiti, katere, prostovoljne dejavnosti, ukrepe in opravila je potrebno stalno ali začasno financirati« Izhodišča za,rešitev teh vprašanj so področja socialno-var s tvenega dela, vrste problemov in kategorij občanov, ki rabijo ustrezne oblike pomoči. Zdi se nam, da bi lahko razvrstili dejavnost vsake prostovoljne organizacije na temeljne in manj pomembne, prioritetne in neprioritetne, stalne in začasne, preventivne in kurativne naloge. Na ta način bi se približali določenemu sistemu, ki bi nam olajšal razdeljevanje razpoložljivih sredstev.
Belo naših prostovoljcev naj bi bilo praviloma brezplačno« Mesečne ali letne nagrade bi morda prišle v poštev le za tiste prostovoljce, ki bi kontinuirano opravljali zahtevnejše naloge, kot. aoi stalna skrb za ostarele ali onemogle osebe, pomoč na domu, svetovalatvo mladoletniku, strokovne storitve in podobno, Dejanske stroške, ki bi jih imeli prostovoljci ob izvrševanju svojih nalog (npr, potovanja, poštne usluge, darila varovancu itd.) je potrebno
7	’"‘—
V Zvezni republiki Nemčiji imajo sistem obvezne participacije, ki se sestoji.v tem, da občina ali , zavod (npr.vzgojni zavod) zagotovi za nek objekt ali dejavnost npr. 2o ^ denarnih sredstev od celotnih preav,izdatkov.Naslednjih 4o % je avtomatično dolžna prispevati deželna vlada in preostalih 4o ^ zve'zns vlada,.	,
povrniti v celoti, Poaeffibnejie storitve strokovnjakov bo treba plačati najbrž v celoti (zlasti zdravstvene storitve). Prostovoljno delo pedagogov, socialnih delavcev, psihologov in pravnikov naj bi bilo praviIona brezplačno. Izdatke za poslovno prostore prostovoljnih organizacij, razsvetljavo, kurjavo ter za nekatera organizacijska opravila bo treba kriti v celoti. Delno ali v celoti bo treba kriti še izdatke za raziskovalno ali analitično delo.
Pri tem pa ne bi smeli pozabiti na razne oblike priznanja prostovoljcem, ki marsikdaj odtehtajo denarne nagrade. To so pismene in javne pohvale, slavnostni sprejemi, pogostitve, družabni izleti, razni znaki, kot jih ima npr. Rdeči križ in navsezadnje tudi odlikovanja. / •	'
Za financiranje stalnih nalog bi morala biti še vnaprej zagotovljena potrebna sredstva. Okvirna vsota nag bi bila določena vsaj za eno leto vnaprej. Za-šeljeno je še, da se najpomembnejši viri financiranja in vsote ne spreminjajo bistveno v vaškem letu.-Hitre in stalne spremembe bi zahtevale tudi od prostovoljnih organizacij ustrezno prilagajanje in korekture zastavljenih nalog. To pa, kot vemo iz nege dosedanje prakse na raznih področjih, ne vpij.a vzpodbudno na oblikovanje trdnih konceptov dela.
Višina finančnih sredstev bo odvisna v prvi vrsti od planiranih nalog in akcij« Predpogoj za-načrtovanje le-teh pa je ugotovitev potreb ter obseg in kvaliteta problemov, ki jih bo. treba preprečiti,rešiti ali odpraviti. Iz tega izhaja logičen zaključek, da je raziakovalno delo redni spremljevalec prostovoljne dejavnostih Potrebe oziroma dajatve in storitve so v marsičem relativen pojem. Dajatve in storitve, ki so po obsegu in kvaliteti na višjem nivoju, so vsekakor dražje. To vprašanje’ bomo morali prepustiti praksi, nosilcem financiranja in prostovoljnim organizacijam, da sami določijo obseg in vrsto svojega delovanja.
