ESLOVENLA LIBRE
BUMNOS AIRES
2. novembra 1978
Veličastna proslava 60-letnice narodnega praznika 29. oktober in dneva slovenske zastave
V soboto, na preddan 60-letnice e-nega največjih dogodkov v zgodovini slovenskega naroda, ki ga zgodovinar Milko Kos postavlja enakovrednega ob stran takim dogodkom, kot so bili pokristjanjenje Slovencev in prva slovenska knjiga — osvobojenja iz tisočletne nemške odvisnosti 29. oktobra leta 1018, je bila v Slovenski hiši v Buenos Airesu veličastna narodna manifestacija te zgodovinske obletnice, čeprav je ves dan vladalo vreme, ki je napovedovalo deževni dan, se je zbralo v Slovenski hiši lepo število Slovencev iz vseh delov velikega milijonskega Buenos Airesa, da počaste ta veliki dan v naši preteklosti. Najprej da se z zahvalno sveto mašo zahvalijo Bogu za ta dan, ki je odprl okno iz tisoč let zatiranja slovenstva v svobodo in spet dalo usodo naroda v roke slovenskim ljudem. Cerkev Marije 'Pomagaj je bila lepo okrašena za sv. daritev, ki je začela ob šestih zvečer. Prostor ob desni strani oltarja so zavzele narodne noše, ki so nosile in spremljale dvanajst zastav in praporov naših društev in organizacij; cerkev samo pa so napolnili do zadnjega predstavniki organizirane slovenske skupnosti in njeni „živi udje“. Mnogi so morali ostati na dvorišču in spremljati cerkvene obrede po zvočnikih. Sv. daritev je opravil delegat slovenskega dušnopastirstva v Argentini msgr. Anton Orehar. Lektor je bil predsednik Zedinjene Slovenije Mar-
Slavnostno
Po sv. maši se je množica preselila v glavno dvorano, kjer je bilo napovedano slavnostno zborovanje. Za to priložnost je bila dvorana svečano o-krašena z zelenimi venci in na stenah na obeh straneh odra z velikimi portreti glavnih voditeljev Majniške deklaracije in osvoboditve, ki so bili: dr. Janez E. Krek, nadškof dr. Anton B. Jeglič, dr. Anton Korošec in dr. Ivan Tavčar. Oder je bil obdan z velikimi slovenskimi zastavami ob robeh, na o-dru pa sta bili postavljeni na stojalih argentinska in slovenska zastava. Tudi po sredi zaprtega stropa odra je bila razprostrta široka slovenska zastava, kakor tudi ob desni strani stene od vrha do tal, v sredi z napisom „60 let“ in na stojalu velik šopek rdečih nageljnov. Tudi na balkonu je bil velik napis: „29. oktober 1918“, obdan s pletenimi venci. Vse te vence in rože so spletle s požrtvovalno vnemo naše žene (v Ramos Mejiji ga. Gefka Javoršek in Tomazinova mama; v Moronu ge. Albina Kopač, Ana Božnar in Francka Oblak). Vso dekoracijo dvorane pa je imel na skrbi neumorni Stane Snoj, ki je tudi mojstrsko naslikal navedene štiri velike portrete naših slavnih mož. Pri dekoraciji dvorane so mu pomagali: Jože Cukjati, Jure Pintar in Janez Brula. Izredno lep šopek 60 nageljev pa je pripravila gdč. Ivanka Krušič. Kakor za razne prireditve v Domovih je tudi za to slovesno proslavo podjetje Herman Zupan darovalo ves potreben papir in karton za velike slike in dekoracije dvorane. Tiskarnar Janez Čeč (Tiskarna Vilko) je izdelal izredno lepe sporede s slovensko zastavo in slovenskim grbom v štirih barvah.
Ob veličastnem pogledu na okrašeno dvorano je potem, ko je občinstvo zasedlo prostore, stopil na oder visoko-šolec Gregor Batagelj in napovedal slovesen vhod delegacij ustanov, organizacij in šol iz območij Slovenske hiše in posameznih Domov Velikega Buenos Airesa z zastavami in skupinami v narodnih nošah. Vse te so bile zbrane na dvorišču med cerkvijo in dvorano. Uvrščene v sprevod, v organizaciji in pod vodstvom člana pripravljalnega odbora Janeza Brule, so med prisrčnim pozdravljanjem in ploskanjem občinstva
jan Loboda. Prvo berilo je brala ga. Mirjam Rantova, drugo pa predsednik pripravljalnega odbora za proslavo Pavel Fajdiga. Po evangeliju je imel cerkveni govor msgr. Anton Orehar, ki ga je začel z mislijo, da je to dan zahvale Slovencev Bogu za veliki dan pred šestdesetimi leti in tudi zahvale tistim slovenskim -možem, ki so se trudili v njega zgodovini za narodno delo in mu priborili svobodo. Poudarjal je pomen dela vodnikov in njih odgovornost pred Bogom in narodom v zgodovini; nato je prešel na prav tak pomen voditeljev slovenske skupnosti v emigraciji, zlasti sedaj, ko čutimo, da se naše vrste vodnikov redčijo in nam zori nov rod, ki bo prevzemal vodstvo v roke. Temu naslavlja pojmovanje dolžnosti, ki so jih opravljali njihovi očetje in teh predniki s polno odgovornostjo. Naslonjen na sveto pismo, ki govori o nadaljevanju sinov očetovega dela, poziva k zahvali Bogu za opravljeno delo in k prošnji za pomoč v delu za narod tudi v bodoče.
Pri darovanju so prinesli sveto posodje predstavniki mladinskih organizacij, predsednica Dekliške zveze gdč. Marija Novak, predsednik Fantovske zveze, Jože Korošec in predsednik A-kademskega društva Andrej Grohar. Po sveti maši so vsi navzoči zapeli Tebe Boga hvalimo. Zahvalni pesmi je sledila himna Povsod Boga. Med sv., mašo je bilo ljudsko petje.
zborovanje
prihajale v dvorano v sledečem redu: Zedinjena Slovenija, Berazategui, Buenos Aires, iCarapachay, Slovenska vas, Ramos TMejia, San Justo, San Martin in Slovenska Pristava. Delegacije so zasedle določene jim prostore; zastavonoše pa so se razvrstili na levi strani odra.
Napovedovalec Gregor Batagelj je nato nadaljeval: „Jutri bo poteklo natančno 60 let, odkar se je slovenski narod zbral v Ljubljani na Kongresnem trgu med plapolanjem zastav in vzklikal novi svobodi in samoodločbi naroda. Tu smo zdaj mi, obdani od slovenskih zastav, da damo priznanje in važnost temu dejanju, ki ga zasluži in ki ga v domovini ne slave. Pričnimo zdaj to manifestacijsko zborovanje z argentinsko in slovensko himno.“
Po odpetju argentinske državne in slovenske himne je stopil na oder predsednik pripravljalnega odbora za proslavo lic. Pavel Fajdiga. Pozdravil je vse navzoče in se jim zahvalil za udeležbo, posebej je pozdravil predsednika Narodnega odbora za Slovenijo Miloša Stareta, msgr. Antona Oreharja, delegata -slovenskih dušnih pastirjev, predsednika Zedinjene Slovenije Marjana Lobodo, predsednika Slovenske kulturne akcije dr. Tineta Debeljaka, predsednika SKAS-a Milana Magistra ter predstavnike vseh Domov, ustanov in organizacij. katerim so sledili aplavzi v dvorani.
Nato je omenil Pavel Fajdiga, da se podobna manifestacija vrši prav na isti dan tudi v Torontu v Kanadi, čez teden dni pa bo v Clevelandu v ZDA.
Z odobravanjem je občinstvo sprejelo sporočilo g. Fajdige, da je iz Clevelanda poslal za našo manifestacijsko zborovanje predsednik clevelandskega Skupnega odbora za proslavo 29. oktobra inž. Jože Likozar sledeči telegram:
„Ko obhajamo z vami 60 letnico 29. oktobra, se na ta veliki .navodni praznik spajajo naše misli v pozdravu slovenski svobodi. Naj bi ta vez vselej krepila naše zaupanje v resnico, narod in prihodnost.“
Nato je prebral telegrafski odgovor tukajšnjega pripravljalnega odbora predsedniku inž. Jožetu Likozarju v pozdrav zborovanju, ki bo prihodnji teden
v Clevelandu : „Na vseslovenskem manifestaci,jskem zborovanju v Buenos Airesu ob praznovanju narodnega praznika povezani z vaimi, obnavljamo zvestobo slovenskim izročilom.“ Za pripravljalni odbor, Pavel Fajdiga.
Prav tako je inž. J. Likozarju poslal pozdrav predsednik NO Miloš Stare v imenu Narodnega odbora za Slovenijo:
„Vztrajajte združeni v boju za svobodo slovenskega naroda. Čestitam in pozdravljam.“
Nato je predsednik tukajšnjega pripravljalnega odbora P. Fajdiga prebral pozdrave, ki jih je pred par dnevi poslal k današnjemu zborovanju v Torontu v Kanadi v roke . Otmara Mauser ja:
„Duhovno med seboj povezani, proslavljamo šestdesetletnico narodnega praznika 29. oktobra, trdno odločeni boriti se za svobodo slovenskega naroda.“
Tudi predsednik NO M. Stare je poslal O. Mauserju naslednji brzojavni pozdrav:
„Z zadoščenjem in veseljem pozdravljam vašo enotnost ob veličastnem praznovanju 60 letnice 29. oktobra 1918, ki je postal naš veliki narodni praznik. Spomin na napore naših prednikov pred 60. leti naj nam vsem daje moč in vztrajnost v nenehnem prizadevanju, da bi slovenski narod zopet mogel v svobodi suvereno odločati o svoji usodi in vladavini. — Čestitam in pozdravljam.“
Po teh uvodnih pozdravih sorodnim zborovanjem v severni Ameriki je napovedovalec naznanil govor predsednika Slovenskega katoliškega akademskega društva, Andreja Groharja.
