Glasilo Občine Lukovica Junij 2020, letnik XXI, številka 4, izid: 18. 6. 2020 15 21 Intervju: Aljuš Pertinač »Ni vseeno, kdo kaj reče!« Obeležitev 3. svetovnega dneva čebel Krvodajalci, junaki tudi v koronačasu! 8 2 OGLASI Rokovnjač ETIS «r A r^s i I KVALITETA SVEŽINE = BIOFRESH Tehnologija BioFresh zagotavlja najprimernejšo klimo za zares dolgo svežino vaših živil. Pri temperaturi malo nad 0°C in idealni zračni vlagi ohranijo sadje, zelenjava, meso, ribe in mlečni izdelki svoje vitamine, osnovno aromo in privlačen videz do trikrat dlje kot v običajnem hladilnem delu. Ponujamo širok program hladilnikov Liebherr s funkcijo BioFresh. Naj vam jih predstavimo. Ob nakupu modela BioFresh v časovnem obdobju od 16. do 31.7.2020 boste s premijo za vračilo denarja od podjetja Liebherr, dobili povrnjenih do 200 EUR. Izplačilo premije prejmete v roku treh tednov po registraciji na spletni strani in po potrditvi registracije. Vse podrobne informacije o izplačilu premije prejmete v vseh naših prodajnih enotah. Slika je simbolična. Obiščite nas v PE Domžale, Ljubljanska cesta 92 | www.etis.si z uami ze 120 let KZC KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. Trgovina BLAGOVICA, Blagovica 10, tel: 041/370-437 Trgovina MORAVČE, Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 NOVA TRGOVINA V BLAGOVICI V trgovini nudimo vse za kmetijo, delavnico in vrt VABLJENI TUDI V NASO TRGOVINO V MORAVČE PROGRAM ZA ŠOLARJE • pisala, barvice, zvezki, copati,... vse za hlev in oskrbo hlevskih živali program pašništva vse za domačo delavnico velika izbira in ugodne cene mineralnih in tekočih gnojil Hrana, pijača, sladoledi, kotiček domačih dobrot Moka, testenine, piškoti VSE ZA VRT • sadike zelišč, solate trajnic, zemlje, semena,... junij 2020 UVODNIK 3 UVODNE BESEDE Dvajsetega junija bo na severni zemeljski polobli nastopilo koledarsko poletje, najtoplejši čas leta. Začetek koledarskega poletja je povezan s položajem sonca glede na zemljo, saj je sonce na ta dan najvišje na nebu, dan pa zaradi tega najdaljši. Ta naravni pojav je poznan kot poletni sončev obrat ali poletni solsticij in temu dnevu rečemo kres. »O kresi se dan obesi,« je star pregovor, ki jasno opiše, kaj se zgodi na kres. Dnevi se začnejo krajšati in se krajšajo vse do zimskega sončevega obrata oziroma zimskega solsticija, ki nastopi 21. decembra in prinese najkrajši dan. Že stara verstva so častila dogodke, ki so spremljali naravni potek leta in se navezovali na gibanje sonca in lune. Pripisovali so jim nadnaravni pomen in jih povezovali z božanstvi. Tako je pojav kresa povezan s Kresnikom, bogom ognja, ki ima pomembno mesto v slovanski mitologiji. Le-tega je kasneje v času pokristjanjevanja prevzel Sv. Janez Kresnik, ki goduje 24. junija. Ta dan so v čast boga ognja praznovali s kurjenjem kresov, iz česar sledi ime kresna noč. Kurjenje kresa je na to noč simboliziralo čaščenje sonca in ognja ter njegove moči. Prav tako so s kresno nočjo povezane številne legende, med drugim tudi ta, da je to čas, v katerem se lahko pogovarjamo z živalmi, če imamo v žepu praprotno seme. V kasnejšem obdobju, po drugi svetovni vojni, se je praznovanje s kresovanjem iz kresne noči premaknilo na prvi maj. V spomin na nasilne dogodke nad delavci prvi maj simbolizira boj za delavske pravice, kot na primer osemurni delavnik. V začetku 20. stoletja je tako prvi maj tudi uradno postal mednarodni praznik dela. Praznovanje in čaščenje kresne noči ima simbolni pomen in je del slovanske mitologije, ki jo vse premalo poznamo. Slovanska mitologija je povezana z našimi predniki, našo preteklostjo in si zato zasluži večji pomen, kot ga ima danes. Iztok Obreza Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 27. avgusta 2020; rok za oddajo člankov je 18. avgust 2020, do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-po-šti na naslov: rokovnjac@lukovica. si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. VSEBINA Uvodnik županje 4 Kako lahko pomagam sebi in drugim? 20 Oranje kmetijskih površin ob javnih cestah 5 Digitalna participacija mladih 23 Intervju: Aljuš Pertinač 8 Obvestila 24 Gostišče Pri čebelici 10 Vabilo 26 Obeležitev 3. svetovnega dneva čebel 15 Politika 27 Lukoviški upokojenci 17 Zahvale 28 Novim zmagam naproti NK Črni graben 19 Poletni počitniški tabori v Čebelarskem centru Slovenije Dragi starši! Gostišče pri Čebelici v sodelovanju s čebelarsko zvezo Slovenije pripravlja POLETNI TABOR ZA OTROKE - POČITNIŠKO VARSTVO! Poletni tabori ponujajo otroku dragocene in nepozabne izkušnje. Za njih skrbijo predani mentorji, ki pripravijo različne aktivnosti, preko katerih se otroci naučijo sodelovanja in drugih pomembnih življenjskih veščin. Na taborih se rodijo nova poznanstva in prijateljstva, ustvarjajo se nepozabni spomini, otroci pa se morajo navaditi tudi na določeno mero samostojnosti, kar jih pripravlja na odraslo življenje. Za sezono 2020 smo odprli naslednje tri termine: • od 6. do 10. julija 2020, • od 27. do 31. julija 2020, • od 3. do 7. avgusta 2020. Program tabora: • od 7. do 8. ure jutranje varstvo: prihod otrok v dvorano Gostišča pri Čebelici. V času zbiranja si otroci lahko ogledajo risanko ali se zamotijo z igranjem družabnih iger, • od 8. do 9. ure zajtrk, V času zajtrka bo naša mentorica skupaj z otroci pripravila prostor »zajtrkovalnico«, naše kuharice pa bodo pripravile odličen hranilni zajtrk, ki bo vključeval (sok, čaj, mleko, med, maslo, jabolka, prav tako bodo na voljo pečena jajčka in hrenovke). Po zajtrku otroci skupaj z mentorico pospravijo »zajtrkovalnico«. • od 9. do 9.30 ure telovadba »skupaj se prebujamo«, • ob 9.30 uri izlet v bližnji kraj, Vsak otrok prejme tudi malico za na pot. Obiskali bomo Gradiško jezero, Vrbo, Du-peljne, Čeplje, en dan pa bomo obiskali tudi pravega čebelarja, ki nam bo znal veliko povedati o pridnih čebelicah in njihovem slad- kem izdelku, ki ga vsi obožujemo - medu. Sledi tudi degustacija različnih vrst medu. • ob 