Wa koncu bi Se omenili, da bo na območju občine po vsej verjetnosti najpomembnejši vir financiranja proračun občine. Uajveč izdatkov pa bo treba nakazati za varstvo dveh kategorij občanov. V prvi so ostarele osebe, ki ne morejo skrbeti same zase, zaradi onemoglosti, ostsrelosti in bolezni. Za oskrbo in nego teh oseb na domu bo potrebno največ dajatev in storitev. Pri uspešnem izvajanju tega varstva pa bi se verjetno zmanjšali izdatki skrbstvenih organov za zavodsko varstvo, ki so dan« visoka postav“-ka v proračunu vsake občine»
V drugo kategorijo sodijo mladoletne osebe« Tu mislimo na vse oblike varstva otrok in mladoletnikov. Hajveč prizadevanj in tudi izdatkov bo treba posvetiti delu a tisto skupino mladoletnikov, ki je Že kršila ali pa je na poti, da bo kršila družbene norme. Težišče vseh prizadevanj' n»j bi bilo na podnožju preventivne dejavnosti«. Pri tem bomo morali to dejavnost, tj. preventivno delo, še konkretno opredeliti, in sicer na vsakem področju prostovoljnega' dela.
BIBLIOGRAFIJA
+ )
j.. The Ai.Ii Irdia Criae Prever.tion Society» Ropert tov the year 1964-65 and Report of the Trairirg of «ofa-official Worfcers in the Pield of Social Befance. luoknoi* 2965. 3?+12 str, 8o.
f*1** ~ Antonen Uhiveraity - Correctionsl Institution Cooperation in Correctioral Counselicg",
The Juornai of Correctionai Educatio» XX/1968	1
str. 4-6 ir. str, 25.	'	'*
3« BA XLiilE	* Charlie Cosie Rocjo.
Frobation XIII/1S6?, št. 2, str. 36-41.
* S.iRKLR utihii Volubteer» in Connections*
Washington, p,s* C-overnaent Frinting Office 1567, 67 str,
5.	BAEKSR O.H. - H.R. tafsons A Volunteer Frobatior Officer t.srual.
Bouloer I960. (VI}+73 str. 40.
6.	Las BILD den Wohlfahrtspflege. Ergebnisse sosialpaycholo-^gischen, üafragers in der EHE,
j>l,».enbac.h, Institut fBr DecosKopie 1963, gl, str,
r. B+Aux.ST 1,8 "Bat die Oeaelrwesenarbeit in E-eutachland eine Chance?"	.
Blätter der Wohlfahrtspfläge 1966, St. 7, str. 216-223.
BOLiHtKOV S.A.j Peredaca ra ppruki .
Koekva 1961. 77+(III) str. 60. (Cir.)
5*	*’*™^***^	*«*r^
Sor.iale Arbeit 1962, št, lo, str, 437,
lo. The BOOI^EE Conference of Voiunteer Courts. A SüM,Bry of VerbatimTranscriptiorm. Prepared by Ursula Esvies, Ivan H.Scheier, leonard J, Pinto.
Boulđer 1967, {IV}+51 str, 40.
12.	SRE IM IBS A.: Obar die Mitarbeit freiwllliper Helfer Bi» innere Tiaaion 1965, št. 12, str. 408-413!
I?'	Siste® dels * vsgojno ZBpušženimi otroki.
Poročilo o izvršeni specializaciji v Sovjetski e veri v
ljubijar:a°ls^^S d° 16’ aVEasta 1566 P° Proerassu O2U/5A0.

254
13,	BRISCH O,i Vorschläge zur Gesinnung, Vorbereitung, Tätigkeit und Fortbildung' ehrenamtlicher Mitarbeiter in der Jugendhilfe.
Mitteilungen den Arbeitsgemeinschaft für Jugendpflege und Jugendfürsorge 1966, št, 45/46, atr. 11-14,
14,	CARTER S»W,s Bereich und Eigenart der Gemeirwesenarbeit. Bettes Beginnen 1966, 6t. 3, str. 91-98,
25» C1S1ER J.8 BaSrtno delo krajevnih skupnosti zagotavlja uspeh.
Občan. 1967, št, lo, str. 4-6.
16. A CCfSSIrOKEBATE Bibliography of Volunteeriem,
February,1S6S. {l)+33 str. 4o.
17» CO—OPEHATIOB ir. the Health & Welfare Sarvicee. A York-shire Study. Report of a Werking Party sponaored by the Torkahira Council of .Social Service.
Leeda 1968. (115+68 atr» 40.
18, MHCMB8TS B,: Chancen und Grenzen freiwilliger Hilfe in der' organisierten uad bürokratischen Seaelleohaft.
BFWV - Hachrichtec XV/1965, et. 1/2, str. 3-5.
15,	LAMCKtORTS B.: Jugend und freiwilliger Bienet,
- SW 47/1967, str. 185-190.
2a, DEEEHT’EV V..8 Učastie ob65estve*mosti v det%jel’nosti Prokuratory v 2o-3o-h godah.
Socialističeekaja Zakonnost' I960 št, 2, str» 63-64.
21.	Bas EIAK011 ISCHE Jahr. (Publikacija).
22.	BOBBOVOIJMI rad na socijainom podrußju». (Plenum Jugo-alovenakog odbora za aocijalni rad u Beogradu 26,1,19675. Bilten št. 2/1967, 98 str, (Referati; Z, Tomič, str. 1-16, B.Skeledžija, - Z. Serbedžija.)
23.	DORRIE X.:	Einige Zwischenergebnisse zur Frage der ehrer.-
aatlichen Mitarbeit in der Sozialarbeit»
BPW Bachrichten 1966, fit. 9, atr. 232.
24.	EBREHAÜTLICH Mitarbeit — Motive sozialer Arbeit.
Schriften, des BPWV št. 32, 1964, 65 str» Frankfurt,
25.	EH ES tA EX II CH tätige Helfer in der freien Wohlfahrtspflege, J3PWV Haehrichten 1963, 8t. lo, str. 144-147.
26.	E3SEB H»; Aufgaben und: Zurichtung der freiwilliger Helfer Ir. der Sozialarbeit,
Die irrere Eission 1967, et..2, atr. 68-78«
27» BUBOPSM Seminar of Functions and Training of Voluntary Social Welfare Korkers. Arnoldsheim,Frankfurt am Kain, 2-22, May 1966» (Geneva 1967.)
Boc .B 0. SOA/ES'v?) 1966/1,5
KOSMALE A.P«: Fields of Voluntary Social Welfare Work
Bn& Categories of Volu»tary Workera. Str. 21. HASERC1EVEB C.j Keaning of Citizen Participation and Voluntary Social Welfare in a ködern Society.
28.	EOBOHE&S Study Croup on the Punctio» and Preparatio»
of .Voluntary WorJcera in the Social Services, (Cambridge 14.23.VI.1967.). Cambridge 1967.
4	VES C.K.'s The A ime and the Kethod of the Study Croup.— PEANSEW V.’.A.: Development and Present Situation in the IfetfaeylsBds. — JOWES H. s The Volunteer in the Social Services - the General Issues, - EhlCET B.; Ethice in Social Vörk» - Km S.s Helationahips wxth Professional Social Werkers and Implicationa for their Training.« Citizena'Aävice Bureau Service - Ć.A.B. - Blaokfriers Family Counsellora Project. - Camden Council of Social Service. Voluntary Workers Bureau. - COCBUBS C'.! Sua-mary of Diecuasion,
29.	PLAMK D.i Koordination und Kooperation als Arbeitsprinzip beim Vollzug der öffentlichen Hilfen.
Schriften des Deutschen Vereins ... St..241, Frankfurt 1967» (Zuas Kitarbeit.in Ausschüssen eta)
30.	FREIES Freiwillige Helfer in der Sozialarbeit. Zeitschrift für das Fürsorgeweaen 1964, št. Io, str. 11-1;
31.	FREIEH D.s Jugendfragen in der Presse»
Gewerkschaftliches Monatsheft 1965, St. 3, str. 156-167.
32.	FREIE!? B.s Jugendhilfe und Öffentlichkeit.
Seuea Beginnen 1963, št. 7, str. lo2.
33.	FREIER D.: Der Sozialarbeiter und die Mitwirkung des Bürgers an sozialen Aufgaben. Auszug aus einem auf dem Sozialarbeitertreffen der Arbeiterwohlfahrt 1§66 gehaltenen Vortrag»
Izs Schriften der Arbeiterwohlfahrt "Offene Hilfen in der Gtagend« und Soeialarbeit" 1966, št« 19. str. 27-42«
34.	FREIES D.; Thesen zur ehrenamtlichen Mitarbeit in der Jugendhilfe. Mitteilungen der AOJJ St« 52.
35« FREIER D.: Das Verhältnis des Sozialarberters zur - ehrenamtlichen _ Mitwirkung.
Heues Beginne» 1965, št. Io, str. 145-148, (Poročilo o evropskem seminarju ZB od 2. - 12. maja 1966 V Arnolde« heimu.)
36.	FREIER D,s Zur ehrenamtlichen Tätigkeit in der Sozial-■'. arbeif.
Heues Beginnen 1965, Št. 9, str« 129-132.
37.	FREIES D.8 5.Müller J BürgerhSuse in Basen.
Dortmund 1967, 60 str, 4°.
38» .FEEIWlhllffE Helfer in der öffentlichen Sozialarbeit,
Heues Beginnen IS64, št. 11? str. 167—169.
39. FREIWILLIGE Helfer in der Sozialsrbeit. Bericht über eine Studiengruppe der Vereinten Watibnen.
UDV 47/1967, št. 12, str. 4o2-4o3.
40» FRIEDLSHDER W.A, & G.S» Carters Concepts and Methode of Social Work»
Englewood Cliffs, Prebtice Hall 1958.
41.	GERBER D.s.Me Wohnsiedlung als Gemeinwesen, Nachrichtendienst 1965, St. 12..str» 411«
42,	GrODBARB - Jacobsons Volunter Services in a Juv. Court»
■ ' Grime and Delinq.uency XIIl/1%7 April,
43,	GORLICH E.H.: Volontärs in Institutions for Belinquenta« Childre» XW/1S67 St. July-August, atr« 147-15o,
Mental Health Gigest, January 1968, str. 16.
44.	GRABEHWITZ A.s The Sole of Volunteers in Work with Juvenile Belinquenta.
International Review of Crimical policy 1964, 'št. 22» str. 68~?o.
45* GRGPPEH junger Helfer - ZeitgejaSsse Aufgaben.
Arbeitsblattes für den Helfer in der Caritas, 26.
46.	GRZESKOWIAK K,: - S. Sztatler:, Poraör.ik kura tora sado-vsego i inšpektor« spo/eoznego.
Warszawa 1966, 192 str. 80.
47.	HAPPE B.: Die Zusammenarbeit der Wohlfahrtspflege auf Örtlicher Ebene, Arbeitsgemeinschaften nach 95 Abs,
I BSHO,
Der Städtetag 1967? ät,. 3, str, 125-128.
48.	HASBERT W.B.t Oeing Volunteers in a Social felfare Service, Case Conference XIV/1967, št, 4, str. 130-136, Cambridge.
49» KABGABIWE J.E.s The Attention Bornes Boulder, Cdiorsöo. Boulöer 1968, (I1)+II"35 str, 4o.
5o. RARTMABH A.s Soziale Arbeit und Public Relations»
Sch*Izerisehe Zeitschrift für Gemeinnlltsungkelt 1958 št. 1-2, etr. 239-251.
51» BASEUCLEVER C.s Bedeutung der Mitarbeit des Staatsbürger und der freiwilligen Sozialsrbeit in einer moderner Gesellschaft »
Rachrichtendienst 1966, St. 6
Schriften des Deutschen Vereins für öffentliche und private Fürsorge, Schrift 237. Frankfurt 1967, str. 1-16.
52. HA TW I. {Freiwillige Menet« evangelischer Frauen.
Die innere Mission 1965, št, 12, str» 4o2—405.
53» KELx£SI£ K«: Persousle Hilfe in einer teegnisierten und ratiocelieierten Welt.
54.	HISTOEY of Volunteer Progress in tfee Boulder Juvenile Court.
Pebruary 1S67, 4. atrojep,. svtograf, str, 4o,
55.	BOWMm «r,i Ehret»astliclie Mitarbeit in der Jögend-Mlfe der DBH.
Jiitteilußg der ürbeitsgemelnachaft tür . Jugendpflege und Jugendfürsorge.. Kai 1968, št. 52, str, 22-24.
56.	HOLBÖRW J,i Priaon After-care-Publio Heeponsibility,
The Howard Journal of Penology and Crime Preventior,
XXI/1969, št. 4, str. 288-296.
57.	HOSHIHEIWO? S.s M. Caljautdinov: Postojanno v centre vniffianija,
Sovetekaja justicij» 1S68, št, 2, str, 19,
58.	JEEP B,; Ehrenamtliche Tätigkeit und hauptberufliche Tätigkeit io Roten Kreuz,
1BK1966, št.6, str. 18,
59.	JBQKJDHIUFE und Bildungspolitik. Bericht vom S.Batttochen Jugendhilfetag in X81n,
München ,1966, atr. 199.2o8. (Bericht der Arbeitsgruppe 17«)
6o» KAKO organizirati socialno delo v krajevni skupnosti.
Občan 1964, št, 15, str, 2-3.
61.	KAMER J.s Volantary Sorkers i» York, A Study of Beeruit-nent Training 1963/64.
York (1965). (VIII)+97 str. 4o.
62,	KESSE1S J. s Eferersamtliche Mitarbeit i» der Sozial- und Jugen&hilfe. Einleitende Gedanken zu einer Standort-beatiffiEurig.
TJachrichtendienet des Deutscher Vereins 1965, št. 11,
atr. 373..
63» KEÖSELS J.s Die gesellschaftliche Hilfe und der ehrenamtliche Hilfe und der ehrenamtliche Bienst,
Freiburg 1® Breisgaa 1967. 61 str. 8o. (aahrbuch der Caritaswissenschaft.)
64» KLARE H.s The Organization of an after-oara Service Staffed by Volunteere.
International Review of Criainel Policy 1964, št. 22,
str, 73-74,
65.	KOSOTKOV !?. - V, Ärnautov» Sil® obščestvennoeti. Socialiatidesksja zakonnoet 1967, St. «, atr. 57-58.
66,	KTJTÜZOV A.: Obšžestvennost' v bor 'be za ukreplenle zakonnosti,
Socialiatižeakeja zakonnoet' 1968, št, 2, atr. 62»
67» IACEYA. s The Citizen and af ter-Care,
The ‘Howard Journal ođ Penology and Criae Prevention 11/1964, št. 3» str. 194-2o2.
68,	UKLOWSKY F, i Das loo jShrige JubilÄu® des Elberfel-d«r Syate«,
Sachriohtendienst 1953, št, 6, atr. 159-163,
69,	LEEMHCÜT8 K.J.s The Voltmteere Sole in Manieipal Court Probation,
Crime and Belinquency X/1S64, št, 1, str. 29-37.
70,	LEITFABEB- für ehrenamtliche Mitarbeiter. Zeitschrift
für das Fürsorgewesen 195°, št, 22, atr, 295~26oj št» 23, str. 2715 8t, 24, str» 282? 1951, St. 1, str» 5i št» 2,
.■ atr. 17—19? 8t. 3, atr»30j št» 4* atr. 4o—41? št» 8,atr» 91? št. le, atr« 113? et» 11, atr. 124,125? St. 12, atr» 137-138.
71« L1CKTÄBE8S f.: The Volunteer in Juvenile Bellnqtterey and. Youth Bevelopment Programa,
B.k. 1967. (115+76 str. 4o« (0.S. Bepartment of Health, Education, and lelfare»)
72« LIEIIHARB K.: Der Hauptaatliohe und ehr er,amtliche Er— aiehungabeiatand.
Onsere Jugend 1966, fit. 8, str« 18—19,
73.	LOCKERHOPF U.: Freiwillige soziale Dienste ia Inland.
74.	LORBECK H.: Kirchliche Sozialarbeit heute.
Die innere Mission lg67, St. 2, str. 62,67.
75« ItJCIEB P.W.! Story of a nonprograa.
Youth Service Sews XIX/1968, št. 3, str» 12-13,
76, LOBEMAIW P,; Ehrenamtliche Helfegruppen- Ihre Gewinnung und Ihre Tfitigkeit.
Caritas 1962, št. 2, str. 7o-77.
77* L0BIKAM P.j Ehrenaatliche Mitarbeit ja, aber«,» Jugermwohl 1966, fit. 5
78» LCBEMSII P» s Freiwillige Mitarbeiter ja, aber ... Juger.dwohl 47/196?, St, 5, atr, 1S8-20Ć.
79« LtJEEKAMH P»s Zusamaensrbeit der hauptberaflieber und ehrenaotlieh«n Eitarbeiter.
Xz;■Caritas- Kaehrichten für das Erzvistu® Köln 1966 11/12, atr« 241,248,
8°. KACFKBBSOÄ B.P, t Community Aßti-on for Raployzent of probstioners,
Crlae and Belinquency X/1964, fit, 1, atr. 38-42,
81, KAHOJ10VIĆ P»! Eobrovoljni rad u oblasti aoeijalne zaStite u Poljskoj.
Socijalni radrik 1967,št» 3.
83.	SEIISCHSK brauchen	8tr*6°.
Mednarodna zveza rrgocialno d^81 ,ieiBŽkl "Bde£i iu-il" i« öinaJtega socialnega dela.)'' el° ~ Glavno vodstvo jsla-
84.	1XCE4BB M.H. 1 T- uv - '■“«•«•»on 1953.
Ä.r •* -'s*«- n«...«.. s_
Ö5. KICHEi B.i Sui&e Pr«+-i»	.
?ari0 1953, 9o+ (1) otr^So! Xiber« Surveiii^e.
86. EOBSISOIf J.j wh„ T_ma,. „	*
Journal of fiesearch ir,*Cr0"'1*****‘ š'1» 2* str. 263-36B.	Deiini3u«»oy IV/1967
arbeiter i^defhaSSL^^fta	Kit-
Jugenđhilfe.	Che Mitarbeiter in der Sozial-
'“"•Sr1“* e, „r. lo)_lo91B
*<i0ItLEH -SCHöL A * is*
amtlicher kit«rbeiter!treßalr! für đie Gevvi^ung ehren-^alpäüsgagik, Söteraloch. VIIT/ic«
" SS^^parerb^^lSS^oJt^j111 C0Urt Setti^«
Bo^Bl9S^)^r^4^lor. UVenUe C0U3-t{
9°’	if.sreciatev «^»ee*
socialno politiko.	i^u®ailo zdravstvo in
Ljubljana 1952,	*	•
Sl. tf4VCI;IL0 za Organizaoi ir,
^ajevnifa 10. f2d. Siniatratvo	8Vetov Pri
(ljubiJana) 1947,	v “ 0 28 s°cialno sJsrbatvo las.
=«“ “	f«—1M.
(ljubijana) 1949,	V0 dr* ^“ton Kržišnik.
S3. NIEKETEB I.s Tätigkeit v^k .
ohrenaotlicher Kitarbeitef !ltUns Altung
^vv- nachrichter ls6^ It. l2!er E°Zi8len ^beit'
94.	fflEK und gib.
(B^ož ERK ®ejrleral3ekretariat.
"ILSaT'“‘rl<- “««•
izdan 17.8.1964.) aocia^eiB del«, 2akoi, je bil
16o
95.	ifOH), 1. s Bhrenatatliciie Mitarbeit, Chance oder Utopie 7 Diakonie 1966, str. lo7. Stuttgart.
96,	OSXS 4.t Correctional Manpower ütilization.
Crime 0»d Belinquency XII/1S66, št, 3, »tr, 261.271.
9-7, PEBkf J.: Varatvo starostnikov v krajevni skupnosti. Občan 1967, §t. 11, str. 6-7.
98. PFEIL E.! Zur Kritik der Wachbarschaftsidee,
Archiv für Kommunalwissenachaften 11/1963, str. 39-54,
99» .The PLACE of Voluntary Service in After-Care, Socend Eeporl of'the Working Party.
London 1967.' .111+55 str. So.
(Kose Office.)
100.	POLJAKOVA il.s Maši obSSeetvennye poaožčniki.
SocialistiSeskaja zakonnost' 1968, št. 2, str, 59-6o.
( Cir.)
101.	P01ISLEDC0? K.J Sovety narodnyh zaaedatelj - odna iz for» udaatija obSžeatvermosti v bor'be s pravona-ruženi jami.
SocialiatiSeskaja zakonnost' 1967., št, 3, str. 5o-51. (Cir.)
102.	PHIMEH atetutB krajevne skupnosti.
Obdan 1967, št, 11, str. 3-5.
lo3• PBOJjBCT Volunteer Section from a Longer Report on Volunteer. Program Growth and Status in the Boulder County, Colorado, Juvenile Court, aa of the Tear 1966.
8 strojepisno avtograf, . str. 4o.
I04« PROS,and Conss Hew Boies for WonprofesaionBls in Cor— rection. Prepared by J.O. Benjamin, M.W» Preedman, E.P. Lynton.
Hat, Cos. on Employment of Youth US Depart. HEW,1966, 12? str.
105.	PCLVERMAHH K.J Eindfücke über ehrenamtliche Kitarbeit in Sozialeinrichtungen der ÜSAr
Wachrichtendienat de® Deutschen Vereins 1963, St, 3, atr. 93.
106,	RASCH-Beuer, K.: Öffentlichkeitsarbeit und politisches Engagement des Sozialarbeiters,
Heues Beginnen 1966, še, 6, str. 231.236.
Io?. HESIBEIITIAL Provision for Hoeeleas Diacharged Offen-dera. Report of the Working Party on the Place of Voluntary Service in After-Care.
London 1966. (IV)+32 str. 80,
(Korne Office.)
loS. The ROLE and Potential Value of Volunteers in Social Beference.
International Review of Criodnal Policy 1966, št. 24, str. 69-72.
109.	HICKEKBACK Vf.s Berufstgtige und der Freiwillige in der Sozialarbeit,
■Schweizerische Zeitschrift für Semeinnflzigkelt 1954, et, 5-6, str. 1o9-137.
110.	ROSSnGARTCT I.: Volunteer Support of Frofcation Ser-
vlcea.	. .	■
Crime and Delinqwency X/1964, št. 1, str. 43-5x,
1X1. SOZP0EZ#BZEHIE Hinustra Sprawiedliweäoi z dnia 13
lutego 1959 r, o kuratorasch sföowyclj die nieletnich. Dziennik üstaw 1959, št. 18, str. 113-114.
112, ROZPOHZ^DElfIE Ministra SprawiedliwoSci z dpia 3 marcs 1965 r. w sprawie dozoru ochronnego naä osobami, ktorya wakopanie kary pozbawienia wolposci werurlcowo zawieszpo, opsz w sprawie nadzoru nad osobsmx wsrunköwo zwolnxopymt» Bzieppik Sstaw 1965, &t. 12, str. 94-97.
113» SA ŠARITI s Voluptapy Aaaociatiopa Ameng Social levlar-ta. CriminQlogica ¥/1967, St. 1, etr. 8-22.
114.	SCHREIBER, J.: Ei» Leitbild für der. ehrenamtliche» Helfer.
Caritas 1966, št. 1, str. 19.
115.	SC OM F.s Ihe Biological Heed to Help.
Hew Society 3o karch 1967. Str» 460.
116.	SIDisAH J.il.K. Sidma»; Cosmunity Volunteera as SiscuBBion Group Leaders for.Juvenile Rrobationera. Boulder 1968. (¥l)-t-45 str. 4o,
117.	-SKABERUE B. i Ä.lelihs Obravnavanje mladinske krifti-nalitete ra Poljske« 1» v Jugoslaviji,
Ljubljana, Inštitut ga kriminologijo 1964. (X)+VIJ+3o4 str« 40..
118» SKELELŽIJA B.; lakuatvo Jugoslovapakog crvenog krsta kot organizacije i sprovodjenja praatovoljnog rada. Bilten, Jugdalovenakl odbor za aocijalci rad, 1967, at, 2,	.
119. SOZIALAR3EIT in der UDSSR.
Wachriohtecdeipst 1966, št. 4, str. llo.113,
12©» STALITA konferenca meat Jugoslavije Občan 1966, št, 24, str, 3-4.
121.	SfELLUHG und Aufgabe des ehrenaaitliche Xitarbeitens in der freien Wohlfahrtspflege,
EPVSY Tfaehrichten 1963, št. Io, str. 139,144,
122,	TATABAC S.s Harodne družine za zažtitu druStvenog po-retka u Sovjetsko« Savez«,
P;:irufnik XII1/1S65, 8t, 2, str, 125-114.
123.	TEAKWOEX Associates. A pilot project for priaon after-cbp«. Second Arnual Report» June, 1968.
London 1968. 8+4 str. 4o»
124» THÖBÜTT W. t Probleme der Sozialhilfe- in neue» Wohnsiedlungen.
Heues Beginnen 1964, St. 12, str• 184-186. Arbsitswohlfahrt Jahrbuch 1964/65 str. 57-63.
125.	UKAZ Prazidiuiäa Verhovnogo Soveta HSFSR "Ob utverždenii PoloSanija ob obSöestvenpyh voapitB'taljah pesoveršeppo-letpih. Moskva, 13. äekabrja 1967 g.
Sovetakaja. justicija 1968, št, 3, str. 24.25. (Cir.)
126.	ÜL3RI0H K,- Der ahrepaatXiehe Helfer.
Soziale Arbeit b.l, 6t.-7/8, atr. 333-335.
127.	UTERKAll K,~ Gemeindesenarbeit als Methode der Sozial— arbeit,
Blätter dar Wohlfahrtspflege 1965, it» 5, str» 138-142»
128.	VIA LATTE R,- Lea dšlfgužs benevoles des coaitla de probation et d'aesiatance aux leberes.
Revue papitentiaire et de Broit -penal 9-1/1S67, št» 2,
atr« 379-391.
129.	VEILLARS - Cybulaki 55.- Une methode da rllducatio» originale, le groupe de forjaatio» civique de Boston. Režduoation 1967, št. 188, str, 33»
130.	VLACHOS S.C» -B.Eavies: Tape Exchange »ad Court Pro-bation.
Boulder 1968. (I?)+II+57 str. 4o.
131.	VOGEL K.R. Daa Jugendamt im Gesellschaftlichen Wirkungs-
zusamnerthang.	-
Schriften des Beutaohen Vereina ... št. 215. X81n - Berlin IS60,
132.	VOLKOV V,x Obšcestvenpoat' v bor'be za tikreplenle *a-konnosti,
SocialiatiSeskaja zakonnost'1968, št. 2, str» 61-62,
133» VOLOTTARY Social Services. A Hapdbook of Information and Birectory of Organizatio».
London 1966, 16o str. 80.
134.	VOLCWTEER Courts in America 1967» 2nd ed. Rrepsred by Horace B,Holmes.
Boulder 1967, (85 str. 80,
135.	VÖH Hans H.C,: Der ehrenamtliche Helfer in der Gemeinde und seine diakonische Aufgabe von heute.
Die innere Mission 1963, št» 11, atr, 342—345.
136.	WEHLITZ K.: Zum Verhältnis von Diakonie und Sozialhilfe* Me innere Mission 1965, št» 12, str. 393-402,
137.	WEIKBKEHUEE E. s Die Kitwirkung ehrenaatlioher KrSfte in der Pftrsorge.
TJachriohtendienst 1953» St« 6» str. 163-169.
138.	WOLF B.t Bis Für sorge er Ziehung und die Presse. Kit~ giieđerrungbrief des ÜFET.,
.Mitteilungen des AGJJ, 6t. 35» 1S62, str. 23-25.
13S. SOLL*SCH H.5 Eie Berufsgestalt des Halfers im gewandelten Auftragsfeld des sozialen Dienstes.
Caritas 53/1962, St. 2, str. 53-69.
140.	The Y8UHS Volunteer in Hottingham, Report of Paet Finding Working Party.
Nottingham 1968, 3o« str. 4o.
141.	ZEII5F H,- E.Kbub - K. DBrrie: Cesamberieht über den
64. Betuschen Füraorgetag 1965 in Köln, Arbeitsgruppe Xs Die ehrenamtliche Kitarbeit in der Sozial - und Jugendarbeit.
142.	ZDK Thema! Pflegefamilie. Pflege und Erziehung von Minder jährige», die ausserhalb des Elterhauses in'einer
Familie untergebracht sind, RđErl.d, Arbeita- und Sozial-ministe re v. 4.2.1966,
Korrespondenzblatt XJOCVI/1966, gt. 6, str. 110-121,
143.	ZUR Stellung der ehrenamtlichen Mitarbeiter in der freien Wohlfahrtspflege,
DPWY Nachrichten 1963» St, 8, str. I03-I06.
144.	ZWEITER Vericht über die läge der Jugend und die Be— strebengen auf de® Cebiet der Jugendhilfe.
Bundeetagadrueäcsache V/2453, insbesonders atr, 19» str, 86-89.