GOVOR ANDREJA GROHARJA V IMENU MLADINE
Danes smo se zbrali, da se pridružimo praznovanju obletnice slovenskega narodnega praznika in na ta dan še posebej počastimo dan slovenske zastave.
Prišli smo, da potrdimo s svojo navzočnostjo pripadnost svobodnemu slovenskemu narodu, ki je napovedal konec zatiranja po tujcih, tistega 29. oktobra pred 60 leti.
Ko smo Slovenci pod okriljem naše zastave oklicali svobodo, smo prevzeli pravice in dolžnosti, ki nam jih svobodno življenjfe nalaga. Z veseljem in korajžo smo si hoteli nadeti obleko neodvisnosti, samovzgoje in samoobrambe in tako izrazili svoj cilj v hotenju po svojem verskem, kulturnem in gospodarskem življenju, a vse to pod novim svobodnim podnebjem.
Kot posledico zunanjih okoliščin in neodločitve naših prednikov, nam zgodovina prikaže sedanji položaj, v katerem se nahaja slovenski narod: v domovini s krvjo omadeževana slovenska zastava, v izseljenstvu pa mi, svobodna Slovenija v svetu.
Manifestacijsko zborovanje nas je zbralo, da napolnjeni z duhom naših prednikov potrdimo zahtevo po svobodi slovenskega naroda v domovini.
Ko so se naši starši po drugi svetovni vojni odločili za svobodo, so o-hranili vse tiste slovenske vrednote, katere je začel komunizem teptati. Hoteli so jih obvarovati. Zapustili so svojo rodno zemljo, da bi s to žrtvijo o-hranili bistvo slovenskega naroda.
Naši starši so odšli iz Slovenije s težkim srcem, a s prepričanjem, da ni drugega izhoda. Prevzeli so odgovornost vztrajati v prepričanju pravega ravnanja, in ohraniti svobodno Slovenijo v svetu, dokler ne bo zasijalo svobodno sonce v domovini. Za nas so hoteli ohraniti tudi neomadeževan vir slovenstva, ker smo bili že takrat v njihovih mislih. Zavestno so se družili v slovenski skupnosti, ustanavljali slovenske družine in domove, da bi te
vrednote, ki jih hranijo v sebi, prelili v svoje sinove kot najbogatejšo dediščino.
Mnogo hvalevrednega se je že naredilo in veliko več se bo še z okrepitvijo mlade krvi, ki je rojena tukaj v Argentini. A če hočemo, da se naša skupnost okrepi z novo mlado silo, bomo morali mi mladi temeljito premisliti, kaj pomeni za nas emigracijska skupnost.
Naše sodelovanje v skupnosti mora preiti iz zgolj priložnostnega dela v versko, kulturno in politično izobrazbo, ki se pravilno izraža v aktivnem delu v prepričanju, da je osnova prava. A vedno moramo imeti pred očmi nepremakljivo osnovo naše emigracije, to se pravi, da smo Slovenci v svobodnem svetu in da zahtevamo svobodo slovenskega naroda v domovini.
Naša skupnost v emigraciji bo trd no in skladno napredovala, če bodo slovenske družine k temu težile in v skladu s tem vestno vodile svoje člane. če bo slovenska družina brezpogojno ohranjevala narodne vrednote, bosta sin in oče enako hrepenela. Premagala bosta zaprtost v samega sebe in se odkrito pogovarjala.
Oče in sin se bosta skupaj žrtvovala za skupni blagor, in to, kar je oče hrepeneče začel, bo sin stvarno uresničeval.
Duhovni razvoj posameznih članov mora označiti vsako družino in zaradi tega ne smemo popuščati sedanji materialistični družbi.
Vsaka družina mora vzgojiti pogumne sinove na podlagi duhovnega razvoja v resnični krščanski morali. Če ne polagamo zadosti važnosti duhovnemu razvoju mladine, opuščamo bistveni del človeka in tako pripravljamo pot slabemu, katerega moramo obsojati, da na ta način zatremo zlo takoj v začetku in ne dopustimo, da bi. se razmahnil v bodočnosti.
išele takrat bomo na pravi nepremagljivi poti, ko bo iz naših družin prihajala svobodna mladina, ki bo težila po duhovno moralni izobrazbi in ki bo čutila v sebi, da obstoja nekaj takega, kot je stalno in navdušeno izvrševanje svojih dolžnosti. In mi, ki smo mladi, se moramo zavedati pomena naših krščanskih družin. V njih moramo skušati najti pojasnila za vse naše dvome.
Ne smemo se prepuščati komodnosti, poglobimo se v duhovnosti, kjer bomo našli pravo pot za naše delovanje.
Če hočemo sodelovati pri ustvarjanju novega sveta, se moramo potruditi, da se razvijemo v res zavedne argentinske Slovence.
A resnica je: če hočemo vzljubiti in izpopolniti te vrednote, ki nam prihajajo po krvi, moramo ta zaklad dojeti in se poglobiti vanj po študiju. Ne moremo vzljubiti Slovenije, če se zanjo ne zanimamo, če se oziramo na njene vrednote kot nekaj daljnjega, češ, da niso vredne našega zanimanja .
Moramo se povezati z našo slovensko krvjo. Naša dolžnost je, posvetiti se študiju slovenske zgodovine in strokovnega študija. Zato študirajmo in mislimo s svojo glavo, da ne bomo postali samo del množice.
Proti komunistični dobro organizirani taktiki, se bo edino možna borba izvršila, če se bomo izkazali kot trdno moralno zgrajene osebnosti, ki so pripravljene dati tudi svoje življenje za obrambo svoje časti in pravico do svobodne vere, do kulture. In brez za naš narod omadeževalnih znamenj suženjstva: komunističnih in tudi materialističnih!
Ko se je občinstvo zahvalilo mlademu govorniku za lepe misli, ki jih je povedal v imenu slovenske mladine, je napovedovalec napovedal govor, ki ga je imela v imenu slovenskih žena ga. Marjana Batagelj, voditeljica slo-
venske šole nadškofa dr. Antona B. Jegliča v Slovenski hiši.
Nato je nastopila v imenu ženstva gospa Marjana Batageljeva.
GOVOR GE. MARJANE BATAGELJ
29. oktober poje v nas. Poje kot odmev tistega veselja in zmagoslavja, ki je zaorilo po naši domovini, ko so odpadli tisočletni okovi 1. 1918 in je slovenski narod svobodno vstopil v nov dan.
A 29. oktober ni samo pesem; pesem preteklosti.
Je življenje. 'So stoletja trpljenja našega rodu. A tudi stoletja neuničljive volje do življenja. So desetletja borbe za najosnovnejše pravice človeka in naroda. Je v srca naših dedov in pradedov vraščena ljubezen.
To je 29. oktober! Duhovno bogastvo, ki je pred 60 leti dalo svoj veliki sad — osvoboditev. Bogastvo, ki bi moglo hraniti stoletja naše bodočnosti!
Tudi mi, ki smo danes tukaj, nosimo v sebi življenje 29. oktobra. Po božji volji. Iz očetove in materine ljubezni. Nosimo kot seme, kot zaklad, ki smo ga prejeli. Prejeli brez lastnih zaslug. A prejeli, zaklad, ki ga ne bomo ohranili brez lastne volje.
Prav v tem je vprašanje, ki nam ga stavlja današnji, praznik:
Ali je živo v vsakem od nas to seme ? Mu ne prilivamo le enkrat na leto, ko se srečavamo na skupnem slavju in nam vihranje slovenskih tri-barvnic in navdušujoča pesem razgib-ljeta narodnostna čustva ? Ali žive v nas vrednote in ideali našega prvega 29. oktobra tudi danes in zlasti danes, ko trpeči narod doma ponovno hrepeni po novem 29. oktobru?
Današnji praznik vprašuje. Vprašuje vse, ki nas veže rodno bratstvo; vprašuje narod doma, vprašuje posebej, nas, ki že tri desetletja dihamo svobodo, za katero so v domovini prikrajšani.
Vprašuje in čaka odgovora. Odgovora o prejetih talentih. Odgovora, ki se mu nihče ne more izogniti. Kajti vsi smo prejeli.
Čaka na prevažen, na usoden odgovor vsakega od nas. Od tega odgovora zavisi narodova bodočnost! Življenje ali smrt. Životarjenje. Saj ne more živeti, kar človek v sebi ubije, zatre.
Pred temi vprašanji stoji danes tudi zdomska žena. Sredi življenja ji je Stvarnik dal mesto. Njeno je poslanstvo posredovanja življenja — telesnega in duhovnega, gojitev in rast. Na njej slonijo po božji zamisli temelji družine, družbe, naroda. Iz njenih nevidnih del, žrtev, molitev se tke zgodovina slehernemu narodu. Veliko je to poslanstvo, odlično, odgovorno. Slovenska žena mu je bila kos v trdi preteklosti. In biti mu mora tudi danes, ko zmotni nauk v domovini trga iz njenih rok in src ter zastruplja najdražje, njene otroke; medtem ko je v svobodi živeča mati v nevarnosti, da ji današnji način življenja zamegli prave vrednote.