12. uri povratek v gostišče pri čebelici na kosilo, Po kosilu otroci skupaj z mentorico pospravijo mizo. • ob 13. uri čebelarska delavnica: izdelava panjskih končnic, poslikava panjskih končnic, izdelava žigov, čebelnjakov in podobno, • od 14:30 do 16. ure igre na prostem in počitek v srcu narave. Cena poletnega tabora za 5 dni znaša: 200 €/ otroka. V ceno paketa je vključeno tudi: • 1x nočitev otrok v šotorih iz četrtka na petek na jasi ob gostišču ob stalni prisotnosti mentorjev z zaključkom tabora ob večernem tabornem ognju, igranju kitare in petju tabornih pesmi, • 1x večerja v četrtek zvečer. Pekli bomo dobrote na zunanjem žaru. Petek ob 16. uri zaključek tabora in prevzem otrok. Ostale informacije: • starost otrok za sprejem v poletni tabor je od 5 do 12 let, • ob prijavi se plača akontacija v višini 50,00 eur in s tem je vaša rezervacija potrjena, • teden dni pred taborom se poravna razlika do celotnega plačila v gostišču Pri čebelici in izpolni izjava za starše, • tabor se izvede le ob zadostnem številu prijav. Pohitite z rezervacijami - število mest je omejeno! Rezervacije in dodatne informacije na e-na-slovu: barbara.dimc@czs.si ali po telefonu na 041 893 895. Se vidimo! ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasni odgovorni urednik: Iztok Obreza, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Drago Juteršek in Petra Pavlič; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica. si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Žitno polje z makom, foto: Katka Bohinc. 4 OBČINSKA UPRAVA Ip Rokovnjač Občina nadaljuje z začrtanimi projekti Spoštovane občanke in občani, po preklicu epidemije se v naš vsakdan vračajo delovne obveznosti, na vsakem koraku je čutiti življenje in željo, da naša prihodnost ne bo odvisna od nenehnega prilagajanja novim zdravstvenim okoliščinam. Šolarji in maturanti so se vrnili v šole, kjer bodo konec meseca skupaj dočakali zadnji šolski zvonec v tem šolskem letu. Letošnji devetošolci so, žal, generacija, ki v naši državi ne bo imela malega zrelostnega izpita in zaključka osnovnega šolanja z valeto. Resnično upam, da je to edina generacija, ki si bo leto 2020 zapomnila tudi po tem. Občina je ponovno odprla vrata občanom, prav tako so s svojimi vajami v dvoranah naših kulturnih domov začela kulturna društva. Žal zaradi še vedno veljavne omejitve dovoljenega števila zbiranja oseb na javnih mestih, kulturni in športni dogodki v dvoranah čakajo na kasnejši čas, ko jim bomo v kar največjem številu lahko zaploskali. Tudi zadnja seja občinskega sveta je v mesecu maju zaradi zagotovitve varnostne razdalje potekala v dvorani Janka Kersnika v Lukovici. Na seji smo obravnavali zaključni račun Občine Lukovica za leto 2019, Odlok o spremembah odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, sistemizacijo delovnih mest v vrtcu Medo za šolsko leto 2020/2021. Podana je bila tudi informacija o dosedanjih aktivnostih Občine Lukovice v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v JKP Prodnik, d.o.o. Občina v tem času vodi naslednje projekte: Razširitev OŠ Brdo - II. faza: V mesecu maju je bil izveden razpis za izbor projektanta, podpisana je bila projektantska pogodba s projektantom RAVNIKAR POTOKAR, d.o.o., Ljubljana. Društveni dom Krašnja: Izgradnja objekta je zaključena vključno z dobavo in vgradnjo notranje opreme. Pridobljeno je uporabno dovoljenje. Gasilski dom Blagovica: V teku je postopek za nabavo opreme. Zaključuje se pridobivanje dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja. Obnova vodovoda Prevoje - Vrba ( I. in II. faza): Gradnja vodovoda Prevoje - Vrba je razdeljena na 2 fazi. Prva faza v dolžini 160 m je bila izvedena v lanskem letu. Z gradnjo 2. faze v dolžini 290 m do naselja Vrba bomo pričeli predvidoma v juniju 2020. Komunalna oprema - obnova vodovodnega sistema: Z upravljalcem vodovoda JKP Prodnik d.o.o. je bila sklenjena pogodba o vodenju investicije za izvedbo obnovo krmilne, strojne in elektro opreme na vodohranu Zlato Polje, na črpališču Trnjava in na hidroforni postaji Trnjava. Dela bodo končana do septembra 2020. Kanalizacija Zaboršt: V teku je javni razpis za izbor izvajalca del. Z gradnjo bomo pričeli v poletnih mesecih. Zaključek gradnje je predviden v oktobru 2020. Obnova dela ceste Brdo - Zlato Polje: Izdelana je PZI projektna dokumentacija za 370 m dolg odsek lokalne ceste Brdo - Zlato polje, ki bo izveden v letošnjem letu. Odsek se nanaša na del ceste pred križiščem za naselje Preserje pri Zlatem polju iz smeri Lukovica. Občina vodi postopek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja L6 Lukovica jug, s katerimi načrtuje fleksibilnejšo izrabo prostora med avtocesto in Mlinščico. Zaradi razdrobljene lastniške strukture in neskladnosti parcelnih mej z načrtovano prostorsko ureditvijo je bila odločitev občine in lastnikov zemljišč, da se pristopi k izvedbi komasacijskega postopka stavbnih zemljišč. Ker je pogoj za začetek postopka geodetska ureditev oboda območja z ureditvijo in izravnavo parcelnih mej ter potrebnimi parcelacijami, je občina naročila izdelavo geodetskega elaborata, in ga v letošnjem marcu posredovala na geodetsko upravo RS. V nadaljevanju bo izvedba komasacijskega postopka uspešna le, ko bodo vsi lastniki nepremičnin na tem območju sklenili medsebojno pogodbo o razdelitvi novih parcel in vzajemnem priznanju lastninskih pravic. S tem ciljem bo izvajalec komasacije pozval vse komasacijske udeležence k podpisu pogodbe, s katero bodo potrdili pristop k izvedbi komasacije in k sorazmernim sofinanciranjem stroškov (vsak v svojem deležu) geodetskih in spremljajočih postopkov. Celostna izvedba postopka komasacije bo možna le ob sodelovanju vseh lastnikov nepremičnin. Na Brdu je v maju potekala tudi slavnostna seja Čebelarske zveze Slovenije, ki sem se je udeležila na povabilo predsednika Boštjana Noča. Svetovni dan čebel, ki ga svet letos že tretjič obeležuje po zaslugi naše države, postaja garant za preživetje človeštva, kajti brez čebel ni življenja. Vesela sem, da je naša občina širše prepoznavna tudi po pridnih čebelarjih. Županje slovenskih občin, ki sodelujemo v sklopu Skupnosti občin Slovenije v Klubu županj, se občasno srečujemo, da si izmenjamo izkušnje, dobre prakse in zavzamemo stališča glede aktualnih zadev na lokalnem in državnem nivoju. Po daljšem premoru smo se v maju srečale v naši občini. Seveda je bila osrednja tema pogovorov epidemija korona virusa COVID-19 in problemi, s katerimi smo se v tem času srečevali v občinah. Ob svetovnem dnevu čebel pa je bila točka dnevnega reda namenjena tudi predstavitvi pomena čebel in apiterapije s strani predsednika Čebelarskega društva Lukovica Mitje Nakrsta. Pred nami je praznovanje največjega državnega praznika. Naj praznični trenutek ne bo čas kritiziranj, ampak naj se tudi naš čas združi v zavedanju, da imamo Slovenci svojo lastno državo. Da imamo vse, kar imajo veliki, da se lahko primerjamo z vsemi uspešnimi državami. To smo dokazali tudi v boju z novim virusom. Kot županja želim, da naj nam dnevne razprtije in banalnosti ne zameglijo poti in cilja - doseči človeka vredno življenje na podlagi poštenega dela in ustvarjanja. Naj nas osebni napori ne odvrnejo od dela in čuta za skupno pripadnost, to je občino. Tam, kjer živim, kjer ustvarjam družino, kjer sem s srcem odgovoren za vse, kar se dogaja. Vsakemu posebej stiskam roko in se vam zahvaljujem za sodelovanje. Da bi ponosno plapolale zastave z vsake hiše. VAŠA ŽUPANJA junij 2020 OBČINSKA UPRAVA 5 Kako pravilno izvajati oranje kmetijskih površin ob javnih cestah V okviru druge redne seje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je potekala 2. 3. 2020, je bila med drugim izpostavljena tudi problematika oranja kmetijskih površin ob javnih cestah. V nadaljevanju podajamo nekaj pojasnil, ki jih navaja Zakon o cestah. Ta v četrti točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Pomen posameznih izrazov je določen v 2. členu ZCes-1: • Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvo-dnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje. • Cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi. • Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča. • Bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme. • Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno prometu vozil pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače. 1. Oranje pravokotno na cesto 2. Oranje vzporedno s cesto Poleg zmanjšanja prometne varnosti zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov prihaja pri oranju kmetijskih površin do poškodb spodnjega nosilnega ustroja ceste. Posledica oranja preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, posedki robu prometnega pasu, spreminja se trdnost bankin in s tem tudi stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje življenjsko dobo cest. Nemalokrat prihaja tudi do onesnaženja cestišča z nanosom blata in zemlje. Orač oziroma voznik delovnega stroja je dolžan, preden se vključi na javno cesto, pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi ter tako očiščen zapeljati na javno cesto. Na kratko povzemamo, kaj je prepovedano: • na in v cestno telo javne ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine; • po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete; • na cestnem svetu javne ceste puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali; • nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa; • postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete; • nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa; • postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja; • namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi; • odvajati odplake in druge tekočine; • ovirati odtekanje vode; • na cestišču javne ceste: razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; • puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; • onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; • vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. Zgoraj navedene kršitve pomenijo prekrške, ki so sankcionirani z globo 1.000,00 EUR za posameznika, globo 4.000,00 EUR za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000,00 EUR. Nadzor nad kršitvami vrši Medobčinski inšpektorat. Besedilo: Občinska uprava OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Projekt RuNE - optika do doma na območju Občine Lukovica Občina Lukovica je vključena v projekt RuNE (Rural Networks). Sprejet je bil Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Lukovica. Cilj projekta je izgradnja FTTH (optika do doma) omrežja na podeželju, kjer tovrstne infrastrukture še ni in je ne nameravajo zgraditi drugi operaterji. V okviru projekta bo zgrajeno odprto omrežje, upravljavec omrežja pa bo omrežje ponujal vsem ponudnikom vsebin pod enakimi pogoji. Po zadnjih informacijah predstavnika projekta RuNE se bo v mesecu juniju pričela graditi optična centrala v Zagorju ob Savi, gradnja primarnega optičnega voda proti Lukovici se bo začela graditi proti koncu tekočega leta, tako da se bodo lahko prvi priključki na območju občine začeli graditi v začetku leta 2021. O samem izvajanju priključevanja boste občani informirani na jeseni predvidenih informativnih sestankih. O terminih vas bomo obvestili preko lokalnega časopisa in na spletni strani občine. Besedilo: občinska uprava 6 Poročilo 9. redne seje Občinskega sveta Občine Lukovica z dne 27. 5. 2020 Dne 27. maja 2020 je v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici ob upoštevanju vseh predpisanih zaščitnih ukrepov, potekala 9. redna seja Občinskega sveta Občine Lukovica. Na seji so bili prisotni vsi člani občinskega sveta, razen Tine Ojsteršek z Liste Mateja Kotnika, ki je pisno podala odstopno izjavo. Dnevni red seje je obsegal sedem točk. Z dnevnega reda je županja umaknila šesto točko - Obravnava Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje lokacijskega načrta PŠ 04 Šentvid pri Lukovici. Umaknjeno točko je nadomestila nova, in sicer informacija občinskemu svetu o dosedanjih aktivnostih Občine Lukovica v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v JKP Prodnik, d.o.o. Svetniki so najprej potrdili zapisnik 8. redne seje z dne 26.02.2020. Pod drugo točko je Občinski svet Občine Lukovica je sprejel zaključni račun proračuna Občine Lukovica za leto 2019 po skrajšanem postopku. Kratko obrazložitev sta podala županja mag. Olga Vrankar ter predsednik Odbora za poračun in finance Tomaž Andrejka. Sledila je obravnava in v nadaljevanju sprejem poročila o ravnanju s stvarnim premoženjem Občine Lukovica za leto 2019. V poročilu so vključeni vsi zaključeni postopki pravnih poslov pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine v letu 2019. Četrta točka dnevnega reda je bila sprememba Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajno-stno gospodarjenje z divjadjo. Občinski svet je v skrajšanem postopku potrdil spremembo 3. člena odloka, ki določa spodnji znesek koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, nad katerim lovskim družinam povračilo le-te pripada, in sicer iz 1,00 € na 10,00 €. Pod peto točko dnevnega reda je bila sprejeta tudi sistemizacija delovnih mest v VVE Medo za šolsko leto 2020/2021. Sprejeta sistemizacija je enaka kot v preteklem šolskem letu, njen sprejem pa je osnova za zaposlovanje in delo kadra v naslednjem šolskem letu. Sprejeta sistemizacija delovnih mest ne vpliva na spremembo ekonomske cene vrtca. Pod šesto točko dnevnega reda je županja, mag. Olga Vrankar podala informacijo o dosedanjih aktivnostih Občine Lukovica v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v JKP Prodnik, d.o.o.. Svetnike je seznanila z vsebino pisma dveh zaposlenih o očitkih kršitev delovno pravne zakonodaje v JKP Prodnik, d.o.o. Pismo so prejeli tudi svetniki in župani vseh občin družbenic ter mediji. Pojasnila je, da je Občina Lukovica kot družbenica že ob prvih informacijah članov sindikata VIR pozvala vodstvo podjetja, da predstavi dejstva glede očitanih kršitev zaposlenih. S to zahtevo je seznanila tudi ostale občine soustanoviteljice podjetja. Občinski svet Občine Lukovica je sprejel tudi sklep, s katerim je zahteval takojšen sklic Nadzornega sveta JKP Prodnik, d.o.o. in ga pozval, da v skladu s svojimi pristojnostmi od vodstva podjetja zahteva pisno poročilo o vodenju postopkov izrednih odpovedi pogodb o zaposlitvi in drugih odpovedi pogodb v zadnjih 9 mesecih, s poudarkom na odpovednih razlogih. Zahteval je tudi, da Nadzorni svet o svojih ugotovitvah poroča skupščini podjetja. Zahteva za sklic Nadzornega sveta je bila 28.05.2020 posredovana direktorju JKP Prodnik, d.o.o. in članom Nadzornega sveta. Sledila so še vprašanja in pobude članov občinskega sveta. Na ustna vprašanja je občinska uprava podala odgovore na seji, na pisna vprašanja pa bodo odgovori predstavljeni v gradivu za naslednjo sejo občinskega sveta. Besedilo: občinska uprava Voščilo ob dnevu državnosti Spoštovane občanke in občani, Slovenke in Slovenci, Ob prazniku naše domovine vam iskreno čestitamo in vam želimo ponosno praznovanje! Županja mag. olga vrankar, občinski svet in občinska uprava občine Lukovica junij 2020 OGLASI 7 Renault Do 6.000 € popusta za vozila iz zaloge* 0% obrestna mera** Odlog plačevanja do 4 mesece *Pri pooblaščenem prodajalcu Renault preverite vozila iz zaloge in z Renault financiranjem izkoristite do 6.000 € popusta. Popusti se razlikujejo glede na model. Posamezni koncesionar lahko odobri tudi dodaten popust. **Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Stranka je do promocijske obrestne mere upravičena v primeru minimalne financirane vrednosti 3.900 € in trajanjem od 12 do 48 mesecev. Maksimalna financirana vrednost je omejena glede na model vozila. ***Odlog pričetka plačevanja mesečnih obrokov do 120 dni je omogočen v primeru nakupa avtomobila prek Renault financiranja z minimalnim 20% pologom in v primeru ustrezne bonitete stranke. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Poraba pri mešanem ciklu 4,1-7,3 l/100 km. Emisije CO2 109-158 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM^ in PM2 5 ter dušikovih oksidov. □ □H (D BO renault.si Renault priporoča j^CdStfOl AvtohišaREAL Avtohiša Real d.0.0. Vodovodna c. 93, Ljubljana Vaš trgovec v Domžalah AVTO SET-SETN1KAR d.o.o. Dragomelj 26,1230 Domžale Dacia Duster ECO-G Na plinski pogon - r ze za 89 € na mesec z e k o s k l a d kreditom* + 5 let jamstva za vozila na zalogi* V v W «J^I ■ O * ^ Dacia. Zanesljiu partner GRZS. EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko: hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za vozilo v vrednosti: *Informativna mesečna anuiteta za model Duster Essential 1.0 TCe 100 ECO-G v skupni vrednosti 13.550 € z DDV, s pologom v višini 3.550€ in financirano vrednostjo 10.000€ za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek Eko sklada 88,91€. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,3 % letno. Vse informacije so zgolj informativne narave in temeljijo na informativnem in izračunu kredita na spletni strani eKo SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/ prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. **Pet let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, prejme pa ga vsak kupec vozila Dacia iz zaloge. Poraba pri mešanem ciklu: 5,221-8,507 l/100 km. Emisije CO2 137-192 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dtemp. Emisija NOx: 0,0161-0,0402 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018-0,00222 g/km. Število delcev (x10"): 0,01-0,27. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM^ in PM25 ter dušikovih oksidov.oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Q2S23 □ □HtDEJdaci; AvtohišaREAL Avtohiša Real d.o.o.. Vodovodna c. 93, Ljubljana Peter Koci 051 319 185 Domen Subic 041 306 973 Simon Blaznik 041 601 750 Uroš Hočevar 041 306 620 INTERVJU Ip1 Rokovnjač 8 Intervju: Aljuš Pertinač »Ni vseeno, kdo kaj reče!« Omenjeni slogan iz naslova v vseh pogledih popolnoma drži. »Sposodili« smo si ga iz oddaje Faktor na TV3, ki s svojim za slovenske razmere avtentičnim novinarskim pristopom zadnja leta močno dviguje prah v našem medijskem prostoru. Unikatna dnevno-informativna oddaja, kateri iz leta v leto, iz meseca v mesec raste gledanost, nastaja pod taktirko Bojana Požarja in Aljuša Pertinača. Verjetno mnogi med vami v dolini Črnega grabna, ki spremljate omenjeno oddajo, ne veste, da je slednji naš občan. Simpatičen triinštiridesetletni Celjan po rodu s partnerko Natašo in njunima otrokoma, desetletno Zarjo in osemletnim Nejcem, že enajsto leto živi v vasici Podsmrečje pri Blagovici. Univerzitetni diplomirani politolog, ki je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ima za seboj tudi zelo zavidljivo politično kariero. Vendar se je iz politike zadnja leta umaknil, tako da je trenutno prisoten izključno v novinarskih vodah. Odlično se je vklopil tudi v naše lokalno okolje. Že od najrosnejših let je zaprisežen športu in tudi trenutno je temu tako, saj ježe kar nekaj let aktiven v Nogometnem klubu Črni graben. S svojimi aktivnostmi za javno dobro tako na državni kot tudi lokalni ravni vsekakor zasluži pozornost naše lokalne skupnosti, saj je v tem trenutku definitivno eden naših v slovenskem merilu najbolj prepoznavnih in karizmatičnih občanov. Z Aljušem smo se na prijetnem klepetu ob kavi pogovarjali o novinarstvu, športu, politiki in še čem... jev posledično naša veteranska nogometna sekcija trenira in gosti »domače» tekme na igrišču z umetno travo v sosednji, domžalski občini. Sam si bil v rosnih letih svojega življenja rokometaš, tvoje športno srce je v veliki meri bilo in ostalo rokometno. Zdi se, da je glede dvoranskih športov rokomet v naših koncih kar malce zapostavljen. Domžale imajo denimo košarko, Kamnik odbojko. Je rokomet morda tista »športna niša« za lukoviško občino, da se postavi na slovenski športni zemljevid tudi v enem izmed moštvenih dvoranskih športov? Se ti zdi tudi s tega vidika realno izvedljiva ideja, kot je ustanovitev rokometnega športnega kluba v naši občini? Bi bil morda osebno pripravljen deliti svoje znanje in izkušnje pri tovrstnih projektih? Talenta za šport je v naši dolini nedvomno dovolj, z novo športno dvorano je, kot si že tudi sam prej omenil, zagotovljena tudi infrastruktura ... Moje »neposredne« izkušnje s treniranjem rokometa so omejene predvsem na otroška in mladostniška leta. Kasneje sem rokomet spremljal v vlogi gledalca in občasno tudi kot zunanji sodelavec na področju team buildinga. Rokomet je šport majhnih krajev, vendar bi pri nas, kjer nima »domovinske pravice« - tradicije po mojem mnenju precej težko uspel. Zaradi bližine Domžal, Radomelj in Doba je tukaj nogomet definitivno v veliki prednosti. Zato, roko na srce, me trenutno mnogo bolj zanima pomoč obstoječim športom v občini, predvsem tistemu, najbolj množičnemu in najbolj priljubljenemu - nogometu, kjer zadnja leta tudi sam aktivno sodelujem. V veteranski sekciji Nogometnega kluba Črni graben si, kot si ravnokar omenil, že vrsto let izjemno aktiven. Zdaj (in prej) v ekipi na vratarski poziciji, vmes si bil tudi njen vodja, kjer te je zdaj nasledil soigralec v ekipi Irfan Čordič. Sam zato verjetno od blizu poznaš ključne probleme, ki tarejo naš nogometni klub. Tvoj pogled in kratka ocena na trenutno stanje v klubu? Stanje v klubu, ki je pravzaprav društvo, je stabilno. Glavni problem ostaja infrastruktura, nedostopnost le-te in posledično s tem povezani stroški. Na tem mestu bi se rad iskreno zahvalil Tilnu Strmšku, vodji mladinskega pogona in hkrati predsedniku kluba, njegovemu dekletu Lari Puc ter vsem ostalim, ki v klubu delajo z mladimi - za ves njihov vložen trud in požrtvovalno delo. Če bi pa želeli spraviti klub še na višji nivo, pa bi v vsakem primeru morala priskočiti na pomoč Občina oziroma širše lokalno okolje. Konec koncev v klubu redno trenira okoli petdeset otrok, kar je za naše lokalne razmere nedvomno precej zavidljiva številka. Bil si med drugim tudi državni sekretar na Ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport v vladi Alenke Bratušek, pri ministru dr. Jerneju Pikalu. Zato so ti problemi financiranja športnih kolektivov dobro poznani, sistemsko, na državni ravni. Kako bi se po tvojem mnenju dalo spraviti nivo delovanja teh malih, podeželskih klubov na višjo kakovostno raven? Kdo je po tvojem »pravi naslov« za športne kolektive pri iskanju finančnih sredstev? Občina, država ali podjetniki? Vsi našteti in še kdo (smeh). Šport je v Sloveniji pomemben del družbenega življenja. Konec koncev smo ob Skandinavcih v samem svetovnem vrhu pri organiziranem ukvarjanju s športom. V izobraževalni sistem je šport razmeroma dobro vpet, izven tega pa je v glavnem prepuščen staršem. Po osamosvojitvi in spremembi družbenega sistema je nastal problem financiranja, ker ni šlo več za državni projekt. Tržišče je majhno, sponzorjev ni veliko, podjetja pa ne vlagajo več v šport to- Aljuš, življenjska pot te je pred dobrim desetletjem zanesla k nam, v dolino Črnega grabna, kjer skupaj s svojo družino zdaj živiš že enajsto leto. Po dosedanjem preživetem času tukaj - na kakšen način doživljaš lukoviško občino, ljudi v njej? Še tli v tebi kaj domotožja po življenju v rojstnem mestu ob Savinji? Glede na to, da sem pred selitvijo v Podsmrečje pri Blagovici precej časa živel tudi v Ljubljani, sem bil od nekdaj bolj mesten človek. Sem smo se preselili zato, ker so Natašini starši tukaj gradili hišo. Moram reči, da mi nikakor ni žal selitve na podeželje. Takšne kvalitete življenja v mestnem okolju vsekakor nikoli ne bi mogli imeti. Sicer pa je Občina Lukovica zame še vedno svojevrstna specifika, ker gre za razdrobljeno občino z veliko naselji. Pretiranega domotožja po Celju nimam, je pa res, da se vselej zelo rad vračam v »savinjsko prestolnico«. Politika, novinarstvo in šport so že skozi vse življenje neločljivo povezani s tvojim vsakdanom. Kot se za športnega celjskega fanta spodobi, si se v mladih letih ukvarjal z rokometom - s športom, ki je zaradi uspehov rokometašev iz knežjega mesta ponesel ime mesta Celje širom po Evropi in svetu. V dolini Črnega grabna te iz športne perspektive mnogi poznajo kot vratarja in (nekdanjega) vodjo naše nogometne veteranske ekipe. V občini imamo nekaj izvrstnih športnikov v posamičnih športnih panogah, poleg tega tudi nogometni in hokejski klub. Kakšen je tvoj pogled na stanje športa v Občini Lukovica skozi prizmo odličnega poznavalca športa ter nekdanjega državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport? Opazno je, da je šport, predvsem v rekreativni obliki, v naši občini izjemno razširjen in močno prisoten prav pri vseh generacijah. To ocenjujem za zelo pozitivno in kot dodano vrednost našega lokalnega okolja. Glede pogojev za prakticiranje dvoranskih športov pa menim, da je predvsem po pridobitvi nove Sončne dvorane na Brdu za to dobro poskrbljeno. Kar se tiče nogometa v Občini Lukovica, ocenjujem, da je največja težava v povezavi z igriščem, ki je v zasebni lasti. Občina Lukovica spada med tiste redke slovenske občine, ki nimajo lastnega nogometnega igrišča. Zaradi boljših finančnih in organizacijskih pogo- junij 2020 INTERVJU 9 liko, kot so nekoč, saj to ni več prepoznano kot nujno za vpetost v lokalno okolje. Poleg tega se je spremenilo tudi lastništvo podjetij. Velika podjetja so sedaj večinoma v lasti tujcev, pri čemer ni izjema niti naša občina. Občina oziroma celotno lokalno okolje bi moralo šport prepoznati kot tržno nišo, kot priložnost za svojo promocijo in razvoj. Za to imamo vse naravne pogoje, prav tako tudi dovolj možnosti za ustrezno infrastrukturo. Je pa to seveda težko udejaniti, ker je denarja pač zmeraj premalo, saj na koncu običajno prevladajo odločitve o investicijah v ceste ter v drugo osnovno infrastrukturo. Bil si eden izmed najbolj vidnih predstavnikov v stranki Socialnih demokratov, iz njenega mlajšega generacijskega dela. Tisti, ki podrobneje spremljamo slovensko politiko, vemo za razloge tvoje odločitve o zamrznitvi članstva in kasneje tudi o izstopu iz nje. Ali to pomeni, da je tvoja politična pot na državni ravni končana? Si morda kdaj razmišljal v smeri, da bi svoje znanje in izkušnje delil tudi skozi aktivnosti v lokalni politiki? Se bojim, da sem za lokalno politiko še manj primeren kot za državno (smeh). Službeno in tudi sicer sem bil že od nekdaj bolj vezan na Ljubljano, na državno politično raven. V politiki sicer velja najmanj eno pravilo - nikoli ne reci nikoli. A, roko na srce, moram priznati, da sam sebe ta hip ne vidim, kako bi lahko svoje znanje in izkušnje uspešno delil v politiki. Nimam pa nikakršnega problema delovati v javnem interesu, za skupno dobro. To sem od nekdaj iskreno in z veseljem počel. Kljub temu da bo morda komu zvenelo neskromno, a dejstvo je, da imam na tem področju marsikaj pokazati. Po odhodu iz aktivne politike si se podal v novinarske vode, kjer sta skupaj z Bojanom Požarjem z oddajo Faktor na TV3 naredila pravi »boom« v slovenskem medijskem prostoru. Oddaja iz leta v leto podira rekorde gledanosti, marsikdo, ki nima možnosti ogleda oddaj z zamikom, si dobesedno navija budilko za devetnajsto uro in petnajst minut, med ponedeljkom in četrtkom, ko je oddaja na sporedu. Opazno je, da so vajine oddaje, za razliko od oddaj iz t.i. mainstream medijev, tisto, k čemur stremi osnovno novinarsko poslanstvo - iskanje resnice brez olepševanja in prikrivanja dejstev ter izbor gostov, ki vselej zagotavljajo pogled z »obeh plati kovanca«. Čemu pripisuješ takšno gledanost in popularnost oddaje? So to teme, izbor gostov, pristop k novinarstvu, ki je v Sloveniji žal v manjšini, vajino odlično vodenje oddaj ali kaj drugega? Najprej hvala za vse naštete pohvale. Resnično, vsakodnevno dobivamo ogromno pozitivnih odzivov gledalcev, marsikdaj pa tudi kritične. Ampak prav to je osnovni namen, motiv naše oddaje. Soočanje različnih mnenj namreč. Ob nastanku se nama je z Bojanom zdelo, da ravno takšne oddaje manjkajo v ponudbi dnevno-informativnih oddaj. Tu moram pristaviti, da brez Bojanovih izkušenj, znanja in energije takšnega projekta definitivno ne bi bilo mogoče izpeljati. Sicer pa sam pri svojem delu neizmerno uživam. Verjetno znajo to pristnost in neko elementarno poštenost prepoznati tudi gledalci. Trenutno se počasi izteka tretja sezona in moram reči, da v marsičem »dihamo za ovratnik velikim«, kot so RTV ter POP TV in Kanal A, katerim pa na področju financiranja niti približno ne moremo konkurirati. Jim pa nedvomno lahko konkuriramo z delanjem dobrih oddaj in kvalitetno vsebino. »Kdor govori resnico, mu ne manjka sovražnikov,« pravi nemški pregovor. Opazno je, da sta po socialnih omrežjih zaradi oddaje z Bojanom izpostavljena mnogokaterim puščicam z vseh strani, kar je sicer odličen indikator o politični nekontaminiranosti oddaje. Sta imela zaradi tematik, izjav v oddaji Faktor že tudi kakšne resnejše neprijetnosti, pritiske, grožnje? Odvisno, koga vprašaš (smeh). Če bi se pogovarjali s kolegom Blažem Zgago, ki so mu že cinični tviti predsednika vlade prinesli mednarodno nagrado, bi vam gotovo rekel, da je tega ogromno. To spada zraven. Ne moreš delovati v javnem prostoru in misliti, da tebe pa ne bo nihče nič vprašal ali te pokomentiral. Včasih je naporno, enkrat bolj, drugič manj žaljivo, pa tudi kakšne konkretnejše grožnje so kdaj vmes. A vendar, nikoli ni tako hudo, da bi zato vrgel puško v koruzo. S tega vidika je bila morda najbolj zanimiva izkušnja z bivšim premierjem, ki je praktično iz svojega kabineta organiziral medijsko in finančno gonjo proti oddaji ter proti nama z Bojanom osebno. Kako se je končalo, vemo. On je odstopil, oddaja Faktor pa je še vedno na sporedu. Kje je po tvojem ključ, da bi se ta prvinski, resnicoljuben način novinarstva, kot ga gledamo skozi vajino oddajo, še bolj razširil po slovenskih medijih? Ali je materialni vidik res tako odločilen dejavnik, da zatre to plemenito novinarsko poslanstvo, ki ga prakticirate v Faktorju? Koliko je po tvojem mnenju pri nas dejansko sploh neodvisnih medijev oziroma neodvisnih novinarjev? Če bi vedel odgovor na to vprašanje, bi bil bodisi izjemno bogat ali pa bi vodil oddajo na kakšni večji televiziji (smeh). Novinarstvo je posel, tako kot vsak drug. Vedno bo obstajalo neravnovesje med ekonomskimi interesi lastnikov ter poslanstvom novinarja, ki mora delovati v javnem interesu. V Sloveniji so glavni problemi medijev trije: lastništvo, zakonodaja ter financiranje. Dnevni tisk je praktično v celoti v lasti tajkunov, ki te edicije uporabljajo za doseganje svojih poslovno-političnih ciljev. Medijska zakonodaja je zastarela in ne obravnava vseh medijev z enakimi vatli. Dovoljuje zlorabe, monopole in tako naprej. Na področju televizije, ki ga sam najbolje poznam, je problem financiranje, ker so nacionalna televizija (zaradi obveznega RTV prispevka), komercialni Pro Plus (zaradi obveznih mesečnih plačil kabelskim operaterjem) in paradržavni Planet TV (dobiva milijonske finančne injekcije s strani svoje matične družbe Telekom) v izrazito privilegiranem položaju. Za ilustracijo - Pop TV ima po uradnih podatkih trideset odstotno gledanost, pobere pa letno osemdeset odstotkov vsega oglaševalskega denarja. Ampak nič od tega ne more nadomestiti osebne integritete novinarja. Jo pač imaš, ali pa je nimaš. Sam imam glede tega mirno vest, miren spanec in sem pripravljen v slehernem trenutku vsakomur pogledati v oči. Lokalnih opozicijskih medijev praktično nikjer v Sloveniji skoraj ni zaznati. Snemanje sej občinskih svetov je v nekaterih slovenskih občinah ustaljena praksa, drugje pač ne, kar zaenkrat velja tudi za našo občino. Misliš, da bi predvajanje sej občinskih svetov (kjerkoli po Sloveniji) pripomoglo k bolj tehtnemu izboru volivk in volivcev - na podlagi argumentov? Se bi potem ljudje odločali glede na videno, slišano s sej? Ne nazadnje so kamere najboljši nadzornik o delu slehernega politika, mar ne? Bi si tudi sam morda kdaj ogledal katero izmed sej našega občinskega sveta, če bi obstajala ta možnost? Bojda so v nekaterih občinah seje občinskega sveta izjemno gledan dogodek. Ne vem, težko rečem, v kolikšni meri bi to vplivalo na samo kvaliteto izbora ljudi na slehernih volitvah. Verjetno od občine do občine različno. Nikakor pa ni zanemarljiv dejavnik tudi sama kvaliteta snemanja tovrstnih dogodkov in njihova dostopnost. Se pa bojim, da prenosi parlamentarnih zasedanj do sedaj niso bistveno pripomogli k tehtnejši izbiri na volitvah. Zame, ki sem »homo politicus« in zaradi narave mojega dela so sicer dobrodošli, zato bi si zagotovo pogledal tudi kakšno sejo lukoviškega občinskega sveta. Ne vem pa, če bomo z ogledi sej občinskih svetov pritegnili več ljudi k aktivnostim v lokalni politiki. Morda prej ravno obratno. Aljuš, kakšni so tvoji načrti za v prihodnje? O politiki sva že rekla tisto - nikoli ne reci nikoli. Kaj pa na poslovnem in zasebnem področju? Se vidiš še naprej v novinarskih vodah? In če sva intervju začela z vprašanjem glede bivanja tebe in tvoje družinice v Črnemu grabnu, pa ga v tej smeri še končajva. Je srce Aljuša Pertinača in njegovih najdražjih po enajstih letih dokončno postalo »rokovnjaško«? Ostajate v Podsmrečju »na dolgi rok«? Uf, za konec pa izmed vseh najtežje vprašanje (smeh). Na kratek rok se definitivno še naprej vidim v poslu, ki ga opravljam v tem hipu. Nadaljevanje kariere je seveda povezano tudi z možnostmi, ki se bodo ponudile. Te stvari je resnici na ljubo težko predvideti v naprej. Kar zadeva oddajo Faktor, bo na mojo prihodnjo aktivnost v njej gotovo najbolj vplivalo dejstvo, ali bo gledanost še naprej rasla in ali bo oddaja še dvigovala svojo kvaliteto. Zasebno pa se v Podsmrečju, kot že rečeno, počutimo več kot odlično in nikakor ne razmišljamo o selitvi. Saj veste - enkrat za Črni graben, vedno za Črni graben! Besedilo: Gregor Berlec, foto: Aljuš Pertinač, osebni arhiv 10 PODJETNIŠTVO Ip Rokovnjač Gostišče Pri čebelici »Gostinstvo je način življenja!« Vsi, ki kot občani, predvsem pa kot občasni gostje, spremljamo dogajanje v povezavi z najemniki gostilne v Čebelarskem centru na Brdu, si močno želimo, da bi se eden od najemnikov vendarle ustalil tu za dalj časa. In da bi seveda ponujal dobro in raznoliko hrano, obenem pa z oddajo sob pripomogel k turističnemu razvoju občine. Tudi sama kalvarijo z nenehnimi menjavami najemnikov Gostišča pri Čebelici spremljam že skoraj poldrugo desetletje in ko je pred nekaj leti gostilno prevzela Mojca Gracar, sem mislila, da bo tokrat pa vendarle uspelo. Žal se je tudi to poglavje sage z najemniki po nekaj letih končalo, sledil je kratek in - po slišanem in prebranem sodeč - zgrešen poskus, lani aprila pa je vajeti »Čebelice« v svoje roke vzela izkušena gostinka Sabina Pirš. In zdaj močno držim pesti, da je to tudi nov začetek uspešne in dolge podjetniške zgodbe. Ekipa Čebelice s šefico Sabino Pirš in gostujočim kuharskim mojstrom Urošem Štefelinom. Ljubljančanka Sabina Pirš, ki zdaj sicer živi v Dolu pri Ljubljani, je v gostinstvu že vse življenje, zanjo je to način življenja, za gostinko se je tudi izšolala. Vrsto let je delala na področju cateringa in protokola, a ker si je želela več stika z gosti, je najprej vzela v najem gostilno Vrbinc na Rudniku v Ljubljani. Tudi tam je bila gostilna v slabem stanju, a je s pomočjo pridne Sabinine ekipe kmalu »vstala iz pepela« in tam so uspešno delali pet let, vse dokler se lastnik ni odločil gostilno prodati. Tako je prišla v Lukovico oz. na Brdo in spet prevzela gostilno, ki je bila zaradi prejšnjega najemnika na precej slabem glasu. Sabina zdaj priznava, da se je tega in hitrih menjav najemnikov na začetku nekoliko bala, a je lokacija gostišča takoj odpihnila vse dvome. Na Brdu od prvega obiska čuti dobro energijo, pravi. Tudi ekipa iz Vrbinca se je »preselila« z njo, prav tako gosti. Pri Sabini je namreč na prvem mestu odnos s strankami in zadovoljstvo gostov, na to polaga velik poudarek. Vsakemu obiskovalcu nameni veliko pozornosti, še posebej rada si vzame čas za mladoporočence. Z njimi se sestane tolikokrat, kot je potrebno, da določijo prav vse malenkosti, ki naredijo poročno slavje popolno. In očitno se tak pristop tudi obrestuje: v prvem letu delovanja so v Gostišču pri Čebeli celo presegli plan, ki si ga je Sabina zastavila ob prevzemu. A za to je bilo potrebno veliko dela, štirinajst dni so samo čistili, preuredili so sobe, poleg tega je pred odprtjem želela postaviti še novo otroško igrišče, letos januarja pa so obnovili še kuhinjo. Pri prenovi so dobro sodelovali s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki je lastnica prostorov. S predstavniki zveze se tudi sicer dobro razume, vsak teden se dobijo na sestanku in se dogovorijo o novih načrtih. Sodelovanje je zelo pomembno, saj so na nek način odvisni drug od drugega, ekipa gostilne s hrano oskrbuje tudi vse dogodke čebelarske zveze. Tudi domačini so novo najemnico gostišča in njeno ekipo lepo sprejeli, kar je za gostinca zelo pomembno. Prav tako se dobro razumejo z ostalimi lokalnimi gostinci. In kar je najpomembneje: Pri Čebelici dela odlična ekipa, brez katere ne bi prišla tako daleč, zatrjuje Sabina. Zagon ekipe je približno leto po prevzemu za skoraj dva meseca nekoliko ustavila epidemija novega koronavirusa in prestavila tudi aprilsko praznovanje prvega »rojstnega dne«. Epidemija je bila tako kot za vse druge gostinske ponudnike tudi za ekipo Čebelice hud udarec. Vse aprilske in majske rezervacije - tako prenočišč kot zabav in drugih dogodkov v gostišču - so bile odpovedane, nekaj so jih uspeli prestaviti na poznejši čas, predvsem poročna slavja. Ekipa, ki poleg Sabine šteje sedem redno zaposlenih in tri zunanje sodelavce, je bila dva meseca na čakanju na delo. So jim pa tu prišli naproti v Čebelarski zvezi, saj jim v času epidemije niso zaračunali najemnine. Po prvomajskih praznikih so na Brdu lahko spet zagnali kuhinjo in postregli na prostem, tudi zaradi pred kratkim postavljenih »čebelnjakov« na vrtu, ki služijo kot pokrite enote za obedovanje na vrtu oz. »separeji« na prostem. Ampak ljudje ostajajo previdni, bojijo se drugega vala epidemije, zato obisk še ni enak lanskemu v tem času, dohodek gostišča pa se je zmanjšal za sedemdeset odstotkov. Prav april in maj sta namreč za gostince zelo pomembna meseca, saj je to čas porok, obhajil, birm ... Vsak konec tedna bi tako Pri Čebelici gostili poroko, v aprilu in maju jih ni bilo. A Sabina optimistično zre v poletje in če bo vse po načrtu, bo gostišče, ki sicer sprejme do 140 ljudi, za poroko pa 120, med vikendi vse do konca septembra polno. Mimogrede, v maju so poskusili tudi z dostavo hrane na dom, a za to storitev ni bilo dovolj zanimanja, zato so jo umaknili iz ponudbe. Podobno izkušnjo bi vam lahko opisal novi najemnik gostilne Furman, tudi pri njih so v času epidemije najprej ponudili možnost dostave, a jo kmalu opustili, saj ni bilo povpraševanja. Očitno naša občina (žal) ni prava lokacija za to, kar pa mnogi, ki smo vajeni recimo tovrstne res bogate ponudbe v Ljubljani, pogrešamo. Z mesecem junijem se je obisk Gostišča pri Čebelici vendarle nekoliko povečal in v sončnem nedeljskem popoldnevu je že težko najti prazno mizo. Ljudje so namreč že lani zelo dobro sprejeli vikend kosila, ta so priljubljena tudi v tem »pokoronskem času«, ko smo naveličani junij 2020 PODJETNIŠTVO 11 priprave kosil doma. Sabinina ekipa posebno pozornost namenja tudi sladicam, zlasti torticam in sladoledu, v ponudbi imajo nove vrste pic, dobrote z žara, vsak vikend pa še jedi »izpod peke«. Med tednom tisti, ki delajo kje blizu, na Brdo radi zavijejo na malico ali kosilo. Sabinina želja ostaja, da bi gostom vsak konec tedna poleg običajnih nedeljskih kosil ponudili še medeno pojedino, torej jed, povezano z medom. Obenem pa razmišlja o oblikovanju ponudbe petih medenih jedi, ki bodo vedno na voljo »a la carte«. Čez leta želijo biti namreč prepoznavni prav po medeni kulinariki, a do vseh teh novosti je treba priti postopoma, saj slovenska javnost na kaj takega še ni pripravljena, meni Sabina. S tovrstno ponudbo tako v začetku cilja predvsem na tuje goste, ki čebele in njihove pridelke veliko bolj cenijo, iščejo pa tudi tradicionalne jedi. Domači gosti še vedno pričakujejo predvsem klasično slovensko kuli-nariko, tudi brez pic ne gre, predvsem zaradi otrok. Obenem pa ljudje želijo raznoliko ponudbo, samo ena vrsta jedi tu ne bi šla v promet. Povedano drugače: želja Čebeličine ekipe je, da postanejo nekaj drugačnega, nekaj posebnega prav zaradi medene kulinarike, ki pa bo le del ponudbe - zavedajo se, da morajo ponujati na primer pečenko, a želijo hkrati pritegniti tudi tiste, ki iščejo kaj bolj posebnega. In še nečesa pomembnega ne smem pozabiti: Pri Čebelici ne nudijo le hrane, ampak tudi prenočišča. Nova ekipa je tako vzorno poskrbela tudi za »hotelski« del, vse sobe so lepo obnovili, prebelili, opremili s klimatsko napravo in televizijo, pripeljali nova ležišča, posteljnino ... Nudijo pet namestitvenih enot, tri dvoposteljne in eno triposteljno sobo ter apartma za šest oseb. Medtem ko Sabina skrbi za gostinski del, je za namestitveni del zadolžena Sabinina sestra Miša Sarajlija, v kuhinji pa pomaga še njuna mama, ki skrbi tudi za čistočo. Presenetil me je podatek, da so bile lani sobe kar 80% zasedene, v njih pa so prespali gostje z vsega sveta, ki so jih našli s pomočjo spletne platforme Booking. Prihajajo zlasti družine, ki ostanejo od 4 do 7 dni, ter mladi pari, ki tu bivajo od 2 do 4 dni. Za letos je kazalo še bolje, v času od aprila do konca julija bi bili polno zasedeni, če seveda ne bi prišel koronavirus. