9. številka. Ljubljana, t četrtek 12. januarja 1905 XXXVIII. lete. bhaja vsak da« zvečer, irimii nadalje in praaalke, ter veya po pošti »rejeaaa* «a avetro-ograke dežel* ea vsa leao 16 K, » pol lete 11 K, ea Satrt leta c K 50 h, sa ea meaee 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem aa ao« za rae lato 24 K, aa pol leta 12 K, za četrt leta 1 K, sa ea saaaee 8 K. Kdor kodi aa« poaj, plaše ea rae leto 11 K, se pol lota 11 K, se eetrt loto 6 K BO h, aa os moaee 1 K 10 k. Za tuje debele toliko vae, kolikor rnaia peitaiaa. — Na sareebe brez istodobne vpošiljatve naročnine ae so esira. — la oznanila ae plačaj* od potoroatopso patit-vraft* po lt k, ie m •• eseanile tiska eekrat, po 10 k, ie ae dvakrat, is po 8 h, če ao tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi saj ae iarole fraskovatL — Bokepiai ao so vraesje. — Uredništvo is upravnletvo Ja v Kssflovik sliesk it. *, m aieer sredsiitvo v I. ladeerepja, spravsištvo pa v pritličja. — Upravništvs saj ao bla«ovoliJ« pošiljati aarocaiao, reklaaaaa\jo, •nemila, k J. adasisiatrstivso aavari. Posamezne številke po lO h. , Narodna tiskarna" telefon št. 85. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Slovensko vseučilišče. Tržaški »Piceolo« ae trudi že dlje časa prepričati osrednjo vlado, da ae od slovenske strani ni bati ni-kakega nasprotovanja uatanovitvi ita-]iansk~ga vseuč>lišČa t Trsta, osi-rom* premestitve italijanske pravne fakultete iz Inomosta v Trat. Tuli sedaj ae ukvarja a tem, in sicer a oz'rom oa napoved klerikalne stranke, da na podlagi pakta z Mla-dočehi ne pusti rti ti italijanskega vaeufiiiftfcpgra vprašanja, če ae ne reši obenem tudi slovensko vaeuČi! ško vprašanje. »P coolo« konklndira z občudovanja vr dno preprostostjo in naivnostjo da Slovenci sploh niso protivni ustanovitvi italijanske univerze t Trstu in da so tržaški Slovenci, zahtevajoč, oaj bo eventuvalno vse-uč lišče v Trsiu dvojezično, osamljeii ter predlaga, naj se že ustanovljena italijanska pravna fakulteta iz Inomosta premesti v Trst, o ustanovitvi slovenske univerze pa naj ae raspravlja skupno pri raspravi o uatanovitvi definitivne italijanska univerz«. N*m se pri tem le eno čudno idi: Kako morejo sicer tako prekaljeni politiki, kakor so Italijani, javno nast< p*ti s tikimi — naivnostmi. Predvsem moramo »Piccolu« prav ođlooi.'O povedati, da smo vsi Slo* vene«, ne glede na stranke, popolnoma edini v tem, da imajo Italijani sicer pravico do svojega vseučilišča, ali samo v kakem čisto italijan-skfm mestu Tako rr.e-to pa Trst ni It«l* ansko vseučilišče v Trstu bi pomenilo naj večjo, u prav smrtno nevarnost za slovenstvo na Primorskem, nevarnost tudi za slovenstvo na Kranjskem in zato s m o Slovenci principi al no proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu. Če se ustvari juakim med slovenskim in italijanskim vse-uČilišbim vprašanjem, je f ri tem Trst že sam po Bebi izključen. V poštev more priti Hoveretu, Tri dent ali kako drugo cisto italijansko mesto, Trst pa nikdar in nikoli. Umejemo, da primorski Slovenci Sele iz lokalnih ozirov slovensko univerzo imeti v Trstu, ali kranjski in štajeraki Slovenci — in ti tvorijo ogromno večino slovenskega naroda — niso tega mnenja. Slovenska visoka šola naj služi vsemu narodu in spada samo v Ljubljano. Seveda, ako bi se zgodilo, da bi Slovenci absolutno ne mogli dobiti vseučilišča v Ljubljano, Italijani pa bi zmagali s Trstom, potem seveda bi se naposled, četudi le skrajno neradi, postavi.i na stilišče: boljše nekaj kot nič in se zadovoljili z italijansko slovensko univerzo v Trstu. Ker pa italijanski uaiverzi v Trstu ne nasprotujejo samo slo ven .ki, marveč tudi drugi interesi, zato mislimo, da ta eventualnost ne pride v poštev. Naravnost smešen pa je sPicco-lov« predlog, naj se italijanska fakulteta za sedaj premesti v Trst, o slovenskem vseučilišču pa naj se razpravlja, kadar pride na vrsto definitivna ustanovitev italijanskega vse-ue i čča. Slovenski poslanci bi morali biti res pravi politični otročaji, ko bi sedli na take 1 manice. Vladni predlog, ki se mora te kom prihodnjih tednov rešit1, se glasi, da nai se ustanovi pravna fakulteta v Roveretu Italijani bodo pri ti priliki zahtevali, da naj se ta fakulteta ustanovi v Trstu. Slovenski poslanci pri ti priliki ne morejo drugače postopati, kakor če zahtevo zastran ustanovitve popolnega slovenskega vseučilšča ediože dotlej, dokler ne pride na vrsto de finitivna ustanovitev drugih nenemŠkih vseučilišč in se za sedaj zadovolje, da dobe to, kar dobe Italijani — provizorij — pravno fakulteto. Kar da vlada lahko Italijanom, to da lahko tudi Slovencem, da, ie laglje. Ce se ustanovi italijanska pravna fakulteta v Roveretu ali v Tridentu, mora država plačati vse stroške. Preskrbeti mora poslopje, preskrbeti mora znanstvene pripomočke, preskrbeti večjo knjižnico. Ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani ne bo državi provzročila niti vinarja ustanovnih stroškov. Ljubljanska občina sa je že pred leti izrekla, da preskrbi prostore ca visoko šolo, dežela kranjska pa ima pripravljenih 500000 kron, s katerimi se igraje pokrijejo ne le vsi drugi ustanovni stroški, nrgo lahko tudi ustvari prav vtorna znanstvena knjižnica in Še bo ostala velika vsota za prihodnost. »Edinost« — govoreč o vseuči-liškem vprašanju — predlaga, naj se nemudoma skliče shod zaupnih mož iz vseh slovenskih pokrajin, da se med seboj domenimo glede vseučilišča. Kaj naj tak shod koristi. Kranjski, štajeraki in aoroški Slovenci smo popolnoma edini, da spada vseuči-liiče v Ljubljano, in istega mnenja je tudi velik del primorskih Sloven cev, tako, da je čisto brezdvomno, kako bi se izrekel ta shod. Na t« m stališču se ne da ničesar izpremt-niti, kajti potreba kranjskih, štajerskih in koroških Slevenoev zahteva, da se pravna fakulteta postavi v Ljubljsno. Mi imamo le to željo, da bi slovenski klerikalci v tem slučaju zvesti ostali svojemu stališču, preciziranemu v »Slovencu«. Odkrito rečemo: če pojdejo v boj in če se doseže zaže-Ijeni smoter, bomo mi prvi, ki jim bomo hvaležni in bo to skoraj gotovo začetek nove dobe tudi v življenju slovenskih strank na Kranjskem. Vojna na Daljnem Vztokn. Po t Artur po kapitulaciji. Dopisnik „Standarda", ki je za Časa zadnjih bojev in kapitulacije bil v Nogijevemu taborišču, poroča svojemu listu : Pravi vzrok nepričakovane kapitu- lacije portarturške trdnjave je treba iskati v stanju posadke, ki je bila vsled bolezni in ogromnih izgub silno oslabljena in ji je vrbutega še pošlo streljivo. Ako se naj for Sungšušaa smatra kot zgled za položaj v Port Artnrju, se mora odkrito priznati, da je moral biti položaj ruske posadke dejansko naravnost strašen. Slika, ki jo nudi moderno obleganje, je enostavno grozovita. Že pogled na for Sungžušan in na razvaline, ki so jih povzročile mine, zadostuje, da s strahom napolni najbrab rejše srce in pretrese živce najpo-Žrtvovalnejšega junaka. For SuogSušan je ena sama razvalina, pod katero leže pokopani junaški branitelji, ako jih niso mine razstrelile v zrak in jih raztrgale. Povsod leže trohneča trupla in v bližini okopov se nahajajo kupi še deloma z mesom pokritih ogrodij — trupla nepokopanih vojakov, ki so padli na svojih mestih. Kako je zvedela Kiropstki-nova armada o kapitulaciji? „New York Heraldu" se poroča iz Mukdena: V sredo 4. t. m. je postalo v japonskem taboru nenadoma zelo živahno, slišale so se vesele peami in ves tabor je odmeval od navdušenih banzaj klicev. Sprva so Rusi mislili, da se Japonci pripravljajo na splošni napad, skoro pa so uvideli, da so Japonci dobili samo veselo vest, ki jih e tako zelo navdušila, in vsa ru-»ka armada je takoj vedela, da se ta vest tiče ediuole Port Artnrja. Japonci so nato obesili na visoke droge velike lepake, na katerih je bila v ruskem jeziku napisana vest, da je Port Artur kapitulira!. Skoro istočasno je dospel do ruskih predstraž japon*ki parlamcntar s pismom na generala Kuropatkina, v katerem ga maršal Ojama uradno obvešča o kapitulaciji generala Steslja. V ruskem taboru so sprva še dvomili o resničnosti usodepolne vesti, šela brzojavke iz Pctrograda so razpr-| Šile te dvome. Vtis vesti o kapitulaciji na oarja. Kakor se poroča iz Berolina, je car Nikolaj sprejel vest o kapitulaciji Port Arturja s presenetljivo mirnostjo in takoj izjavil, da je bil na ta žalostni dogodek že zdavna pripravljen. Car je izrazil svoje zadoščenje, da so sa branitelji tako junaško branili in držali trdnjavo, dokler je bilo mogoče. Geaeralu Stesljn je poslal brzojavko, v katerem mu izraža svoje popolno zaupanje z željo, da ga v kratkem vidi pri sebi. Brzojavka cesarja Viljema na carja, in mikada. Cesar Vi>jem je p >slal, kakor se poroča iz Barolina, to- e brzojako v P^trograd: »C*ru ruskemu v Carskem setu — Obramba Port Arturja 0»taoe za vse čase blesteč zgled za vojtke vseh narodov. Ve a svet, zlaati pa j*l in moja armada, občudujemo junaka, ki je poveljeval Tvoji armadi. Da izraz m srnje simpatije in občudovanje g oeralu Steslju nadejam se, da d >vu'i$, da mu podelim našo najvišjo vojaško odliko — od Fnde-r ka Velikega ustanovljeni red »pour le c e ie*. Is o ča*t hočem izkazati tudi njegovemu hrabremu nasprotniku, generalu N »gi.u.e — Po vsebini slično bri oj vk > je Vtljem od-p< sUl tudi nufcadu. C r N kolaj jo ofg-.v^rn: »V tmenu svoje armade se zahvaljujem z« via »ko odlikovanje, ki je h)ćeš podeliti generalu Stealju. St**-«e!| je na čelu svoje hrabre posadke do konc junaško izvrševal svoje do žn> s i. Tv *je priznanje in Simpatije zanj ao me g oboko ganile.« Mtaaio wa je bn oavi: * Vašemu v»lifan«tvu a*rn hvaležen za občudovanje gl d« osvojitve Pi*rt Arturja. Kar se ti^e V š-* milost »e i-lje, podeliti gen* r* u NoglJU naivišjo odliko pramca ar nai'*, d >vol Ujcm tO z radostjo. Ta dva (d^overa cesarju Viljemu sta zelo značilna ! C*r Nikolaj se zahvaljuje za odlikovauje mi-k d t pa ie s-mo dovoljuje«. -a«a* LISTEK „Primož Trubar". (Zgaderinska epika peaaitev. NapiaaJ A. U k e r a. T Ljabljani, 1905. Založila Ig. pL KltinBttjT & F©4. Baartarg.) (Dalje.) Aškerčev »Primož Trubar« sloni na trdni historični podlagi. Aškere — to se vidi iz njegovega eposa — je temeljito preštudiral zgodovino tfformacije. Ne pozna morda samo Diantsa. Detajl«, ki jih na raja, so bili še Ditnitzu nepoznani. Aškerc jih je izkopal iz najnovejših tozadevnih publikaeij. Posebno interesantna in znatno uporabljena je Ehejeva izdaja Trubarjevih pisem. Aškerčev epos nam podaja sliko rtformaeijskega gibanja, v središču te vseskoz verne, četudi sem in tam po zakonih poetike idealizirane slike pa stoji velikan Trubar. Pesnik ga je ovekovečl V najznamenitejših tre-aotkih njegovega življenja, Aškerčev epos ■• začenja v Trstu. Reformaciji jako prijazni ikof Bo-nono je bil Trubarja spoznal mm Dunaju in ga vael sabo), ga posvetil aa snalnika in asu preekrbel prvo duhovBko službo v Celju. Poslavljajoč se od Trubarje, mu pravi škof Bonomo: i^e svečenik si, bodi ljudstvu svečnik in sveti mu z izgledi dobrimi! Med tujce ne, med brate pojdeš svoja. In ljudstvo svoje ljubiš, kakor vam. Na tečno pašo istine, kreposti boš vodil čredo svojo, a odganjaj ko Jezus v evangelju nekedaj od črede svoje s palicoj pastirskoj volkove samopašna in požrešne; preroke krite boš pobijal vedno, boril se za resnico in pravico, pa naj Črtijo te nevedneii, pa naj preganjajo te fariseji in zlobneži ti naj grozijo s smrtjo ■ Čas naš je resen. Star sem že, a čutim, da res poraja doba nam se nova. Veš, prav tako je kakor zdaj spomladi. Vetrovi sveži so zapihali od vseh stranij in starih časov zima umiče se. Led poka, sneg kopni Obnebje je oblačno čeatokrat. In bliski švigajo, vihar razsaja, a stanovitnega še ni vremena. Bog ve, kaj porodi zmešnjava občna » • • V Italiji so vstali iz grobov pisatelji paganski in njih duh koraka zmagovito po Evropi. In ni me sram povedati, jas sam visoko čislam pesnike latinske in grlke duhovite klasike. Ej, proti njim smo mi še vsi barbari! Od vzhoda tam, od starega Bisanca razliva pa povodanj ss osmanska podirajoča cerkve in kraljestva, razrušajoča in požigajoča krščanska mesta. Kdo ustavi nam naval razbojnikov, Turčinov divjih? Kdaj domovina bo imela mir pred silovitimi neverniki ? . . . In ljudstvo naže, prej tako pokorno oblastim svojim, punta se predrzno. Pomiril ni se ie slovenski kmet izza ustanka zadnjega. Na tihem ie tli osvete iskra pod pepelom. In neki dan spet bukne gneva zubelj. Gorje tedaj grajščakom in gosposkaml No, ljudstvo tlačiti se več ne da, o stari pravdi poje pesem svojo. Ni to li zopet nove dobe znak? . . I In kaj godi tam gori se na Nemškem? Menih odpadli, sm*li Martin Luter, poziva v boj rojake proti Rimu! In nemška vojska puntarja meniha narašča dan na dan, in milijone soborcev štel bo kmalu apoetat. In cerkev naša starodavna rimska ? Zaspane svoje mane si oči. Pripravljena ni bila na napad. Ves zbegan tabor je katoliški. In meni se dozdeva, papež sam, nai vojskovodja, je izgubil glavo . . . Vse meša se okoli nas po svetu. Pomladno vreme, jeli, dragi Primož ? Kaj izvali iz kaosa se tega, ti videl bode*, ti še doživišf In Trubar odgovarja škofu, ki mu priporoča snačajnost in delovanje po lastness prepričanju. „„Po delu hrepenim. Ah, smili ae mi ljudstvo zapuščeno, pomagal rad bi mu, pokazal rad mu kakor Mozes iz puščave pot v svobode rodovitni Kanaan. Moč čutim, čutim v vseh jo žilah svojih, neodoljivo mlado svojo moč, ki hoče spremeniti se v dejanje. Orožja — znanj;i dali ste mi Vi; v nj»*m uril bom poslej se neprestano, da ideal svoj uresničim kdaj. Bom mogel li? . . .UM »če hočeš, tudi moreš! Največja moč ua svetu, to je volja !a V Celju si pride bi Trubir kmalu velik ug*ed kot propovednik in kot Človek. Med Ijndatvcm vlada opio šna nesadovo!jnost. Na semanji dan so v Celju ztrani kmetje od reznih strani in tr ž jo o svo-ih križ h in težavah. AUerc nam je ta semenj predočil v živi sliki in označil razmere v realist čno vernem pogovoru med kmet*. Prvi sejma r. Hej, to je sej m! Že več let nisem vioel na dan današnji kupcev toliko. Kaj prišlo je Hrvatov, Nemcev, Lahov! Kar trgajo za našo se živino. Prav dobro sem prodal voličke svoje. Drugi sejma r. Resnica js! Vsš, sosed, tudi jaz ponesem nekaj si domov dobiška; ko bi le ves ostal pod mojoj strehojl A davki, davki! Kmeta molze vse. In dokler Turek nam ne da miru, za vojsko gre dohodkov polovica. Grajščak odira nas za desetino, in če upreš se, vklenejo te v klado. In ko so te izstradali po ječah, £en6 te lačnega na trdo tlako. Tretji sejmar. Pomagaj, siromak si, če si moreš! Pa nekaj si pozabil, ljubi boter 1 Na cerkev si pozabil I Mašniki za nas so sila dragi, - takšni namrti, ki nam pošiljajo sedaj jih škofi na fare za pastirje . . . V a i. Res je, res je! Četrti sejmar. Naš župnik, na primer, kaj mislite, nedeljo za nedeljo bere nam le čisto tiho mašo. Kvangelj prevaja sproti nam iz masnih bukev, Namesto pridige pa nam oznanja le biro svojo kar izpred oltarja. Na lečo si ne upa tolsti mol; podrla bi nemare se pod njim . * . Peti sejmar. Kaj žunnik vaš! Lahko ste zadovoljni, j Rojak je vaš in z vami govori v jeziku maternem. A naš j? Nemec! In kadar bere sveti evangelj, vsa smeje cerkev godlji ae njegovi slovensko-nem&ki. To je služba boija! Sesti sejmar. Naš fajmošter pa črn je neki Lah. In ltpo mlado ženko vam ima Admiral Dubasov za navidezni mir. Admiral D a basov, dlan hu'1-ake preiskovalne komisije, ae je baje napram uredniku lista »E -ho de Pariš« israiil tako le: Pred 14 dnevi aem predlci 1 carju reformni projekt ▼ zadevi nače vojne mom »riče. V izvršitev tega projekta potrebujemo SO mesecev. Končni otlj tega projekta je, da si zagotovimo premoč na morju. Naše br^dovje na Dtljntrn Vitoku je uničeno in tudi H idest-veoski ne bo mogel tapočati n>čeaar resnega. M >goče \-, da mitih Kuro-patkin na resne operacije v Koreji. A predvsem je treba misi t: na blagor d> imvine, ako to tudi budo ta-dene narodni ponos. Moje mnenje je, da se bližamo miru. Port Artur iu one mandiurske pokrajine, ki j h je dosed*j osvojila japonska arnrudd, n-j ostanejo Japoncem. T .-da ta mir bo imel samo snačaj provisorija. č m imamo mogočno brodovje, prične se nova igra, pri kateri bodo vsi aduti v nas.h rokah. Zadnji oddelek 2. tihomorske eskadre. Ruske kriiarke »Oleg«, *J*i'm-rud«, »R on«, in aDaiepr« in torpe dovke »(Jrorr k « »Orožni« in »Rdivi« ao v torek ob 10. uri dopoldne od plule ii Port Saida proti jugu, da se združijo z eskadro admirala K >ž-destvenskega, ki čaka nanje na Madagaskarju. Te ruske ladje bodo ia bile do Madagaskarja približno 14 dni. Japonski načrti glede Indokine. »Eebo de Pariš« zatrjuje nasproti dementiju japonskega poslanika, da je poročilo bivšega japonskega ministrskega predsednika K >1ame, ki je je priobčil ta list, avtentično. Vćeraj je uredništvo priobčilo drugi del do-tičnega pcročila, v katerem sa naglasa, da mor« francoska Indokina nasproti K tajski igrati isto vlogo, kakor Koreja napram Rusiji. Leta 1910. bodo v Iidokini dograjene železnice in 8 tem napoči čas, da Japonci osvoe t> deželo. Admiral Skridfov na povratku. •LokaJanzeigerju« se poroča iz Petrogr*da: Aimiral Siridlov je v torek, 10 t. m, odpotoval iz Vladi-vostoka v Petrograd. V svojem na govoru na častnike je pred odhodom Dsglašal, da bo Viadivostok v kratkem torišče velikih dogodkov, in on samo želi, da bi se v slučaju, da bi bila potrebna cbramba trdnjave, vladivostočka poeaci k* bojevala z istim junaštvom, kakor branitelji P rt Arturja. _ Štajerski deželni zbor. Gradec, 11 januarja. Nadaljevala se je debata o proračunu Gozdi donaiajo deželi 96 093 K prebitka, pristojbina za godbo 38 900 K. Posl. \V a g n e r je predlagal novi davek na vodne sile za mlinarje in industrijoe sploh. D »si so nekateri poslano! govorili ostro proti predlogu, bil ie vendar sprejet. — S tem je bil proračun zaključen tsr se je sa-i h razpravljati o pokritja. Nepokritih potrebščin je namreč Že 2,592.437 kron. Z čelo se je ugibanje in na-avetovanje novih davčnih virov. — Posl. dr. P loj je izjavil v imenu Slovencev, da ne morejo glasovati za proračun, ker nimajo potrebnega zaupanja do sedanje deželne uprave, do večine. N»del,e je cbžtloral kontroverze med kmečkimi ia obrtniškimi zastopniki R-sitev G »ano je le v crt?*mčni r tortni deželnih U □ aro. Ako se tudi če letos dokiade ne svičajo, ztfodi pa se to ze najbrže pribodnje leto. Treba bo napraviti pred vsem konec zastarelemu vladnemu atal.sču, da si glede ljudskega iolstva labtt vse pravice, bremena pa naklada deželam. O jozarjal je na zgled Prusko, ki izda za Šolstvo vaako I to 76 mihionov kron. Predlagal je, naj ae deželoemu odboru naroči, da pripravi organiČno reformo deželnih firiaoo ter deluje pri vladi na to da se r*forma omogoči. Posl. dr. pi. Derschatta je odgovarjal na icva|an|a dr. Plojs. Pritrdil je ntrgovtm izvajaniem g'ede drželnih financ in da se b »do naklade rrs fcmahs morale z^pet zvijati. Oi leta 1897. do 1903 *o deželne naklad- narasle od 4900.000 kron na 7 500000 K dočrnn s« se davki brez novčanih naklad pomnožili le od 13 100.000 K na 14900000 kron. Pri gasovanju so bih sprejeti vsi predlogi finančnega odseka s predlogom dr. P loja vred. Proti proračunu s > glasovali le Siovenoi — O uatanovitvi enoletne kmetijske dole s slovenskim učnim jezikom je poročal posl g" f L a m b e r g Predlagal je v imenu G lančne/a edieka: Poročilo štajv-rakega deželnega cdbora glede ustanovitve kmet'jske dole z enolttt m tcč*jem in s slovenskim učnim jezikom se «z*me na znanje. Obenem se deželni odbor poziva, naj pretresa potrebo glede izpopolnitve kmetijske izom ke nižje vrste ter pospešuje to vprašanje posebno v smislu, ali bi ne bilo priporočljivo, daseu8tanove tudi za S p. Štajer praktični tečaji za živinorejo, mlekarstvo in še za druge gospodarske panoge, kakršni t-č*;i že obstoje na Gornjem Štajerskem. Poslanec Robič je dodal predlog, da mora deželni odbor v prihodnjem zase danju o t m poročati in staviti določne pred oge. Češko-nemška sprava. Praga, 11 jaru^rj*. Ministr ski predsednik baron G a u t s c h namerava v češkem deželnem zboru ustanoviti permanentni spravni od bor. Češki politiki pa ao spregledali Gautechevo taktiko. Tako piše neki poslanec v »PUensk'h list»h«: »S stalnim spravim odborom namerava baron G a u t s o h izločiti čelko-nsmiki boj is državnega zbora. V kompleks teh spravnih točk pa bi sa pritegnile tudi take sahteve, ki jih želijo imeti cehi čimprej© isvriane in ki Nemsev nič ne brigajo. Na ta način se nas hoče premamiti. To bi bila le obnovljena K6 berjeva politika, ki je češki poslanci ne bodo n koli podpirali.« Za varstvo delavoev. Dunaj, 11. januarja. Švicarski avezai avet je razposlal diplomatič-nini zaatrrpnikoaa varh evropak>h vlad okrožnica e vabilom h ku.to reno*, da ae urodi vse potrebno sa varstvo delavstva. Volilno gibanje na Ogrskem. Budimpešta, 11 januarja. Ziupmki rumunskth vehlo^v so sklenili na shodu v li ■ m »ur.t -.dtu, da ae udeležijo aktivno pr*dstoječih vo htev v ogrski drž*vni zbor. Budimpešta, 11. januarja. Kosstthova strmi ka je sklenili, da ■e da|o njeni čiani pri prihodnjih volitvah voliti v delegacijo. Gibanje za usta f o na Ruskem Petrograd, 11. januarja. Vkljub z*nikan|u z vladne atrani se vendar vzdržuje vest, da knez M i r s k j odstopi. Njegov naslednik bo \V 111 e , ki je proti konstituciji in proti razširjanju ztkonodajak h pravic z*mt>tev; nasprotno pa ni proti sktemtvi a.i u z Japonci pod Častnimi pogoji. Predsedstvo v ministr skem svetu bi W»tte še vedno obdržal. Berolin, 11. januarja. Tukajšnji listi prinašajo neverjetna poročila o izgredih rezervistov o S nolensku. S juiitalo se je baje 3000 rezervistov, ki so tako razgrajal , da je moralo pr ts vojaštvo ter je po rezervistih streljalo. Pri t*-m je padlo 200 rezervistov. Z-iradi teh d. g -.dkov so se usmrtili rasni častniki, med njimi tudi en polkovnik. Dopisi. Iz Dol. Logatca. Akademično đruftt'O »Prosvetna nam je priredilo L gatčancm doe 6 t ni. večer, kater* ga se vsakdo s neko zadovolj nostjo in tih m hrepenenjem po ena-k m večeru spominja. Ta dan je r ar reč vpriiorilo društvo sProsvet*« pravo narodno igro »Rokovnjsči« Pred igro je pozdravil predsednik »Presvete«, g. stud. vet A Riboikar, v iakrenih besedah mnogobrojno ob činstvo, velika dvorana hotela »Kra mar« je bila natlačeno polna, dotak-nivši se v kratkih potezah programa • Prosvete« — O 'gn sami pač ne moremo p sati obš rne krit ke, kajti vse igralke kakor tuii igralci so se tako uglobili v svom vloge, da je bila obča s>db>: »Rokovnjači« so se igrali dovršeno. Originalen tako v m* k k- k r tudi v igri ie bil Blaž M zol »Uf«, to ti j* bil pravi tip kranjskega kmeta. Ii Nande? Dobro, da ima igra le pet dejani, ako bi jih imela Šest, bi potem Nande lahko odp^hal ne le Polon'c*", ki se je ▼ pa kup otrok, hahahaha! Za nas ne briga se veliko. Ne uči nas, pa tudi nas ne zmerja. Ne utegne ! Hihi, naš fajmošt^r, gospod Džovani in pa njegova kuharica Mica ! Lep par, prijatelji, lep par! No, pijmo! Sedmi sejmar. A vi Celjani menda ste srečnejši. Pred svetim Maksimilijanom davi vse trlo se meščanov je in kmetov, ki silili so ▼ cerker k opravila. Pri vratih sem postal bil radoveden in pridige celo uj*l sem kos. Govoril je Blovensko mašnik mlad. Odkod je prišel k vam ta beli vran? Krčmar. Ta mladi pridigar gospod je Primož, in piše se za Trubarja, da veste! Pri nas kaplan je šele leto dnij in vse ga ćisla, ijubi, obožava. TJčen je in goreč. Beseda naša iz ust mu teče kakor laško olje. Poslušati ga nam je prava slast. Vse Sveto pismo menda zna na pamet. Tako govoril v Celju ni še nihče. Sam Bog ve, v čem je pravzaprav prečudna njegovih pridig moč. Če govori, ne slišim le besed iz ust njegovih, jaz tudi čutim, veste, v srcu čutim, kar ta duhovnik mladi govori. In zdi se mi, da gleda mi v dno duše in ve za grehe moje in slabosti. Pa ne da bi me zmerjal in obsojal na pekla dno gorečega ko drugi naš dobri Primož dviga me le k sebi, tolaži me, z usmiljenoj rokoj mi kaže sam rešilno pot pokore . . . M d tem sedi Trubar z baronom Ungnadom in drugimi prijatelji v hiši lekarnarja KUusa. Streže jim lekarnsrjeva hčerka Barbka. Tu izve Trubar, da ga misli modri škof Krištof Ravbar poki cati v Ljubljano Trubar je tega vesel, saj ve, k*ko je narod potreben poduka. Duševno stanje naroda opisuje Trubar tako-le: Največje zlo med našim dobrim Ijadstvom, studenec kalni, iz katerega izvira toliko nesreč na sveto, nevednost je, neizobraženost! Oh, ko bi vedelo omizje slavno, kaj vse izkusil sem to kratko dobo, odkar pastir duhovni sem med vami! Ljudje imajo me za čarovnika, ne za vodnika in učitelja No, jeden hoče, da mu zagovarjam modrasov vgriz strupeni, drugi pa, da volčič bi mu zvračil v kravjih parkljih. In tretjemu tam dvignem naj zaklad z molitvami. Četrti spet bi rad, da čuvam njivo in vinograd mu pred točoj in novihtoj. Čarovnice preženem z blagoslovljenoj vodoj naj iz oblakov Petemu čudaku obsedel ženo bojda je hudič, in jaz naj molim krepek eksorcizem, da ženka ozdravela bi božjastna . . . In šesti hoče, da mu za denar naj Čitam mašo in zakaj ? Zato, da bi sovražnik mu poginil kmalu! Nedavno prišla k meni je kmetica pa prnvila mi e glasom je skrivnostnim o čudesu velikem Zraven hiše tam blizu celjskega gradu stoji v*soka smreka in na smreki tej o mraku prikazuje se — o, čujte in preveč aa ne smejte mi nikar! —• ji sama Mati Božja, ki želi, da cerkev romarska se tam sezidal Kmetica ta je namreč krčmarica. In kmalu bil na čistem sem, zakaj bi žena rada, da pred pragom njenim bi zbirali se romarji pobožni ter pili njeno vino. A slep;irko zaslepljeno poučil sem, nato pokazal sem ji vrata. Hahaha! Ne, ne, prijatelji, to ni za - m 1 Rojaki moji so in bratje moji . . . Moj cilj je jasen. Le resnica čista nas more rešiti In kar na njivi krščanske vere prave evangeljske primešalo se ljuliko je zmot, to mora se popiti iz pšenice I . .. Oči odpreti hočem jaz rojakom, da vidijo, da sije solnce božje! Jaz hočem, da spozna Slovenec tudi, pokaj ustvaril glavo mu je Bog . . . Od tistih Časov je minolo ie kakih 350 let, a duševno stanje preprostega ljudstva ni še dosti bolje, kakor je bilo tedaj. D *, protireforma-cija je svoje delo izvrstno opravila. (Dalje prih.) svojo vlogo prsv zamaknila — tam-vel najmanj le »na vsaki roki pet« — Polome Čevljar Bojo bo pa naenda postal lomasti četIjarideal. Njegov refren: »To pa meni nič mar« — je postal ie popularen v Logatcu. Toa-*ek Obloški je bil pravi pravcati Rajtgusen. Ne čudimo se nič njegovi apretnosti, ako je snat tako »spretno konje krast'«, kajti saj Še človeška arsa niso bila varna pred njim. Kai pa naj poreč«-mi o ostalih osebah f Eiino le to, pndttovkinem posestvu; o o* s. kr. deželne vlade kranjske rešitvi priziva evange jake cerkvene občine v Ljubljani proti občinskega sveta sklepu glede opu sritve njenega pokopališč«; o dr. Fr. Počka prizivu proti odloku mestoega magistrata v zadevi prezidave njtgove hiše v Streliških ulicah št SI; o Fr. Poppa prizivu v sadevi postavljenja ograje ob njegovem posestvu na Dolenjski oesti bt 40; o neki disciplinarni zadavi. — 600 ovčic brez pastirja. I« Kočevja nam piše vele-ugleden rodoljub: »G;tt9eheer Bote« je v št. 1., i dne 4. t. m. s velikim veselj-m razglasil, da so dobili v Domžalah od višje cerkvene oblaati dovoljenje, da se bo tam nemško pridigovalo. Domžale so slovenske in prebiva tam samo nekaj priseljs nih Tirolsev. No, ako se bo pastir |em nemškutarjenje na prižnici izplačalo, sa ni čuditi, da so domžal akim Tiroioem h tro in radi ugodili Nemci 80 brž razburjeni, ako se jim ne trobi po njih volji na ušesa, in zato ima oerkvena oblast tak tč-spekt pred njimi. Sovenci pa smo potrpežljivi in zato pometa cerkvena oblast z nami oelo na Kranjskem Na Kočevskem je naa Slovencev, ako se računi po izkazih ljudskega štetja, več kot 259/,, v mestni župniji kočevski pa več kot 30a9. V resnici nas je vsaj za 10% več. Pri ljudskem štetju so nemčurski komisarji kar po vrsti vpisovali nemški obče-valni jezik tudi takim družinam, ki si v nemškem jeziku niti kruha ne morejo kupiti. Drugi so dali sebe in svoje družine vpisati za »Deutsch«, da se e tem prikupijo in pritisnejo Kočevarjem, kupčevaloi pa so radi kupčije zatajili svojo narodnost. Tako se torej pod* nam Slovencem na naši seml|i, na Kočevskem. Ako je kje par Nemcev skupaj — to se vidi v Djmžalah — se jim mora koj nemško pridigovati, dečim se za S ovence nihče ne zmeni. V Kočevski iupniji naa je nad 600 Slovencev, ki ne raiumemo svojih pastirjev. Prosili za slovenske pridige ne bomo, ne le ker mislimo, da se mora pastir brigati za čredo, ne čreda za pastirja, marveč tudi zaradi tega, ker vemo, da bi prcttili zastonj. Pri tth pastirjih je vso narobe. Celo v dalnje divje kraje hodijo, da bi — kakor pravijo — nabrali ovčic za svojo čredo — ovčioe, katere ie imajo v svojih čred f h. pa zanemarjajo in jih izgube vsled tega, ker te ovčioe svojih pastirjev ne razumejo, čedalje jasneje vidimo, da je kranjska d u h o vš č i a a s š k *» f o m vred Sloveneo aa košev skem izdala in prodala N * aa -sem. Svojčas se je ksnoaik Klas aavaenaal sa sloveosko šolo v Kočevju — danes noben duhovnik aels o tem ničesar slišati in tudi kate-liško-narodna stranka ne. 9kof je pi sla! na Kočevsko nemško-nasio-nalnega dekana, ki dela silno nemško propagando in izdaja u tri-nemški časopis. Slovenci smo ▼ narodnem oziru zapuščeni, kajti slovenska poslanca kočevskega rkr*ja ss tudi nii do brigata s% Slovenee. Morda ne santi. Po pnin'sah in po spo-vednicah nas sili duhovščina, da jo moramo poslušati in hoditi k pr dirana itd. Mi pa pravimo »i i k* ta|č«, pa gremo is cerkve. Č mislijo cerkveni krogi ie kaj dolgo puatiti slovenske ovčise na Kočevskem brez pastirjev, katere bi razumeli, znajo učakati veliko presenečen e. — Slovensko gledali&ce. Ker je gospod O r ž e 1 s k i nesadas budo obolel ter se tudi bolezen gospo S k a 1 o v e ia gospoda L e k e d e, ki sta se že pri zadnji predstavi „M : gnona" borila s budo indisposieijo, šo ni zboljšala, morala se je današnja repriza opere „Migaon" odpovedati ter današnja slovenska predstava odpade. Nadomestiti je s draaasks predstavo pa žalibog tudi a i noogoča, ker ima vladajoča inflzenca tsdi sssd dramskim personalom svsjc Žrtve. — Za že kupljene vstopnice se vrača denar v Šešarkovi trafiki. — Pnkodnji slovenski predstavi ste v nedelja, dne 15. januarja. — Imenovanje. G dr. Val-ter Smid je imenovan za kustosa deželnega muzeja v L ub jaai — i»Die Inf ermation" je pred nekaj Časa prenehal* uhajati, ker je bil njen izda|ttel g >sp J »a*p Graf težko (b 1 1 in a<* j* moral pod«r»»či operac-ji. Zsaj ie z.čela •Information« s nova ltbajati. — .Telovadnega društea „Sokol" v Ljubljani 43 oocai co r r>'ie v soboto, one 14 jai u arja 1905. leta oD 8 url z*ečt»r v rt*atavrae!|4kib proatorih v •Nar^darsn domu« Dnevni red: 1 Nagovor staroste. 2 P »r »čilo taimkovj I Poročilo blag i'i'k ivo 4 Poročilo ničel-nikovo. 5 P .rt Silo prt*gtedovaloev računav. 6 Vohtev odbora. 7 S.n-čajnoati. — „Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko" priredi v ned^'j", one 15. januvana preda-kanje v L t'ji v gostilni »Pri p iti«. Z četek 00 4. uri popoldne Pred* vala bodeta: g. »*nton Jare ia g A. B u k o v i e. — Nova Panonija. T nedelje so imeli akcijonarji in glavni inženerji, elektrotehniki in arhitekti sesrauek v Ljubljani. Višji inžener Seanebear je predložil glavne načrte najmodernejšemu mesta sveta, ki so našli sploša« odobravanje. Elektrotehnik T a ga je predložil zanimiv načrt za prometan zvezo med Novo Panoniju in ostalim svetom potom — zrakoplovov. Vaf.no vlogo bode igral Marconijev breižičm brzojav, teleian s fotografijami, električna železnica, vzpenjača, lite ia drage najnovejše iznajdbe, ki jih je prinesel iz dežele neverjetnosti, is Amerike, pristni jankee B e eri z. Toliko sns izvedeli izza kulis. Stvar je torej sts-pila v resen Stadij in jo priporočam* v uvaŽevanje merodajnim Činiteljem. — Sinocnjo vinsko po-kušnjo |e posetilo tudi min go tuph ohiuo-Joftf. ki so ieleli nabaviti si pristne kranjske vinske kapljice. Vobčs »o ae hvalil«, vsa vina. Po vinski p kuš }i ob devetih je bil v kavarni • Evropa« koncert, kjer se je kar trio odlčneo-a občinatva. — Težko je obolel detelei poslaneo g Anton Ui m, grajččak na Kleve**u pri No»em mestu. — Akademija. V nedelje, 15 t. m, preiavaia na Jesenicah a dr J 38. Ti čar, okr. zdravnik v Kranjski gori, in v Postojni g dr. Vlad. R ■» * n i h a r. — Čitalnica v Cerkljah. Z novim letom )e pričala delovati v Cerkljah pri Kraniu »Citalnioa«. £s dolgo let so se nekatermki bavili s m si i jo ustanoviti to prepotrebno društvo, kateregra namen je petje in izobrazba. — Pripravljalni odbor je dne 18. deoe-mbra pr 1. sklical občni zbor, katerega 8-* je udeležilo obilo občio-stva in na k« j m je bil voljen sledeči odbor: preiseinik g. A n d r. Kmet; podpredsednik g >*p. Josip Jenko, tajnik g. J o s i p L a pa j ne; blagajnik ar Pran Ahlin; knjižničara;. Karol M ah kot; odotrnika gosp Janko A h 11 n in ur Toma! L u p « u; na mestnik g. Ivan Kern. — čitalnica ipaft i» takoj ob libeli nad 200 kras-p'b kniig, katerih so darovali gosp. j*nko Vuvken, po««stn k ▼ C-rkhah 113 si. »3">ven«ka Ml««« 50 n drugi lisni a»d 50 Bodi jim iareeen« tem •p tom najiskreoejia s« h »ada! Poleg knjig j«* Olanom n* muoI»K'I 10 6a §op'*ov, in sic*r: »Slovenski Narod«, ,u Tvrtci, sSlovsmec«. sUAttsljski f varil«, »Domoljuba, »Kmetovalec«, iCebelar«, »Mir«, »Domovine«, »8oca«, *E »nest«. »Pređa«, »Šftrat«, »J<-t«, ,\ -trani' c«, »Liub. Z »on«, »Dom i ci gvet«. »Siov»n«. Na te je čitalnica j? • »a naročena, deloma jih pa pre-pu^ajo člani bresplaCno. — Pevski ibor, broieč 15 6'anov, se tudi te mirljivo vadi. Of-idakovati mu te naj-v,fi uspehov. Tuii predavani se elani prsr pndoo udele*u aio Preteklo ne-delp J*4 g. fil »«»f Evg;en Vavken pr»*»val o »raavo|U avetovnega propeta«, 14. t. m. pa num uoitelj g K »ml Ma h kota razjasni vro dese an'^ ruaso |aponeko ▼ojoo. Ker s« paora C t^lniea, kot vaa novouatanov-] o* druatv.% na deželi, k|er i> t^eba orati led-no, boriti a gmotnimi VŠ4«ami, prosmo vae p. n letovi-$i»rje in izletnike, ki poaečajn C rklje, da pjdpirajo to valno pjat.-i>anao. O d b n r — Podružnica sv. Ciril« in UHeioda na Jesenicah jo inurla f nedeljo, dne 8 t. m , s*oi občni abor v sokolo«i teb v» se e volil no« odaor, in aic^r sle dr5t gr**.: dr Frao Kosoj, pr«-d j-dii'k 1 v a n L e g a t, podpredsr doift, Fr»n Fabino, ujnik, Lo«ro Hu-m^r, blagajnik. Emil Guit'D, Jakob Mesar in Stefan Podpac, od boro ki Po kratkem nagovoru g. ptrtra R i i na a n a . v katerem po-iirija na*z>6e na skupno delovanje, se je sborovanje sakliuĆilo — Mastna občina idrijska is s no»im letom pri s«< je»m pošlo vaniu vpeljala krj govodstro po ai-ilrmu. kakrien je u^^n pri liub-]j&nsk m magstratu. S t*m se je inatno ođpomoglo nedostatkom pri aenarnem poslovaoiu idri:ske c bsine, s p polnoroa rečeno vadevno vpra is'js ni d »kler sa ne nastavi ie po-st-boega ur dnika-bUg*inika. Pravo denarno poslovanje zahteva na em Strani dobro urejeno knp^o rodst»o. na dru/i strani oa san a'jivo pos'u-$oio bUgajmco. N kakor ne srne biti, da bi eden uradnia opravljal knpg* -vod tvo, cbenem pa tudi vodil bia-gajnsćne dnevnike. Da ne bo tore| sabora le enostransko reieoa na) se aattsvi pri mestni občini idrijski ie blagajnik. Vemo v naprej, da se bo ta zaMeva odklanjala z razlogom, d* bi poseben blagajnik ne imei do volj posla in da gmotno at*oje občine ne pripušča nastaviti če ene g« uradnika. R-s je sicer, da bi bl»if«t-fiik, čeprav ima obćina skoraj 300000 kron rednega letnega prometa, l»h«o opravljal svoj posel v dveh uradnih urah na dan, a naj bi poleg biagaj ničnega poala imel ie kako drugo opravilo. OOčina bo v doglednem lasu prav nujno potrebovala stavbnega večČaka, s ) nače cestne, vodo-fodoe in asan&čae razmere uprav kri*e po regulaciji. Kftko prav in ko-riktno za obč no bi bilo, ča bi torej u blagajnika nastavila uradnika, ki bi imel tudi stavbno strokovno izobrazbo. R o nao, da bi ta uradn k btag«]nično siuioo opravljal od 10. do 12 ure dopoldan, v ostalem čaau pa strokovna dela. T-tko bi imela občina zelo dobro urejeno denarno poslovanje, in etatbna dela bi se opravljala umneje in cenejše, ker bi ne trebalo občini plačevati dragih stavbnih načrtov in bi se vsa mestna dela vršila pod nadzorstvom. S tem ata zgorajsoja razloga n čeva. Urad Đik bi imel dovolj opravila, občma P» gotovo ne večjih stroškov, kakor sedaj. Priporočamo našim odbornikom ta nasvet v izvršitev, saj težko fie bo, ker bi bilo čudno, če nasprot &iki vedno in vedno opozarjajo na &ered in slabo opravljanje meatnega ffoepodaratva. da bi pripomočkom v tboljsanje istega nasprotovali. — Prememba posesti. O. •van Jovan v Domžalah je prodal *»oj mlin za 27 000 K g. Kriz. L ad-*ladterju, tovarnarju slamnikov v Domžalah. Novi lastnik napravi pri Klinu elektrarno. Upanje je, da bede -o atrptembra t. 1. delo končano. — Stavka v Nabrežini traja f& šest tednov. B je se bliža koncu, kot med delodajalci in kamna^i ob ■toji le še eno sporno vprašanje, nam-re6 delavci z htevajo, da se ne sme ■prejeti delavcev, ki niso v socialni ^mokraoiji, v delo, delodajalci pa se ^oiu protivijo. — Sloititkov rojstni dom r~ ni prodan. 1* Ponikve od foSni železnici se nam poroča, da je * Anton Slomšek, posestnik Siomu zedaj dtOaiuvno odstopal od prodajo svojega posestva solao frač k emu Nemcu Dne 9. t. ni. bi so bila morala prt notari« v Šmarju pri J«llah skleniti pismena kupna pogodba ali a;. Anton Blonalek ni i 1 sklepati pogodbe in je raje pust 1 ■•-pasti 1000 kron, ki |ih je bil fte poslal Nemcu aa odstop in je povrnil 100 kron aro. Storil jo to na prigo varjanje ovojih sestra, katerim gre aa to v«a *««t in hvala. — Pati pst I 11 C*lja se nam piše: V n*dt*ljo s«eCer sem prišel v natUoeno polno gostilno »Narodnega doma«. Vsedtm se za vrata k dvema dobrima znancema ter se začnem precej glaano i njima razgovarjati. »Pat! pat!« — se zasliši naenkrat od nasprotne mite, —- kier so gostje med seboj le šop*tali Misleč, da boče nastopati kak pev o ali govornik, uuhorm tudi jas *er čakam r»do«edno. kaj da pride Ker pa se n hse ne oglasi, vprašana sačuiea svoiega sna*>c», kaj da pomeni ta • pst! pst!« Ta mi je stvar t*koj po laaoil. V nasprotni m koncu o »bo |e gral namreč neki mogočni gospod — »marjaš« ter je ravno pred ono pa* d< bod< sn nekemu goatu, kida Koatilrii gotovo dea»okrat toi-ko za služiti kakor dotični m gočni gospod, ukazal m o I č a t i a 1 i pase lzgo-sttlne odstraniti! — T rej »pst! psi!« kadar kak roogočnik v »Narcd nem dor» u« »marjHŠ^!!« — V Liutotvtaru stoji nemitvo na jako slabih nogah. Edmo uraduiki so zanesljivo nemški, sata se pa ti uradniki na vso meč pehajo, da bi se slovenska stranka na kak način ne utrdila. Zdaj je g. KovačiČ iz Cvena kupil v Ljutomera hišo Komaj je prišla kupsa pogodba na davkarijo, že je tekel c kr. davkar Duller nagovarjat KovaČiČa, naj knpljeno hišo Nemcem proda. Kar 800 K dobička mu je ponujal. Ker ni niš opravil, se je davčni nadzornik KI« dič peljal v Cven in je on pestil Kovačiča, naj hišo Nemcem proda. Tadi ta napor je bil brez uspeha. — Nemški ttčitalji proti Slovencem. I* Maribora se nam piše: 11. t m. je bila pri okrožnem sodišču obravnava o prizivu upokojenega nad učitelja Franca Snuderla zoper naduči telja Janeza Jagra v Studencih pri Mariboru. Jager je znan kot „pristeu* Nemec dasi je dom« iz slovenske Ja renine. Povod vsej obravnavi je sledeč* Ker je predbacival umrli načelnik kraj-nega šolskega sveta Šunderlu, da tudi njegovi otroci dobivajo knjige za*tonj od podpornega društra za nemško deco, obrnil se je Šnuderl na okrajni Šolski svet s prošnjo, naj zahteva slednji od nadučitelja Jagra zaznamek onih otrok, ki so dobivali knjige zastonj. Jager je pa to smatral kot ra/.žaljenje časti ter tožil Suuderla, zaradi tega, ker je Šnuderl v svoji prešuji izrekel, naj se ta zaznamek tako zakteva, da ne bode vedel nadučitelj Jager, za kaj se gre. Pri prvi obravnavi dne 7. dec je bil Šuuderl obsojen, in je zaradi tega vložil priziv. Doka/.al je, da je bil njegov sum proti Jagru opravičen in da je bila umestna proSnja, naj se ne pove Jagiu zakaj se rabi zaznamek o knjigah, ker bi istega Jager lahko „po svoje" napravil. Izkazalo se je, da Jager ni samo knjig, ki naj bi jih dajal brezplačno otrokom p r o d a j a 1, temveč da je tudi prodajal p r e m o g, ki je bil samo za šolske potrebščine name njen in katerega je jnžua železnica prodala s pogojem, da se rabi ie za kurjavo v šoli. Sodniki so bili mnenja, da ta dokazana dejstva ne opravičujejo še suma, da bi bil Jager napravil fal-zificiran zaznamek knjig, Če bi vedel zakaj se gre, in so potrdili prvo razsodbo. Pri tej obravnavi se je pa zopet pokazala mržnja nemških učite ljev napram slovenskim otrokom. Prebral se je namreč zapisnik okrajnega šolskega sveta, kateri se je spisal vsled ovadbe Jagrove, da se je izrazil nčitelj bchuster za časa ustanovitve podpornega društva za nemške otroke v Studencih, „p odpore so samo za nemške otroke, otroci pa, ki nemški ne znaje, morajo toliko Časa pred šolo stati, da se nauče nemščine." Zakaj je Jager napravil to izjavo, ko sta vendar oba strastna pristaša nemške Btranke, se ne ve. — Deževni poslanec Lapa nja pretepel arčmarja. I Kobarida poročajo: G ;stiloiea »pri Nemcu« je ognjišče vsega klerikalnega zdražbarst«a našega okraja. Tu trna svoj sedež tudi »katoliško« dru štvo in farovško polit čno d.uU.. Tudi deževni poslanec Lspanja ie tu stalen gost. Ali sitno jb ž njim! Ko se ga Dasrku, beži vse od nje^a, po sebno dekleta. Na dan sv. Sm fana se je nekaj pričkai s krčmarjem Blažem, a konec je bil glasna pljuska na Bia zevom licu. Navzoči gostje so spo znali, da je per>t Lapanja mojster v klefutanju. Pravijo pa, da so vrgli tisti več^r deževnega poslanca iz krčme. — Detomor. 23 ttna Alojzija r Sinigoj iz Doroberga je povila v Go | rici nezakonsko žensko dete, katero |a nosla ia hiša tor vrgla čas zid. Doto je obviselo na grmičevju Policiji jo dioigojeva prvotno tajila, po tem pa prisnala vse t ianje je imela s nekim laškim delavcem pri šeles-noi R««tele eoj© je pokaaalo, da je otroka sad ušila. — Znamenja nenavadno mile limo so pač metaij*, ki le tajo ? prosincu celo na Goreniskesn Tako nam jo poslal gosp učitelj L. Perja n is O Ševka živahnega me tulta rumenjaka. — Sevsponcmškega Lloyda brzooarnist „ItVonprinc Wil-heitti" je dno 10 t. m. ob 6 uri popoldne srečno v N w Y >rk dospel. — Zastopnik tega društva je v L u bi aoi g Edvard Tavčar v Kolodvor»k»h nlicah it, 35. — V Rožni dolini pri Lfub- Ija»ni bo dne 15. »»• U*rja v goatil-ma4 >h prostorih g. Podgorelea pred pustna veselica Z .Četek cb S uri popoldn**. — V deželni bolnišnioi v Ljubljani je izpraznjena m o> »*-au idnrija a letnim adjutom 1200 K Prošnje sa to stuŽbo ie isroč ti vod s'va daš loih dobrodelnih zavodov do 25 januarja t I. — Hrvatske novice. — Veat o raspustu sabora je bila prenagljena ter sa ne potr uje. — Srbska pravoslavna občina v Zagrebu si zgradi novo moderno šolsko poslopje. — Tri nove lekarne dobi nsibrže kmalu Z*gr#*b. — Velik mtflf so dobili t Sarajevom. D «e 8 t m. vsled hudega met ža ni mogla voziti električna pout čoa železnica. — Nov poli tičoo satirični list dobi Snijet. — Električno ulično železni c o s podzemskim tokom dobi baje kmala Zagreb mesto dosedanjega konjskega tramvaja. — Nova hrvaška opereta. P.ofesor F r. Vil bar je zl žil ooer#-to v trob dejanjih »Obitelj Kufrat 6« t#r jt itročil upravi zagrebškega gl-dalt šča. Libreto ata napisala Viktor Ba-dalic in Arnošt Grund. — Najnoveise novice. — Letošnji cesarski manevri se bodo vršili v tistih krajih na Češkem, kjer so bili projektovani že lani. — Nepriljubljen dar nem škega ces a rj a A m e r i Č a n o m. V Wa«hingtouu so nedavno po daljšem obotavljanju postavili spomenik kralja Friderika, ki ga je podaril Ameriki cesar Viljem. Te dni pa bi bil spomenik zletei v srak, ako bi ne bil neki uradnik Še pravočasao ugasnil tlečo nit. Atentatorji niso znani. — Tri sv« je otroke je obesi i v Berclinu trgovec Modersky. — Dvorni zobozdravnik v Beroiinu, dvorni svetnik dr Syl-voitrr, ie je ust elil, ker je zaigral 100000 mark. — Zelo k n m p r o m i t u i o č o vest o dr. pl. K6rberjuj» prinesel list »Z^it« Oč ta mu, da je ponudil rasnim bogata«**m mandat go-sprske zbornica za 500 000 K. Nekaterim je obljubo izpolnil, drugm pa je ni mogel ker ga je prenaglo prisilila denvs'ja — Svvetonova vdova toži družbo, pn kateri je bi mož zava rovan za 180 000 frankov, na izplačilo zavarov»! m ne. — 12 oseb je utonilo na graščinskem ribniku v Morlu pri Halle. Udri se je pod njimi led. * Največ tasicev/ živi v Ženevi. O t 112 000 prebivalcev je -aoio 36000 mešč-nov, 76000 pa tujcev. Ol t*h je 31000 3ud h * Zaklad v majoliki. V 0 lesi id je nedavno neki Suefal maon poročil s deklico, ki ji je bilo nn - Zuuker ter je d- b I a nevesto 600 ruoljev. Mladi rr.ož jo začel kmalu sapravljivo Živeti nakar je tona vsela še preostali d + nsr ter abežala z nekim mlade ič-m. M ž je svedel sa beg svoje ž*ne pri svoiem tastu V jezi je pograbil za pošČent m i si ro leseno majohko ter jo tr. soil ob tla. Posoda se je zdrobila, iz i pasejeusolo mnogo clatega denarja. M d denanem je bil 1 «t>č papirja a napisom: Z »puščam 7500 robljev tistemu člana svoje rodbine, ki bo d b 1 majohko. D«nsr je priberačen. Ol dediča sazao zahtevam, da m« postavi na grobu skromen spomen k. Ako pa ne iz polni moja želje, naj bo proklet in ta denar naj mu donese nesrečo. Cbana Zuoker. M i in tast sta ic začela ruvsti io pretepati za nepričakovano dedič no, sedaj pa ima zadevo s d š^e v roksh * Smeh — adrav/ilo želo-dČnih bolezni, Vuoee j« snsno, da smeh, splob veselja dobro vpliva na človeško zdravje; da pa se smeh predpisuje k t medicma, ki se ima jemati v g tov h časih in g t >v h mni ž nab, to mrre isnajti le kak »mer ški zdravnik R e eksistira neke vrte aparat, ki povzroči, da se človek poljubno smeje. lina ditelj t*ga • garata trdi, da ima njegova metoda gobove očinke. Treba je spraviti v gibanje n*kstere žleze v človeškem telesa, kar se pa sg di najložje s amebom. Ako se ob atini ta trditev, bomo kma>u dobili higijentčne institute, v katmh bodo prodajali smeh. »2elite ži čko smeh*?« * Stroški zadnjih pred« sednioauh volitev v Ameriki Daje znsšajo 22 m pol m.njona dolarjev. Od teh jih pride tri milijone na repubi kansko narodno stranko, dva tuilijona pa na demokratsko. Ostala vsota se je potrošila cd drž. odborov. * Posebni načini pozdravljanja. Na otokib Manila je običaj, da se mora dama, ako jo obišče gospod, v pozdrav pogladiti a levo roao po licu. Na otoku F d Ji žgečkajo tfoste s dvorna ptičjima peresoma, kar rnači nai večjo gottoljuba »st in prijaznost. Prav smešen je tudi najnovejši ameriški poidrav, da si pozdravljajoča na ulici pomolita po en prst * Narodno žalovanje v Koreji. Dne 5. novembra 1.1. je umrla korejska p*« st jlonaslednica 34 let st»ra. Po korejskih običaiih pa sme biti pokopana čelo tri mesece po smrt, r. j. dre 5 februarja 1.1. Pogrebu pa ■e ustavljajo imsen tega še razne zapreke. Korejsaa vlada je doiooia za pogrebne stroške okroglo en milijon. Proti temu pa odločao ugovarja g. Me gata, ki v imenu japonske vlade od začetka rusko japonske vojne nadzoruje koreiske finance. Me gata pravi, da korejske finance niso take, da bi se mogel cel mil'jon kratkomalo položiti v zemljo. Mrtva pnnoennja si bo morala stroške za svoje zadnje potovanj skromno urediti tako, ker tako zahtevajo deželne finance. Pogreb pa ne dtla skrbi samo vladi, t mvi č tudi ljudstvu, posebno ženskemu svetu. Po korejskem zakonu se ne sme nobena deklica omoi t , dokler si ni prestolonaslednik izbral druge žene. Prestolonaslednik pa se vedo tako, kakor da bi se mu prav mč ne mudilo sa drugo ženo. Še hu še kot nestrpnim deklicam pa se godi štirim dvornim zdravnikom, ki so pomagali prestolonaslednici v »boljše življenje«. Vrgli so jih v ječo, kjer pa so baje le še njihova trupla, dočim so jim duše morale iti prestolonaslednik delat kratek čas. Ni baš prijetno biti v Koreji za dvorneg* zdravnika. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 12. januarja. Pogajanja zastran trgovinske pogodbe x Nemčijo so rodila ugoden uspeh. Največja težava je bi'a z veterinam m vprašanem in v tem oziru je Nemčija odnehala. U ni-strski predsednik Gaut-»ch, ministri Goluchovvski Cale in Buquoy ter referenti so danes odpotovali v Pešto, da se v tej stvari dogovore z ogrsko vlado. Dunaj 12. januarja. „Zeit* je priobčila senzaci onalen članek, v katerem je d)lžla bivs^g* ministrskega predsednika Ko r berj a, da je prodajal rede in odlikovanja Tđko je trdila, da sta veletrgovca v.taz Guttmann in vitez Mauthner pi čala vsak pol milijona kron, da bi postala člana gospodske zbornice, k*r se pa ni ?g >dilo, k^r je Korber prej moral odstopiti. Nekateri list« dolže barona Gautscha, da je ti zastrupljeno puš'co sprožil proti svojemu predniku. Gutt nann in Mauthner izja< ljata danes, d i jima ni Korber mkdar obi ub I, da prideta v gospodsko zbora co in da nista plačala niti vinarja Dunaj 12 junuarja. Ministrski predsedn k baron Gautsch seje odpovedal mestu kur<»torja avstrijskega muzeja za umetnost in obrt-nost in je bil na to mesto ime* novan predsednik upravnega sodišča gn f Schonborn. Pr. ga 12. januarja. „Nar. Li-ty* poročajo, da je premestitev barona Handla iz Zadra v Line odločena stvar. Na Hanilovo mesto pride neki general. Par z 12. januarja. Stranka, kateri pripada novi prezident poslanske zbornce, Do u mer, ne6e tega svojega člana več poznati. Stranka pravi, da se je Doumer sam izključil, čim je nastopil kot kandidat opozicije. Levica hoče danes proti Doumerju uprizoriti demonstracijo Vladne stranke delajo z vsemi silami, da bi zbor-n ca v petek pri razpravi o vladni politiki izrekla C »mbesu zaupanje. Če se to zgodi, ostane lahko Com-bes na svojem mestu, vsekako pa bo zagotovljeno, da bo nova vlada vodila isto proticerkveno pol.tiko, kakor sedanja vlada. Rusko-japonska vojna, Patrograd 12. januarja* Vladni in dvorni krogi so jako presenečeni, da se v inozemstvu sploh more nrsliti, da bo Rusija po padcu PortArturja pripravljena na mir. Rusija ne odneha prej, dokler ne zmaga. Vest, da se vrne admiral Roždest-venskij s svojim brodjvjem je izmišljeno. Vozil bo počasi, da ga doide tretje brodovje. Japonci bodo gotovo blokirali Vladivostok in se skušali polastiti otoka Sahalina in zato je treba, da pride močno rusko brodovje v Azijo. London 12. januarja. Prvi oddelki ujete portarturške posadke so že dospeli v Nogasaki. Ruski generali bodo internirani v Nagiji Listnica uredništva. Gosp dr. Kraut v Kamnika: Potrjujemo, da niste v nobeni svesi s notico „Otusi so različni" v Bt 7. .Slov. Naroda*. Meteorolegično poročilo. Vl«taj» ud morjem SO«H. 8r«dujl »r«4al tUk 786 0 mt* Januar j Cas opazo vanj a Stanje barometra v mm 2* o,* 11 i-* S Vetrovi Nebo 11. U. av. 742 M 0'2 al. jzah. jasno 18. 7. zj. 740 2 - 56 «r sever jasno • 2 pop. 757 7 76 p.m jzab. jasno Srednja vtorajanja temperatura: — 07^ nonnalo: ~2*6J. — Padaviua u U »u». Od*tisočev zdravniKov tu-in In oz e m stva pri poručena najboljša hrana za zdrave in na želedcu bolna O t !• o K G Dobi se v lekarnah in drogerijah Jzredno se obnesla pri bljuvanju, čreves nem kataru, driski,močenju, postelje itd O t r* o c i uspevajo izvrstno ob njej in ne trp6 na nepre to a vi ji v o s ti ■Tovarna dijer hrane. BHEARSRRGF-R.Kufeke dunaji Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrzi dan. borz« 11. januarja 1905. IN »1 •« k» *m 1 |M»pIrJi • • , aaajeTa renta..... 4* 0 srebraa renta..... 4'/A avstr. kronska renta . . 4°/# . mlata , . . 4*/« ogrska kronska B * . . 4'/« » zlata „ . . . *■*/# posojilo dežele Kranhke . 41 ,° # posojilo mesta Sp wt . AV.7. » s Z»d*r -*7i% boi.-berc. Sel. pos. 1902 4*/« eeika dei. banka k. o. i. o. *V3* o B,t- P>»ma Sal- d. hip. b. 41/,"/« P*»t. kom. k. o. s. 10% pr....... 4f/s#/i M*t. pisma Innerst. hr. 4ViV. . . ogrske cea. M. hr....... *Vi0/i Pis* °ST- DiP» DaB* • 4 V,"/, obl. ogr. lokalnih zelem i e d. dr..... 4V. obl. češke ind. banke . 4*/e prier. Trst-Poreč lok. žel. 4°/t prior. dol. Žel..... »•/, . juž. šel. kup. • 41 6 avst pos. za že), p. o. . Srečka od 1. 1860'/, . . . . > . » 186*..... „ tizpke...... „ lea. kred. I. emisije . m ■»**•»• 9 ogr. bip. banke . , • , srbske a frs. 100— . „ tu rike...... Raailika srećka .... Kreditne * . • . • Inomoške » • • • • Krakovske e • • . • ljubljanske B • . . . Avst. rad. kriŠa „ . . . OgT. mm b • • • • Bndolfove , • . • . Salcbarške „ . . . . Dunajske kom. „ .... Delala«. Južne železnice . • • . • Državne železnice . . . • Avfltr.-ogrske bančne aelaice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , „ . . . Zivnostenske „ ... Premogokop v Mosta (BrUx) . Alpinske motan..... Piaike Žel. indr. dr..... Rims-Muranyi...... Trbovljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr družbe . . Češke sladkorne družbe . C. kr. cekin......• 20 franki........ 20 marke ........ Sovereigna....... iJurkč ......... Laski bankovci...... Bnblii......... Dolarji......... 100*20 100 20 10030 ll<"50 9840 118-75 9950 100 — 100 -10110 10o- -100 — 10140 107-40 100*10 100-60 1001O 100'— j 100-75 99-99-50 309-25 100 60 186 — 276- 306 — 2^7'— 271 — 98 -13n 60 80-70 473 -78 -68- -67-53 BO 28 95 65'-73 — 62* - 89 25 Bl*«o 10040 100-40 100- 50 11970 9860 118 95 101 — 101- — 100- — 102*05 100 40 100 40 102- 40 108-40 101- — 10120 10110 101 — 101*75 100- — 811-25 101- 60 27« nO ms — 316 — 308 -279 — 102 — 136-60 2170 483 — 82 — 92 — 72 — 55-50 29 95 69 -77 — 532 — 90 25 650 50, 651 50 (i6:9 — 1639 -] 677 60J 678 60 1 25«>- — H66 — 516 25 247 s jI 632 75 I .HOV- — 636 — 189 — 11-34 1S»1- 8S-B1 117-47 96 45 2*0 75 670 -517 25 J4H8 -688*75 311 — 538 — 190 50 11 37 19*12 24 O t 117 67 95 65 253 50 254 25 4-»4 6- Žitne cene v Budimpešti. Dne 12. januarja 1901». Termin. PSenica za april . . . . za 100 kg. K 1962 Pšenica a oktober . BŽ f april .... a Koruza „ maj . . . „ Oves „ april . . . . , Mirne. 100 lOO 100 1 i 22 IS 44 14 9«l 14 10 Sprejme se takoj mlad in soliden 159-1 natakar (jutranji zaračunovalec) v kavarni „ALSTRIA". faraj hol Za vaako rodovine Talno ilastrovano knjigo O premnogem blagoslova z otroki razpošilja b prani« vaš titofta? Banvalnih piat« tajno ** ■J a ▼ »vatr. in»nk>> S**F* LdadrastniM« 6S. Pijte Klauerjev Triglav n sU najzdravejši vseh likerjev, MM.3 gospodična iz dobre hiše, vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino. Prednost imajo že preje službujoče. Kje — pove upravništvo »Slov. Naroda". 166-1 Gostilna i Lavercl se s 1. marcem t. 1. pod zelo ugodnimi pogoji odda na račun oženjeni, spretni gostilničarki, ki ima lahko nje soprog službo v Ljubljani. Ponudbe sprejema in daje natančnejša pojasnila Karel Lence, posestnik in vinski trgovec na Laverci pri Ljubljani. iod- 3 ]VaJfinei§e9 vedno sveže pustne krofe kakor tudi vse druge 85 a slaščičarske izdelke priporoča slašć-ćaraa J. GOTTHARD Ljubljana, Stari trg št. 6. }i Kupi se malo rabljeno 2 motor dvokolo Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Tvorniška j££ znamka. Za orodja s to znamko se jamči v polni meri! Žage, pile, dleta, klinje za oble in vse drugo orodje, izvrstne, že 30 let preizkušene kakovosti. = Prodaja se le trgovinam. = Rihard Arns ReniSCheld na Nemškem 14. o ■ 11 jr m t r st h m v. 29 2 Službo ko ptrodajalka ali samostojna voditeljica, bodisi v mestu ali na deželi, sprejme izvežbana gospodična. Ponudbe pod „služba-1 na uprav. »Slov. Naroda". 107—2 PO J dZdlll po 41 o 166-1 0 zračunjeno od 1 do 12 mesecev za K 1— do K 10.000'— priporoča slav. posojilnicam in denarnim zavodom, ki imajo s tako obrestno mero veliko dela pri sklepanju letnih računov, na lepenki napeto po 40 vin., nenapeto po 20 vin. komad, založnik Ant. Umek v Brežicah. Dobiva se povsod! J.BUZZOLINI delikatesna trgovina v i Juh junl. tO cs f__ Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. ■ Baike in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 83— 5 Ko je bil z^čel Trdina v 1. letniku rLjubljanskega Zvona L I8hl. pru b-čevat 8voie bajke in ooveati ieoRtrmel s'ov»-nski svec nad b ga to zafela-inico d »u lSluje nar da, bivajočega ob do-lenjak'h Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obl ko v kakršni jib je pi-*ate'j p dajal. Snov, s\< g, jezik, vse j=s b lu pr»stno narodno Nabiraj« č narodno blago in inbčujoC ga 6ir-Seinn sveti, p narodne! j^ pisatelj sam Trd nova spise priporočamo z mirno ve ajo kot najitpSi književni dar, in s»cer: „Bahovi huzarji In Iliri" br< š 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 5 » h. s ^oš .nino 4 K 7o h Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. I. broS. 2 K, s pofttn do «J K 10 h, eeg. vez H K >0 h, s poštnino 3 K 4U h - " ■ • ✓ -: • • -t X-~- Z Dobiva se v založništvu Lav. Scliwentnerja v IJnhllani Prešernove oico 3. JOSIP MURNIK v Ljubljani priporom 9007—4 za razne prilike = šampanjske znamke Kleinoscheg' DEEBY SEC Učenec poštenih staršev, sposoben za trgo? se takoj sprejme pri tvrdki ADOLF GUSTIN, Novomesl trgovina z železnino in špece- dobro izurjen, ki ima svoje orodje, sprejme. — Nekaj orodja: privija stružnico itd. imam tudi sam in *l oddam proti plači, ker je prav novi samo pomočnika, ki zna dobro delJ Ant. Murovec, arar 99-2 v Radovljici, Gorenjsko. Vsak dan sveže pustne krof priporoča ila«elfarna Jakob Zalazni Stari trg št. 21 = K^ill|a*ll*«£s ===== napravljen iz francoskih vin In K leino scliog Goldmarke ■ napravljen iz tuzemskih vin. Glavni trg 3t. 6 __Sv. petra cesta 5t. CUNARD LIN Prva direktna parobrodna vožn a TRST-NEW YOR In na«aj. Vozna cena v IU. razreda Ljubljana-New York 186 K a prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 prtljage ie od Ljub!jane. Naj pri prarn« in najcenejfta pet :z Avstrije ▼ Amer kj Pojasnila in vozne karte pri F. >OWY, agei v Ljubljani, Dunajska cesta poleg južnega kok.dvora. ter za Izdelovanje vse lasne konfekciji se priporoča in daje na pos mične taroke m pred; izileloaaleo FRANC ZUPAN specialist za lasna dela Križevuiške ulice gt. 4, II. nadl Spreienta zavar«">vania človefik »a živ-ljenia po najraznovrstnejsih k abma cijah pt^d tako agodnimi po; »ii, ko nobena draga zavarovalnica Zlasti je agodno zavarovanje aa doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. "tt rz&j]& m n si zavarovalna banka v ^ r aL gr 1. Rez. fondi: 29.217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z alovanako• narodno upravo. 5—5 V«a pojasnil* daj«: Generalni za stop v Ljubljani, Se^ar pisarne so v lastnej ban^nej hiši Zavaroje poslopja in premičn: požarnim skodain po najnižj h Škode cenjuje takoj i i n*jkuian*! (J2iva najboljši sloves, koder \ Dovoljoje ia čistega dobička izdaje I podpore v narodne in občnuk | namene *0 /s Izdelovanje oprem za neveste. Ustanovljeno lota 1 8 7 O Lastni izdelek Lastni izdelek 2S.V3—16 -H§ ia^. otroke zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne cene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospođe in dame in trgovina za opreme O. J. HAMANN dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd Ljubljana. # Mestni trg štev. 8. * Lujbljana. < r - 9 Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Napravljanje oprem za novorojence. Hi!** in odmToni urednik: Dr. iTftn T»? i mi. L«ttninn ia tuk .Mirodne tukjuna*.