A naša bogata preteklost rešuje tudi to. Slovenska mati je s svojim življenjem utrla pot tudi ženi leta
1978.	Kdo nam more lepše prikazati, kako se prelivata materina molitev in slovensko čutenje v otroka, kot je to živela Slomškova mati? Kdo nam more biti boljši zgled osebnega izpopolnjevanja, kot je to Cankarjeva mati. Ponoči se je sama učila, da bi razumela sinovo učenost. Kdo je že pred 120 leti „individualno“ vzgajal svoje otroke? Jegličeva mati je bila to. Berglje so jo spremljale od Tončkovega rojstva, a zaradi tega ni trpelo ne telesno ne duhovno delo. Kje bi se mogli bolje učiti praktičnega reševanja socialnega vprašanja, kot pri Krekovi materi? Številna družina, skromna sredstva in prostori v vdovstvu za to niso bili ovira.
In nadaljuje se njih vrsta. Čas revolucije v drugi svetovni vojni je to vrsto podaljšal in gotovo bi vsakdo od nas tudi v svoji materi našel nekaj tistega, kar je bilo skupno vsem: trdno vero in brezmejno ljubezen.
Ko ob 60 letnici praznika osvoboditve in ob dnevu zastave žene v svobodnem svetu iščemo odgovora o nalogah in vzpodbudah' za svoj čim večji prinos k narodovi sreči, nam jih ni treba iskati drugje kot v naših materah. V njihovih rokah1 je ključ, je odgovor. Stopiti na njihovo pot, slediti jim v sončnih in temnih dneh — bo naša osebna sreča in zagotovilo, da gremo z narodom novemu 29. oktobru naproti.
Izredno globokim mislim, podanim z veliko prepričevalnostjo, je občinstvo sledilo z vso pozornostjo in govornico nagradilo s prisrčno zahvalo.
OTROCI SE KLANJAJO
Lepo je bil vključen med te govore Slavospev slovenski zastavi, ki ga
Govor predsednika
Po besedah zahvale vsem, ki so s tolikim trudom in žrtvami pripravili to veličastno slavje in vsem udeležencem, je razvijal sledeče misli:
Na svetu so danes veliki in mogočni narodi. Petdeset, sto, dvesto in več milijonski. Imajo močno razvito industrijo, so oboroženi in velesile razpolagajo z orožjem, s katerim morejo skoro v trenutku ne le uničiti nasprotnika, ampak zatreti sleherno življenje na zemeljski obli. če bi mi bilo dano, da bi si pri vsem tem mogel sam izbirati pripadnost narodu, bi dejal: Dobri Bog, daj mi da bom Slovenec. Ob pogledu na zgodovino mogočnih narodov, na njihovo sedanjo moč in številčno silo bi bil vendarle najbolj srečen kot Slovenec, četudi je naš narod majhen po številu. Ob pravilnem vrednotenju duhovnih in materialnih dobrin je slovenski narod eden najbogatejših na svetu. Danes je ni države v Evropi, in tudi ne drugod po svetu, kjer ne bi Slovenec po rodu zavzemal visokih mest, pa naj bo znanstvenik, učenjak, umetnik, misijonar, politik ali fizični delavec. Slovenski narod ni nikdar v vseh dobah svojega obstoja nikomur delal krivice. Razdajal se je, razdajal istočasno, ko je branil svoj obstoj, svoje življenje proti nasprotujočim mu silam, in to mogočnim silam. Iz lastnih moči se je dvignil na kulturno raven, ki so si jo v mnogo daljši dobi ustvarjali veliki narodi.
Ni dvoma, da je danes najmogočnejša država na svetu Severna Amerika. Bila naj bi tudi vzor svobode in demokracije. In kam segajo korenine demokracije te najmogočnejše države na svetu? V Slovenijo. Ustoličevanje koroških vojvod na iGosposvetskem polju je bilo tako prežeto osnovnih prvin prave demokracije, da so zgodovinarji in pravniki morali priznati, da je to edinstven primer v zgodovini vseh narodovi Od IX. do XV. stoletja je svoboden slovenski kmet izročal oblast svojemu novemu knezu. Ta je moral kmetu, predstavniku slovenskega ljudstva kot izvoljeni knez obljubiti, da bo pravičen vladar. Te prvine demokracije so tako edinstvene, da so dale pobudo Jeffersonu, da jih je vnesel v ameriško ustavo, ki je še danes v veljavi.
Vem, da vam je vse to znano. Rad bi pa, da bi se poglobili v pomen ustoličevanja, ki je tako izreden dogodek za slovenski narod in njegovo bit.
Če gledamo zgodovinski razvoj našega naroda in razmišljamo, kako je mogoče, da je sploh obstal, pridemo .nujno do spoznanja, da to ni slučaj. Je neka sila, ki vodi in usmerja ne-le življenje posameznikov, ampak tudi narodov. Verujoči pravimo, da je ta sila Bog. Niti posameznik niti narod ne smeta postati malodušna ali izgubiti vere v življenje, najmanj tedaj, ko prejemata udarce. Pa naj bodo še tako hudi in boleči. Ti- udarci in trpljenje prinesejo le očiščevanje pred novim zagonom v življenje in rast. Zavedajmo se tega.
BEŽEN POGLED V NAŠO ZGODOVINO
Ko smo kot zapostavljeno ljudstvo kso-ro na čudežen način ostali pri življenju vse do začetka XIX. stoletja in doživeli prebujenje narodov, je nastalo vprašanje našega- jezika. Z najbolj dobrohotnimi nameni, da zavarujejo naše življenje, so nekateri svetovali, da stopimo v širše razmerje in prevzamemo kot svoj
je zložil dr. Tine Debeljak za zborno deklamiranje na mladinskih nastopih. Tokrat so ga pripravili učenci in u-čenke slovenske šole dr. Franceta Prešerna na Pristavi v Moronu v režiji g. Miha Gaserja. Otroci v narodnih nošah, lepo razvrščeni po stopnicah, so najprej s posamezniki poudarjali s pesniškimi primerami lepoto slovenske zastave; nato so v skupinskem recita-tivu podali vpesnjeno zgodovino slovenske zastave od 1. 1848 do časa preganjanja in revolucijskih let, ko je slovensko zastavo omadeževala rdeča zvezda. Za konec so spet po solistih izpovedali svojo zvestobo in pripravljeno obrambo te slovenske zastave v svobodnem svetu, zastave -— slave. Prizor je bil ljubek in jasno podan in sprejet s priznanjem občinstva.
Nato so otroci ostali na odru in o-blikovali lepo ozadje slavnostnem govorniku, predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo Milošu iStaretu, ki ga je občinstvo toplo pozdravilo, ko je stopil na oder.
NOS Miloša Stareta
jezik hrvaški ali srbski ali celo ruski, ker naj bi bili mi premajhni za slovenski jezik. Dasi so bili ti nasveti dobronamerni, so bili smrtno nevarni. Ali je narod, ki nima lastnega jezika še narod? Pa sta nastopila Prešeren in Slomšek, zavrgla sta vse te nasvete in rešila slovenski jezik.
Ali ni to izrednega	pomena ?
Ali nam ni Bog dal Prešerna in Slomška prav tedaj, ko smo ju nujno potrebovali ?
V začetku tega stoletja je bilo na eni strani tedaj naše, po veliki večini kmečko ljudstvo v izredno težkem položaju. Po drugi strani se je vedno bolj jasno kazalo, da slovenski narod ne bo preživel, če se bodo uresničili načrti avstro-ogrske monarhije. Avstrijskim in drugim Nemcem je bil slovenski narod napoti pri njihovi ekspan-zivnosti na Jadransko morje. Res so trpeli vsi evropski narodi med prvo svetovno vojno. Tako kot je bil bičan slovenski narod, ki je krvavel na vseh frontah, je bil malokateri. Pa je zopet Bog dal genialnega dr. Janeza Ev. Kreka, ki je reševal slovenskega kmeta in slovenskega delavca, razširil je svojo delavnost preko vse slovenske zemlje; še več, iskal je zaveznike v pomoč slovenskemu narodu tudi pri drugih slovanskih narodih v avstroogrski monarhiji; prav posebno je usmeril svoj pogled proti jugu, kar je poudaril z besedami, da vse slovenske reke tečejo proti jugu in nobena proti Dunaju. Janezu Kreku se je pridružil veliki dr. Korošec. Doživeli smo Majniško deklaracijo, trdovratnost .avstrijske vlade do Slovencev, ko se je že vse rušilo, in nesposobnost zadnjega Habsburžana na prestolu. Vse to je zlomilo okvir Majniške deklaracije, ker je propadajoča avstroogrska monarhija po svojih predstavnikih z besedami in dejanji dokazovala, da slovenskemu narodu ne bo dopustila življenja, četudi se rodi Jugoslavija. Ta Jugoslavija naj bi bila brez Slovencev. Krek, Korošec in Jeglič, katerim se je pridružil dr. Tavčar, so s pomočjo in zaupanjem slovenskega naroda prekrižali načrte Germanov in pripeljali naš narod v Jugoslavijo. Vsi poznavalci zgodovine in razvoja tiste dobe priznavajo, da je bila to rešitev slovenskega naroda pred narodno smrtjo. Veličino 29. oktobra 1918, ki je bil sad Majniške deklaracije, bomo razumeli, če pridemo do spoznanja, da je bil slovenski narod tedaj resnično rešen smrti.
O Jugoslaviji je bila izrečena marsikatera kritika, utemeljena, pa tudi neutemeljena. Res je bila krivica, da nekaj časa ni bila dovoljena slovenska zastava; res je bila krivica, da nismo dobili avtonomije, res je bila krivica, da je bil slovenski jezik zapostavljen; res je bila krivica, da je bil interniran veliki politik in državnik in tvorec Jugoslavije dr. Korošec. Vse to in še marsikaj je res. Res je pa, tudi, da smo Slovenci šele po 29. oktobru 1918 tako svobodno zaživeli, da smo si zgradili v Jugoslaviji slovensko šolstvo do uni-• verze. Zaživeli sta slovenska znanost in umetnost, ki sta bili kronani z ustanovitvijo slovenske akademije znanosti in umetnosti. Res je, da je cvetela slovenska prosveta, zadružništvo in da smo imeli popolno versko svobodo. V kateri drugi kombinaciji bi slovenski narod to dosegel v kratki dobi 20 let?
še več. Slovenski narod se v svobodi ni pomehkužil, ampak je v v boju z®
svoje pravice v Jugoslaviji utrdil ne le slovensko narodno zavest, ampak je v boju utrdil tudi težnjo po lastni državnosti. iPrišel je do spoznanja, da ima kot suveren narod pravico, da o svoji usodi odloča sam. V odnosu do južnoslovanskih bratskih narodov naj bi v obrambo svojih in skupnih interesov slovenski narod odločal svobodno, kot suveren in enakopraven narod. (Odobravanje v dvorani.)
POČASTITEV SLOVENSKE ŽENE
Govoril sem o preteklosti. Pogled nanjo bi bil pomanjkljiv, če ne bi poudaril vloge in žrtev slovenskih mater, žena in deklet v javnem življenju. Saj so bile premnogokrat tiha in nevidna opora svojim možem ali sinovom v javnem delu. Prav izredno pomembno delo pa so opravila slovenska dekleta in žene v času množičnega gibanja za majniško deklaracijo. Pobrale so nad
200.000	podpisov širom slovenske zemlje, da podprejo slovenske parlamentarce na Dunaju, predvsem dr. Korošca. Slovesno so jih izročile dr. Korošcu v dokaz zaupanja vanj in njegove sodelavce na poti narodne osvoboditve. Tudi tukaj med nami je žena, ki je tedaj kot mlado dekle pobirala podpise v žirovski fari. To je gospa Anastazija Cvetkova.
Po tem pretresljivem prizoru je predsednik iStare nadaljeval govor:
Ob praznovanju 60 letnice narodnega praznika sem samo pokazal nekaj mejnikov in posebnosti naše narodne zgodovine. V pogledu na preteklost mora slediti pogled v bodočnost. Ta pa bo jasen in moder usmerjevalec le tedaj, če se bomo zavedli današnjega stanja v svobodnem svetu, med nami samimi in v domovini pod komunističnem režimom.
Najprej pogled v svet. Vsi vemo in čutimo, da je današnji svet zmateriali-ziran tudi na Zahodu. Tudi svobodni svet ne ceni v zadostni meri duhovnih vrednot. Mladina odklanja zdrave smernice za življenje.
Brani se prevzeti odgovornost in se pri svojih svojevrstnih podvigih večkrat ne zaveda, da je le slepo orodje nevidnih režiserjev. Ti pokvarjeni ljudje izrabljajo mladino v svobodnem svetu in jo zavajajo na kriva, pogubonosna pota.
TRIJE VELIKI DOGODKI
V	zadnjih mesecih pa smo doživeli tri velike dogodke, ki so vzbudili neobičajno pozornost, ne le svobodnega Zahoda, ampak tudi komunističnega Vzhoda. Svobodni svet je prisluhnil Solženicinovim besedam, slišali smo njegov glas.
V	svoji domovini je veliko trpel in odklanjal nasilni komunistični režim. Bil je izgnan v tuji svet. V svobodo, vendar v tujino. V štirih letih bivanja v zahodnem svetu je gledal in opazoval. Kot kak zdravnik, je napravil diagnozo. Samo nekaj njegovih ugotovitev in zaključkov: „Upadanje poguma je ena najbolj vidnih značilnosti Zahoda; —- samo moralno merilo more pomagati Zahodu proti dobro zamišljeni strategiji Vzhoda; — nobeno, še tako močno orožje ne bo rešilo Zahoda, dokler si ne opomore od izgube močne volje; — v stanju psihološke šibkosti, se pesimistu spremeni orožje V'breme; — na Vzhodu so nam našo najdražjo posest — duhovno življenje — uničile zvijače vladajoče partije; Zahod pa je na tem, da mu duhovno življenje uničijo trgovske koristi.
Rešitev: temeljna duhovna obnova.“
Pokazal je nanjo v prvi vrsti in prosil da pride na oder. Gospa je v spremstvu svoje hčere Brigite por. Vidmar prišla na oder, kjer jo je sprejel govornik in nadaljeval: -
„Zvedel sem, da so v Kanadi na pobudo tajnika Narodnega odbora dr. Petra Urbanca izdali serijo slovenskih zlatnikov in srebrnikov za 60 letnico 29. oktobra 1918. En zlatnik in en srebrnik nosita na eni- strani podobo dr. Janeza Evangelista Kreka, očeta Majniške deklaracije. Posrečilo se je, da smo jih dobili sem. Tu sta.“
Pokazal je občinstvu prvi slovenski zlatnik in prvi slovenski srebrnik. (Dolgotrajno navdušeno ploskanje.) Nato jih je izročil gospej 'Cvetkovi s čestitkami in zahvalo ter dejal, naj bo to tudi simbolična počastitev vseh slovenskih žena, mater in deklet, ki so se žrtvovale za slovensko svobodo. Nato je Stare objel in poljubil odlikovanko, kar je zbudilo nov val navdušenja v dvorani. šolska otroka v narodnih nošah Monika Bukovec in A. Petkovšek pa sta gospej izročila šopek nageljnov. Ga. Cvetkova je globoko ginjena dvignila v pozdrav obe roki in dejala: „Hvala Vam...! Tedaj sem imela 18 let in je bilo lepo!“ Nato je v spremstvu svoje hčerke odšla na sedež v dvorano.
To je nekaj utrinkov Solženicinovih govorov. Vredni so razmišljanja.
V današnjem svetu se ljudje ne smejejo. Redko slišiš odkritosrčni smeh. Ni časa. Vse hiti. Kadar hitiš, si napet. V trgovini ni smeha. Tudi zabave in športa danes ne spremlja smeh, ampak vse kaj drugega. Tudi napetost.
Pa je šel mimo nas papež, ki bi mu lahko rekli papež „dobrohotnega nasmeha“. Brez vsakega patosa ali posebnega poudarka je med nasmehom zablestelo nekaj smernic: „zasebna lastnina ne ustvarja prav nikomur absolutne in brezpogojne pravice obdržati zase več kot potrebuje, posebno kadar so drugi v pomanjkanju in zato trpijo‘v, „Marksizem in krščanstvo se izključujeta.“ Te in druge resnice nam je rekel z nasmehom Janez Pavel Ì. in odšel.
Tretji dogodek. Kdo na svetu je pričakoval po drugi svetovni vojni, da bo v svetem mestu Rimu izvoljen za župana Italijan, ki sedi na županskem stolu pod rdečo zvezdo in nosi znak srpa in kladiva ? Rimski župan ■— komunist! In to potem, ko je bila tri desetletja na oblasti večinska krščan-sko-demokratska stranka. Kako je bilo to mogoče ? V 30 letih se je v začetku močna in jasnih smernic prežeta kr-ščansko-demokratska stranka postopoma pomehkužila; mnogo njenih pristašev je bilo krščanskih le v besedah. Tudi nekateri voditelji so se oddaljili od krščansko-demokratskih načel. To vse je odprlo pot komunistu na županski stol. Ko je kazalo, da ni rešitve in da bo komunizem zavladal v Italiji, je po več kot 450-letni tradiciji Bog poslal na Petrov stol Slovana, Poljaka, poznavalca marksizma in komunizma v teoriji in praksi. Janez Pavel II je sin naroda z živo in tisočletno neuklonljivo borbeno krščansko tradicijo. Močan papež, globoke vere, odločen in prežet ljubezni do Cerkve, je prevzel njeno krmilo.
Zahod in Vzhod sta potrebovala prav takega papeža. Bog je moder.
„SVOBODA“ V SLOVENIJI
če si hočemo mi slovenski izseljenci v svetu in naši otroci začrtati naloge, ki nam jih nalaga bodočnost, moramo
imeti jasno sliko o naši domovini. Spoznali bomo, da je za naš narod in njegov obsto'- nevarnost danes večja, kakor je bila kdaj koli v zgodovini. Pripravljali so nam fizično smrt, danes pa je nevarnost hujša, ker našemu narodu v domovini grozi duhovna smrt.
Komunistični voditelji doma in po svetu nenehno ponavljajo, da je v Sloveniji svoboda in da tisti, ki to zanikajo, obrekujejo domovino in delajo proti njej.
Priznam in ugotavljam, da v Sloveniji je svoboda. Resnično je svoboda.
Komunistična partija dopušča svobodo vsaki dejavnosti, ki narod razkraja; svobodno je zatiranje narodne zavesti, čuta za slovenski jezik in širjenje materializma. Obstaja popolna svoboda razvratnega življenja, širjenja pornografije in uživanja drog. Prav tako je svoboda ločitve zakonov, širjenja nihilizma in samomora celo med šolsko mladino. Zagotovljena je svoboda za morjenje nerojenih otrok. Je svoboda uživanja brez odgovornosti, svoboda nemorale, kar vse jemlje slovenskemu človeku čut za narodne ideale. Komunistična partija dopušča našemu narodu svobodo narodnega samomora, svobodnega razkroja in narodne smrti.
Za življenje in duhovno rast pa slovenski narod pod komunisti nima svobode. Zato je nevarnost za njegov obstoj večja, kot kdaj koli.
POGLED V BODOČNOST
Te ugotovitve nam kažejo pot v bodočnost. Dajejo smer našemu delu. Zopet moramo v boj, v trd boj. Organizirati moramo vojsko Slovencev po vsem svetu, po vseh kontinentih. Nihče, ki je za boj sposoben se ne more in ne sme izogniti. Ta vojska mora biti organizirana. Mora imeti podčastnike, častnike in sposoben generalni štab. Od zadnjega vojaka do najvišjega častnika morajo biti vsi izvežbani, utrjeni in pripravljeni na vsako žrtev. Ta vojska pa ne potrebuje ne topov ne tankov ne letal ne pušk ne bomb ne dinamita. Ta vojska mora biti oborožena s pravim vrednotenjem duhovnih dobrin, mora biti prežeta dolžnosti in izpolnjevanja resnic krščanskega nauka, mora vedeti, kaj je prava ljubezen, ljubezen do bližnjega in do naroda. Biti mora pogumna vojska!
Ta vojska mora biti organizirana. Njena vojaška okrožja so naše organizacije, naši domovi in naše družine. Nihče ni izvzet odgovornosti, da bo vojska vedno pripravljena, da se bo stalno izpopolnjevala, tako da bo s svojim zgledom, delom in žrtvijo sposobna uničevati najhujšega sovražnika našega naroda v domovini: materialistični komunizem. Boj ne bo lahak, boj bo dolgotrajen. Toda če smo tisočletja zmagovali v boju za fizičen obstanek našega naroda, bomo zmagali v tem boju, če je v nas še junaštvo, pripravljenost na žrtve in pravilno vrednotenje dobrin, ki osrečujejo posameznika, družino in narode.
Naj bo proslava 60 letnice našega narodnega praznika duhovna mobilizacija slovenskega življa v svetu za rešitev našega naroda.
S tem pozivom je zaključil predsednik Stare svoj govor, za katerega je bil deležen dolgotrajnega pritrjevanja občinstva.
NOVO PRESENEČENJE
Staretovemu govoru je sledilo drugo presenečenje. Napovedovalec je naznanil, da želi spregovoriti dr. Peter Klopčič iz • Toronta v Kanadi, za katerega do tedaj ni bilo znano, da je v dvorani. Dr. Klopčič je res prišel na oder in zadržal Miloša Stareta, da ni odšel z odra. Občinstvu se je predstavil, da prihaja iz Kanade in prinaša pozdrave od tam, kjer je na isti večer prav tako slavnostno zborovanje. Pripomnil je, da kot „svetovni popotnik“ povsod, kamor pride, obišče slovenske postojanke, da pa je tu v Argentini z ozirom na Slovenstvo gotovo najlepše. Nato se je obrnil k Milošu Staretu in mu izročil lepo škatljieo z besedami: „V imenu Slovenske krščanske demokracije (SLS) jz Toronta in v imenu Slovenske Demokratske Stranke si štejem v čast, izročiti Vam tole PRVO SERIJO SLOVENSKIH SREBRNIKOV kot majhen znak našega priznanja za Vaše požrtvovalno narodno delo v vsem vašem življenju“. In je izročil — vidno presenečenemu predsedniku — darilo. Znova se je občinstvo pridružilo čestitki in obdarovanju z dolgotrajnim ploskanjem. Bila je to serija slovenskih srebrnikov, kovanih v Kanadi, s podobami
Potem, ko je Miloš Stare izročil darilo gospej Cvetkovi — predstavnici vseh žena in deklet, ki so pobirale podpise za Majniško deklaracijo — jo je objel.
Nadaljevanje pomembnega govora Miloša Stareta
slovenskih mož — Trubarja, Slomška, Barage, Prešerna, Cankarja in J. E. Kielca na eni strani, na drugi pa so: knežji kamen, mestni grb Ljubljane, mariborski grb, Blejski otok, Brezjanska Mati božja ter oris etnografskega slovenskega ozemlja.
Miloš Stare se je zahvalil za nepričakovano darilo ter ginjen pojasnjeval v čem ima njegovo delo svoj izvor. Po božji volji je bil večkrat rešen smrti v domovini med revolucijo in okupacijo, ko so mu stregli po življenju okupatorji in komunisti. Prav 26. oktobra letos je minulo 83 let, ko so ga komunisti v Trstu hoteli ugrabiti in odpeljati čez mejo v Jugoslavijo, pa se je napadalcev otresel. Verjetno edini od vseh žrtev, ki so bile v tistih časih ugrabljene in odpeljane (okrog 20) čez mejo in končale v komunističnih ječah. Bog mu je tudi tedaj daroval življenje in je prepričan, da se mu mora oddolžiti za to veliko dobroto z delom za slovenski narod, kolikor in dokler mu bodo moči dopuščale. Med pozdravljanjem navzočih je g. Stare v spremstvu dr. Klopčiča odšel na svoj prostor.
GALLUS POJE CIGANOVO KANTATO USTOLIČENJE KARANTANSKIH KNEZOV
V proslavo osvoboditvenega praznika iz 1. 1918, po tisočletju izgubljene nekdanje slovenske državne svobode, spada prav gotovo spomin na to starodavno slovensko karantansko državnost, ki je nam še danes politični program.
Pred letom umrli publicist Zdravko Novak je napisal tekst k prizoru, ' ki ga je pozneje uglasbil pred letoma umrli salezijanec dr. Cigan. To težko, a lepo kantato je pred mesečem prvič izvajal v Argentini naš reprezentativni pevski zbor GALLUS pod vodstvom pevovodje dr. Julija Savellija. Sedaj jo je za to priložnost ponovil v okviru te vseslovenske narodne manifestacije. Ne bomo podrobneje pisali o njej, ker je bila ocenjena v našem listu, dodajmo samo to, da je tudi v tej ponovitvi kljub neakustični dvorani dosegla uspeh in dala gotovo krono lepo uspeli proslavi. Kaj je moglo bolj učinkovito zaključiti to proslavo slovenske svobode in lepše, kakor mogočna zahvala (ki pa je obenem tudi prošnja), ki doni iz zadnjega dela kantate v mogočnem zboru in z dinamično silo Ciganove pevske besede: Zahvaljen bodi Gospod, da si dal nam in naši deželi — gospoda in kneza po naši volji?!
Kaj drugega je vsa naša sedanja slavitev svobode in zastave kakor ta zahvala in molitev ? Kakor je bila sveta maša — začetek proslave — naša zahvala za delo naših narodnih voditeljev izpred 60-ih let in molitev za uspehe novega rodu, talko je tudi sklep proslave ista misel: molitev in zahvala, da imamo svoj cilj za bodočnost, to namreč, kar smo imeli že v začetku svoje zgodovine: Slovenijo v svobodi. Zdaj pa: Delo v zdomstvu, za svobodo v Domovini!
Naprej zastava slave!
Poklonitev pred spomenikom g ala. San Martina
V zvezi s proslavo 60-letnice 29. oktobra so se Slovenci poklonili tudi spominu argentinskega narodnega junaka in tvorca njihove države, generala San Martina pred njegovim spomenikom. Naznanjeno je bilo, da ob tej priložnosti ne bo množične poklonitve, temveč bodo samo delegacije položile v imenu Slovencev venec in s par besedami povezale naš praznik z argentinskim. V nedeljo — na sam dan zgodovinskega dogodka 29. oktobra — so se zbrali pred spomenikom predstavniki slovenske organizirane skupnosti z skupino narodnih noš. Ob lih je dal tam nahajajoči se vod gardistov znak s trobento za začetek slavnosti, nakar je slovenska delegacija položila venec v podnožje narodnega junaka. V delegaciji je bil predsednik Narodnega odbora za Slovenijo Miloš Stare ter člani NO Feliks Urankar, dr. Tine Debeljak in Rudolf Smersu, predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda, s predsedniki krajevnih Domov in drugih organizacij.
Nato je v imenu Slovencev v Argentini spregovoril v kasteljanščini predsednik ZS Marjan Loboda naslednje poklonitvene besede, ki jih v izvirniku deloma prinašamo v tem listu na drugem mestu in se v slovenščini glase:
Dan 29. oktobra je slovenski narodni praznik in obenem tudi dan slovenske zastave. Izvor tega praznika je 29.
oktobra 1918 leta, ko so se Slovenci osvobodili avstro, ogrskega jarma.
V času pomladi narodov leta 1848 so Slovenci razglasili svoj narodni program, zahtevajoč zedinjenje narodnega ozemlja jn rabo narodnega jezika v državni administraciji in v zbornici. Cesarska vlada je bila gluha na te pravične zahteve, zaradi česor so Slovenci začeli iskati povezavo z drugimi južnimi [Slovani, državljani iste države, ki so trpeli iste težave.
Skupni interesi, izvor jezikov in krvi so povzročili vznik zamisli o zvezi, ki se je ostvarila pozneje v suvereno državo z imenom: Jugoslavija. Današnja Republika Slovenija v Federativni Jugoslaviji je domovina narodu, ki pa z etničnimi-mejami sega preko državnih meja z Italijo, Avstrijo in Ogrsko. — Zdaj se ta slavnostni dan 29. oktober ne sme proslavljati v domovini. Konec druge svetovne vojne je naša domovina padla pod krvavo komunistično diktaturo, ki je' z izdajo in nasiljem zavladala nad našim ljudstvom. Sonce svobode ne sveti onstran železne zavese. Zato Slovenci praznujemo to naše najvažnejše zgodovinsko dejanje v zdomstvu, tisoče kilometrov daleč od domovine,- toda svobodni na teh plemenitih argentinskih tleh. Naša dolžnost kot svobodnih ljudi pa je še vedno, boriti se nenehno za to, da bo mogla uživati svobodo in pravičnost naša domovina.
PAPEŽEVI PASTORALNI OBISKI
Papež Janez Pavel II. se je v prvih 13 dneh svojega vladanja katoliški Cerkvi že tretjič šel iz Vatikana in minulo nedeljo obiskal neko poljsko kapelo blizu Tivolija, pri Rimu. Priletel je tja s helikopterjem ter je v nagovoru na množico romarjev opomnil navzoče in ves svet na pomenljivost papeža Janeza XXIII. iin njegov „aggiornamento“ v Cerkvi. Pred tem je Janez Pavel II. obiskal že Castel Gandolfo in se prej nekega bolnega poljskega škofa v rimski bolnišnici.
Nekaj najvišjih kurijskih funkcionarjev je že potrdil na njihovih položajih, med njimi „zunanjega ministra“ kardinala Villota in prefekta škofovske kongregacije kardinala Baggia. Prav tako je potrdil na položaju v rimski kuriji argentinskega kardinala Pironija.
Sovjeti so o novem papežu doslej previdno molčali, ker so pač morali v vrhovih -partije pripraviti novo strategijo propagande proti takemu poznavalcu komunizma v praksi, kakor je kardinal Wojtyla, sedanji papež Janez Pavel II. Iz vseh njegovih dosedanjih izjav so v Moskvi hitro ugotovili, da komunistično taktiko in namene do dna pozna, pa naj bo to v kateri koli državi in v kakršnih koli okoliščinah. Najbolj jih je prizadel poziv Janeza Pavla II., naj vse države odpro svoje meje Kristusu, naj odpro vrata na stežaj vsi gospodar-
ski in politični sistemi, vsa širna področja civilizacije, kulture in znanosti. Zato so v Kremlju sklenili zapisati prvi komentar o Janezu Pavlu II. tako, da bi kolikor mogoče zatemnili njegov lik neustrašenega borca za pravice Cerkve po vsem svetu in seveda tudi za železno zaveso. Komentar seveda ni izšel v Pravdi ali v Izvestjah, da ne bi Janezu Pavlu II. — kakor oni menijo, — dali prevelike važnosti, temveč v angleškem moskovskem tedniku New Times izpod peresa nekega I. Griguleviča, ki med drugim trdi prav obratno, kakor pa je doslej pisal ves svetovni tisk:
„Izvolitev poljskega nadškofa Karola Wojtyle za papeža pomeni poraz italijanskih kardinalov, ki nasprotujejo liberalnim tokovom v katoliški Cerkvi. Ne drži zahodna trditev, da bi bil izvoljen zaradi praktičnega poznanja komunizma in kako se je treba proti njemu boriti. Takšna razlaga je daleč od resnice, če ne zaradi drugega, že zaradi žalostne izkušnje Pija XII., ki je pokazala, da vodi protikomunizem Cerkev v slepo ulico. Dejstvo, da je bil prav poljski kardinal izvoljen na papeški prestol je najboljša zavrnitev mita, k' ga je ustvaril Pij XII. o tkim. molčeči Cerkvi v socialističnih državah,“ zaključuje komunistični komentator v svoji nemoči do božjega vodstva Cerkve in uravnavanja zgodovine.
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE
Fecha patria eslovena
Umrli so od 5. do 11. oktobra 1978:
LJUBLJANA — Marija Cigler, up., °°’U ,°JZ ^akn'k> up.; Lidija Verovšek r. Medica; Franc Kušar, žel. up.; Danilo Predalič, 65, krznar; Ludvik Vehovec, up. miz. mojster; Jože Okroglič, up. pleskar; Mihael štibelj, up. mizar; Bernard Grgič, up.; Ivana Vičič; Franc Ljubič, up.; Maks Kompoš, up.; Marica Lesjak, 85; Anica Kadunc r. Lovšin; Josipina Vospernik r. Kristan; Jerica Zrimc r. Mencej; Marija Verhovec, 88; Roza Černe r. Strah; Frančiška Kranjc; Rija Ržen r. Kozamernik; Minka Mahnič; Frančiška Zajc r. Opeka; Anton Okoren, up. miz. mojster; Terezija Vidmar r. Premk; Janko Mehle.
RAZNI KRAJI — Marija Cizi r. Jan, Zagreb; Karol Levstik, posestnik, Podklanec; Jože Jemec, Senožeti; Janez Semenič, Krška vas; Inž. Edvard Prsmk, up., Beograd; Vera Gnus r. Guštin, Maribor; Ivan Novak, Sakun-derjev ata, Videm; Ivanka Hrovatin r. Oblak, Borovnica; Ludvik Vehovec, up., Polje; Otilija Čufer r. Košir, Begunje; Boris Bern, Bled; Ciril Koroša, Veržej; •Jožefa Kokol r. Slabe, Celje; Jože Urbančič, Drašiči; Anton Oblak, up. kroj. mojster, _ Plešivica^ Miloš Novak, up., Bled;^ Gita Vahčič, Leskovec; Anton Kelvišar, Novo mesto; Marija Jenko r. Vrtačnik, 90, Litija; Niko Prestor, up., 79, Litija; Ivanka Ovsenek r. Frlan, Tržič; Barbara Černič r. Kurent, 87, Sevnica; Jože Kočevar, kmet, borec za sev. mejo, Obrež; Ivanka Pajnič r. Mihelič, Fšata; Anton Kozjak, Babna gora; Anica Slabina r. Zajc; Frančiška Pavlovčič; Ida Šuc r. Žerjal, Pliskovica; Mihael Drnovšek, up. rudar, 85, Zagorje.
Slovenci v Argentini
Osebne novice:
Smrt: V 62. letu starosti je zadet od srčne kapi nenadoma umrl na svojem domu v Moronu Bogo Pregelj, član Društva slovenskih protikomunističnih borcev in predsednik konzorcija, ki izdaja Vestnik. Naj počiva v miru. Preostali družini naše iskreno sožalje.
ADOLF JESIH
umrl
Slovenska politična emigracija je zopet izgubila enega izmed svojih narodno zavednih in delavnih javnih delavcev. Dne 26. oktobra je v San Andresu umrl gospod Adolf Jesih. Pokojni se je rodil 21. a-prila 1906 v Trbovljah in je že v mladosti delal v mladinskih in prosvetnih društvih. Bil je dober in znan igralec na odru trboveljskega Prosvet. doma. Pozneje se je kot železostrugar pri Trboveljski premogokopni družbi začel zanimati za delavska in politična vprašanja in je imel pri tem delu lepe uspehe. Sprva je sodeloval pri Jugoslovanski strokovni zvezi. Ko pa je ta organizacija zašla pod marksistični vpliv, je svoje sile posvetil odločno protikomunistično usmerjeni organizaciji Zvezi združenih delavcev, kateri je postal glavna opora. Kot vidnega zastopnika delavskega stanu ga je ban dr. Natlačen imenoval za člana Banskega sveta.
Med drugo svetovno vojno je neustrašeno nastopal proti komunističnim agitatorjem v Trbovljah in okolici in so mu ti zato stregli po življenju. V nevarnosti pa je bil zaradi svoje narodne zavednosti tudi pred nacisti. U-maknil se je v Ljubljano. Komunisti so se maščevali nad njegovo sestro in jo ubili. — Po končani vojni je odšel na begunsko pot, ki ga je pripeljala v Argentino, kjer si je kot strokovnjak v železostrugarstvu ustvaril lastno podjetje v San Andresu. Takoj se je^začel tudi udejstvovati v društvenem življenju. Posebno mu je bil pri srcu Slovenski dom v San Martinu, kamor je redno zahajal in kjer je imel mnogo prijateljev, članstvo doma ga je izbralo za botra doma.
V svojem osebném življenju je doživel veliko tragiko, žena Amalija, s katero se je poročil v taborišču v Italiji, mu je kmalu po poroki neozdravljivo zbolela in se nahaja že 25 let v bolnišnici. To mu je nedvomno razrahljalo zdravje in mu izkopalo prezgodnji grob.
Pogreb pokojnika je bil 27. oktobra. Na pokojnikovem domu je daroval pogrebno sv. mašo župnik France Bergant, ki je tudi vodil pogreb na pokopališče v San Martinu, kjer sta se od pokojnika poslovila Rudolf Smersu in France Hribovšek.
Vsemogočni naj mu nakloni večni pokoj !
CARAPACHAY
šolska in piaterinska nedelja
Preteklo nedeljo je bilo v našem domu zopet živahno, napovedan je bil šolski in materinski dan. Pri sv. masi smo se spominjali pokojnega kateheta Stanka škrbeta, ki je tako vestno in požrtvovalno skrbel za verski pouk tudi v našem tečaju več let. Po maši je bilo družinsko kosilo, ki so ga številnim gostom skrbno ' pripravile članice šolskega odbora.
Popoldne pa je bila na programu
La delegación de la colectividad eslovena anticomunista en Buenos Aires integrada por los funcionarios del Comité Nacional Eslòveno, la Eslovenia Unida y la Acción Cultural Eslovena depositò el 29 del corriente a las 11 horas una of renda floral ante el monumento del Libeftador Gral. Don José de San Martin en està, con asistencia de un nutrido grupo de jóvenes eslovenos ataviados con los pintorescos traješ nacionales del pais de origen de su padres.
El dia 29 de Octubre es la fecha patria eslovena y a la vez el dia de la bandera. Su origen se remonta al ano 1918, cuando los eslovenos se liberaron del imperio austro-hüngaro.
En el despertar de las naciones europeas alla en el ano 1848, también los eslovenos formularmi su programa nacional reclamando la unificación de sus territoriios, el uso libre de su idioma en la administración estatal y en el parlamento. El gobierno imperiai hizo oido sordo a estos justos reclamos, por lo que los eslovenos buscaron la unión con otros eslavos del sur, ciudadanos del mismo imperio que sufrian las idénticas penurias.
Los intereses comunes, el origen de los idiomas y de la sangre hicieron brotar la idea de una unión, que se realizó en un pais soberano denominado Yugoslavia. La actual repüblica Eslovenia en la Yugoslavia federai es su patria y los llmites de su población van màs alla de las fronteras con Italia, Austria y Humgria.
Dogovor med Izraelom in Egiptom
Letošnja Nobelova nagrajenca za mir sta egipčanski predsednik Sadat in izraelski predsednik Begin. Nobeden od njiiju ni hotel o nagradi dati izjave. Večina delegacij pri ZN, razen komunističnih in nekaterih arabskih držav, je podelitev nagrade pozdravila, proti odločitvi norveškega odbora za Nobelove nagrade pa so močno reagirali palestinski gverilci, ki so tako Sadata kakor Begina označili za „fašista“. Ameriški predsednik Carter je nagrajencema poslal identične' čestitke z opozorilom, da „delo, ki je bilo doslej opravljeno, ne sme ostati nedokončano.“
S tem je Carter meril na nevarnost ponovnega razhoda. med Egiptom in Izraelom, ko je izraelska vlada sredi minulega tedna objavila, da bo izraelska naselja na zahodnem bregu Jordana okrepila in pomnožila in da tega
področja sploh nima namena več izključiti iz izraelske države. To področje, kakor tudi vse mesto Jeruzalem, Izrael po sedanjih izjavah vlade ne namerava več vrniti Arabcem, odn. Palestincem.
V Kairu so na ta poročila iz Tel Aviva močno reagirali ter je imel Sadat namen odpoklicati svojo mirovno delegacijo iz Washingtona in prekiniti pogajanja z Izraelom. Vmes je moral poseči Carter sam, da je Sadata prepričal, da bi bil to nepopravljiv korak in da bi se vsi dosedanji napori za mir na Bližnjem vzhodu spet vrnili na mrtvo točko izpred nekaj mesecev.
Razgovori med Egiptom in Izraelom se sedaj v Washingtonu nadaljujejo, dasi opazovalci ugotavljajo, da bodo še dolgotrajni, zlasti če bo Izrael obstal pri svojem sklepu o ohranitvi zahodnega brega Jordana izraelski državi.
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Ta četrtek 2. novembra zapade zadnji rok, v katerem bi se morala izreči komisija št. 2, ki proučuje mejni problem med Argentino in Čilom. V trenutku, ko pišemo te vrstice, je še popolnoma nejasen izid pogajanj, in tudi bodoči koraki, ki naj jih obe državi podvzameta za rešitev zapleta.
čeprav nas zgodovina uči, da sta Argentina in čile vedno našli miren izhod iz sličnih položajev, in da je predhodna komisija (št. 1.) šele zadnji dan pogajanj prišla do požitivnega zaključka, vendar dosedanji znaki ne zbujajo večjega optimizma. Pretekli ponedeljek 30. se je vrnil v Buenos Aires vodja argentinske delegacije, ki je v Čilu proučevala problem, general Et-cheverry Boneo, da poroča predsedniku in vojaški junti zadnje novice v zvezi s pogajanji.
Ta povratek ni bil predviden, in general Etcheverry je razložil, da je čilska delegacija v zadnjem trenutku spremenila mnenje o točkah, na katere je prej drugače gledala. Na vprašanje, ali je nov čilski nastop pozitiven ali negativen za potek razgovorov, je zatrdil da je negativen.
Argentinski vojaški komite se nahaja v „nepretrganem zasedanju“, da proučuje novonastali problem, in skuša podvzeti najprimernejše korake, ki jih položaj narekuje. Medtem se splošno mnenje vedno bolj nagiba k prepričanju, da bo težko rešiti problem po mirni poti. Zanimivo je tudi slediti odmevu, ki ga mejni problem dobiva v evropskem časopisju, kjer so opazovalci prepričani, da kaj malo manjka do vojne med obema državama.
Mi skušamo kljdb temu biti nekoliko bolj optimistični. K temu nas podpirajo izjave najvišjih predstavnikov obeh držav. Eni in drugi so večkrat zatrdili, da bi bil oboroženi spopad „prava norost“. Ali naj sedaj to „norost“ sami povzročijo? Tudi je general Pinochet, čilski predsednik, pred dnevi namignil, da bo problem rešil na najprimernejši način s svojim kolegom generalom Vi- * v
materinska proslava, ki jo je izvedla šola pod vodstvom svojih učiteljic. Kljub temu, da so bili šolski otroci zadnje tedne dobro zasedeni radi igre ki so jo podali najprej v Slovenski hiši in so jo potem ponovili v našem domu in ob izletu vseh slovenskih šol, so skrbne učiteljice pripravile prisrčen program
v počastitev naših mamic. Program je vodila učenka Vilma Vodnik, njena ses-stra Marta je lepo in globoko podala odlomek Cankarja . Skodelica kave. Kristina Korez je deklamirala „Ob potoku“. Lenčka in Anica Senovršnik sta podali prizorček „Na mostu“. Zbor šole pa je ob spremljavi harmonike in pod vodstvom ge. Markeževe zapel: Zdravico, Mamica ljubljena in pa Mamica si kakor sonček. Za zaključek pa so bile (Nad. na 4. str.)
delo. Sličen je bil izhod iz zadnje krize, ko je končno sestanek obeh predsednikov privedel do poznejših razgovorov. Tedaj so v vladnih krogih zatrjevali, da bo problem rešen pred koncem leta 1978. Se bo ta napoved izvedla? Mirnim potom? Morda ob novem sestanku predsednikov ?
Medtem pa je Argentina zašla v težko vladno krizo. Pravzaprav je ostavke ministrov zahteval sam predsednik general Videla, ki ima v načrtu restruk-turacijo vlade. Tako krožijo verzije, da bo novi minister za vzgojo in kulturo mož iz kroga katoliških intelektualcev, ojačile so se govorice o skorajšnjem imenovanju novega zunanjega ministra. Seveda je tedaj admiral Montes še vedno zasedal svoje mesto. Takoj je odstopil, in za njim ministri za načrtovanje, socialno skrbstvo, obrambo in pravosodje. Ostali so na svojih mestih minister za delo general Liendo (le začasno, ker je aktiven vojak, in ga bodo kmalu poklicali na novo mesto) ter minister za notranje zadeve, general Harguindeguy (začasno vodi tudi posle vzgojnega ministra in zunanje zadeve) ter toliko kritizirani in osporavani gospodarski minister dr. Martinez de Hoz. A je on, o katerem so največkrat govorili da bo odstopil, najdalje na svojem mestu.
Sedaj opazovalci čakajo na novice glede novih ministrov. Kot smo že ka-terikrat omenili, ugibajo, da bo več civilistov v vladi kot doslej. Vendar imen še niso omenjali ob času, ko pišemo ta komentar.
Soglasno pa je mnenje, da odhod zunanjega ministra nima nič opraviti s težkim zunanjim položajem, v katerem se Argentina nahaja (problem s Čilom, in z Brazilijo glede izkoriščanja reke Parana), temveč je izključno problem delne preusmeritve v celotnem delovanju vlade.
Ko smo že omenili reko Parana, povejmo še, da je Brazilija sklenila, da bo v veleelektrarni Itaipu nastavila 20 elektroturbin, in ne osemnajst, kot je bilo sklenjeno prvotno. Sedaj bo morala Argentina preosnovati svoje načrte za elektrarno Corpus, in sploh celotne svoje načrte glede izkoriščanja vodovja te reke. Nov udarec za prijateljske argentinsko-brazilske odnose. In nova šola za argentinsko diplomacijo, ki je včasih preveč zaupljiva napram svojim partnerjem.
To zaupljivost Je večkrat drago plačala. Upajmo, in s tem se poslovimo za ta teden od naših bralcev, da cena v čilskem problemu ne bo predraga. Želimo in upamo, ker mir je dragocena posest, ki je ne znamo dovolj ceniti, dokler jo imamo.
(Nad. iz 3. str.)
vse navzoče matere obdarovane s cvetjem in živ-žav je vladal v domu prav do večera.	jj.
SAN MARTIN
Liga žena-Mati iz San Martina je
spet imela svoj redni mesečni sestanek. Posvetila ga je praktičnim gospodinjskim nasvetom. — Prihodnji sestanek bo 15. novembra ob običajni uri. Predavala bo lic. Tinka Šušteršič: O negi bolnikov. Ker je snov izredno aktualna, priporočamo vsem sanmartinskim ženam, da se udeleže sestanka.
PO ŠPORTNEM SVETU
TENIŠKE IGRALKE mariborskega Branika so ekipne prvakinje Jugoslavije. K uspehu je največ pripomogla Mirna Jaušovčeva, ki je po dolgem premoru zaradi poškodb uspešno nabirala točke za Branik.
ANGLEŽI so se po 41 letih spet uvrstili v finale za Davisov pokal. iPred letom 1937 so bili Angleži štirikrat osvojili naslov zmagovalca v tekmovanjih za ta pokal.
V nedeljo, 5. novembra, na Pristavi
26. mladinski dan
KI GA V OKVIRU ZVEZNEGA ODBORA SDO IN SFZ PRIPRAVLJA MLADINA IZ VSEH OKRAJEV VELIKEGA BUENOS AIRESA
Spored :
ob	8.00:	tekmovanje v	odbojki
ob	11.00:	mladinska	sv. maša.
ob	16.00:	kulturni	program :
RRESNIKOVANJE
Pri uprizoritvi starodavne slovenske navade bo sodelovala mladina: dekleta in fantje in nekaj o-
trok iz vseh okrajev.
i'o kulturnem programu: prijetno razvedrilo. — Lepo vabljeni!
SLOVENSKI DOM RERAZATEGUI Nedelja, 12. oktobra
13. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE
pod geslom: „Držite se skupaj, le tako se boste ohranili“ Dr. Gregorij Rožman
Dopoldne: Ob 11.30 pozdrav zastavam sv. maša pozdrav gostov kosilo
Popoldne: Ob 16h kulturni program in prikaz ob spominu 100, 50 in 30 letnice slovenskih emigracij v letu 60 letnega jubileja rojstva 29. oktobra Sledi prosta zabava s plesom.
vrtu.
Poskrbeli bomo, da Vam bo lepo in prijetno na našem senčnem
Nasvidenje torej Odbor.
18
XI
2030
Rezervirajte si večer za
KONCERT CERKVENE GLASBE
ob Gallusovi 30-letniei Več prihodnjič.
Počitniški dom v kordobskih gorah
bo za slovensko govoreče, ki iščejo zdravje in oddih zopet odprt od 12. januarja pa do konca februarja 1979. Prijavite se čimprej z navedbo dneva prihoda in vrnitve na naslov: Dr. Hanželič, Champagnat 55, Lujàn 6700. Ne iščite me osebno v Lujanu.
: SLOGA SPOROČA - SLOGA SPOROČA - SLOGA :
:
1)	Mladinsko nagradno tekmovanje „KDO VE, KDO ZNA?“ bo 11. novembra ob 15. uri v Slovenski hiši. Informacije in prijave v slovenskih šolskih tečajih in v .pisarni SLOGE.
2)	Mlade bravce našega novega glasila STIK opozarjamo, da je treba poslati rešitve nagradnih ugank do 20. novembra v pisarno SLOGE.
3)	Prodaja vezanih delnic lepo napreduje, člani, SLOGE (ali tisti, ki bi to hoteli postati) pa živite v notranjosti države in bi želeli kupiti vezano delnico, lahko pošljete ček za Ig 100.000.—■ na “Cooperativa de Crédito S.L.O.G.A.” Ltda'
— “no a la orden” — na naš naslov. Z obratno pošto vam bomo poslali vezano delnico, če bi pa kdo želel še podrobnejša pojasnila, kakor so bila že objavljena, mu jih na željo
Ì	takoj pismeno sporočimo.
SVOJI K SVOJIM! V SLOGI JE MOČ!	:
C PUERTAS PLEGABLES
InteRmodulo
—-ifcate $ 22,500.-m2 -,
j eiumaderas, vìtraux, '
1 laminados plästicos y
telas vinilicas __;
Fäbrica, Ventas y Envios Interior:
Rio de Janeiro 677 Cap. Fed-812-7490 y 2069 , ■
Sucursales:	.
Capital: Av. JuanB. Justo 3976 San Miguel:
Av. León Gallardo 383
INTERMODULO
opozarja posebej Slovenee na
svoje izdelke
LJUBLJANSKA OLIMPIJA je šele v devetem kolu dosegla prvo zmago v nogometnem državnem prvenstvu. Na ljubljanskem Stadionu je pred 8000 gledalci premagala Dinamo iz Zagreba s 3:2. V drugi ligi pa je po osmem kolu še na prvem mestu Marjibor, kljub (prvemu) porazu z zrenjanskim Proleterjem (1:2). Velenjski Rudar je v tem kolu izgubil z Famosom v Hras-nici; Mercator z Viča-Lj. pa je dosegel drugo zmago, premagal je Segesto s 4:2. Toda tako Olimpija v prvi kot Mercator v drugi ligi sta še vedno na zadnjih mestih.
ŠAHOVSKA OLIMPIJADA V BUENOS AIRESU. Po razburljivem koncu dvoboja med Karpovom in Korčnojem na Filipinah, zmagal je prvi s 6:5, pa bodo o zadnji partiji še razpravljali v mednarodni šahovski zvezi (a ni verjetnosti, da bi izid preklicali), so oči ljubiteljev šaha obrnjene na Buenos Aires. Po raznih zapletljajih — ugrabitev vodje organizacije turnirja R. Zaulunga ter drugih manjših nevšečnosti — se je pričela v Buenos Airesu 23. šahovska olimpiada. Tekmuje za najvišji e-kipni naslov 64 moških in 32 ženskih ekip.
Slovenski pevski zbor v San Martinu
vabi vse rojake na
JUBILEJNI KONCERT CERKVENE GLASBE
Ob 30-letnci zborovega delovanja
Koncert bo v soboto 11. novembra, točno ob 20. uri v kapeli Presvetega Srca (nasproti Slov. doma).
Program, ki velja kot vstopnica, bo na razpolago pol ure pred koncertom v veži pred kapelo.
ESL0VENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
O §«	FRANQUEO PAGADO
b Sa	Concesión N9 5775
S &£	TARIFA REDUCIDA
	Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propledad	
Intelectual No. 1.419.886	
SDO
SLOVENSKA VAS
vabita
Starejše in mlajše
na SUPER PLES ‘78 v soboto 11. novembra
SFZ
SODELUJE „TRIGLAV“
OB 20. URI
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1978: za Argentino: $ 12.000 (1.200.000), pri pošiljanju po pošti $ 14.000 (1.400.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanja z navadno pošto 19 dol.
Talleres Gràficos Vilko S.R.L., Es ta dpi Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E, 33-7213.
♦ * *

KREDITNA ZADRUGA
“SLOGA" z o. z.
BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
OBVESTILA
SOBOTA, 4. novembra:
IX. kulturni večer SKA, predava Jože Bokalič OM: Teologija osvoboditve v -Južni Ameriki. Slovenska hiša, ob 20 uri.
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja „Ravn. Marka Bajuka“ ob 15. url
v Slovenski hiši.
Predavanje prof. dr. M. Komarja v
Slovenski hiši ob 16 v priredbi SKAS-a.
NEDELJA, 5. novembra:
XXVI Mladinski dan na Pristavi. Pripravljata zvezna odbora SDO in SFZ.
SREDA, 8. novembra:
Sestanek Zveze slov. mater in žena
v Slovenski hiši ob 17 uri. Predavala bo psihologinja lic. gdč. Terezka Prijatelj.
ČETRTEK, 9. novembra:
Sestanek odseka Zveze slov. mater in žena na Pristavi. Na sporedu: O narodni pesmi.
SOBOTA, 11. novembra:
V	San Martinu — v cerkvi kolegija presv. Srca — ob 20 jubilejni koncert cerkvene glasbe ob 30-letnici delovanja slovenskega pevskega zbora v San Martinu.
V	Hladnikovem domu v Slovenski
vasi, ob 20. uri, Super ples 78.
Sestanek SKAD-a v Slovenski hiši. Ob 19,15 sv. maša, nato ob skioptičnih slikah proslava 29. oktobra in dneva slovenske zastave.
NEDELJA, 12. novembra:
Berazategui. 13. obletnica blagoslovitve Doma. Celodnevna prireditev.
SOBOTA, 18. novembra:
Zaključna proslava Slov, srednješolskega tečaja Rav. Marka Bajuka v Slovenski hiši.
Cerkveni koncert Slov. pevskega zbora Gallus ob 30. letnici.
NEDELJA, 26. novembra:
Proslava praznika Kristusa Kralja
ob 17 uri v Slovenski hiši.
Dne 26. oktobra 1978 je odšel po plačilo k Vsemogočnemu gospod
Adolf Jesih
boter Slovenskega doma v San Martinu
Dobri Bog bodi milostljiv njegovi duši in naj mu po velikih zem-skih težavah nakloni večni mir in počitek v nebeškem kraljestvu.
Slovenski dom v San Martinu
San Martin, 27. oktobra 1978
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev ter Konzorcij Vestnika slovenskih domobrancev in drugih protikomunistov sporočata, da nas je dne 27. oktobra t. 1. nepričakovano zapustil dragi soborec
Rogo Pregelj
elan starešinstva DSPB in predsednik Konzorcija Vestnika.
Bil je zaveden in veren Slovenec, odločen protikomunist, pogumen in neustrašen domobranec, delaven in požrtvovalen član slovenske skupnosti v Argentini, iskren in zvest tovariš protikomunističnih borcev ter vzoren mož in oče svoje družine.
Ohranimo ga v trajnem spominu in posnemajmo ga! Vsemogočni pa naj ga pravično poplača za vse opravljeno delo!
Buenos Aires, 28. oktobra 19*78.
Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-2413
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-4188.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Pùblieo
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, oflc. 2
T E. 35-8827
.pravični v srcu bodo gledali Njegovo obličje.. .“ (Ps 11, 7)
Po zasluženo plačilo je odšel k Bogu, v petek 27. 10. 1978., naš mož, oče, brat, svak, stric, gospod
Rogo Pregelj
geometer
Lepo ga priporočamo v molitev in lep spomin :
Jelka, žena
Gabrijela in Marjanca, hčerki Ivanka, sestra, por. Vivod Franka, svakinja, por. Gabrenja z družino Tine, profesor, nečak z družino v Argentini.
Sre.čko, dr., brat z družino v Kanadi
Mici, Slavko, dr. Darina, sestri in brat z družinami
Marija Jurček, tašča in ostalo sorodstvo v domovini.
Buenos Aires, Morón, 27, oktobra 1978.
Iskrena zahvala prijateljem, soborcem, znancem in vsem rojakom, ki so. ga prišli kropit, molit za pokoj njegove duše, darovalcem cvetja in darovalcem v dobrodelne namene.
Naša prisrčna hvaležnost gre msgr. Antonu Oreharju za sveto mašo ob krsti in za vodstvo pogreba, gg. župnikoma Matiji Lamovšku in Primožu Langusu za molitve ob mrtvaškem odru pokojnika.
Lepa hvala g. Mihi Benedičiču za poslovilne besede ob odprtem grobu in soborcem Vestnika, ki so povili krsto v našo trobojnico, nosilcem krste in vsem, fei so pokojnikove zemske ostanke spremili na pokopališče v Morón.
Iskreno prosimo našega skupnega Stvarnika, naj usliši in poplača vsem rojakom njihovo sočustvovanje in besede tolažbe v tej žalostni uri... Bog nam bodi milostljiv!
Sv. maša zadušnica bo v soboto, 4. novembra t. 1. ob 19.15 uri, v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši.
Jelka, žena v imenu vseh žalujočih.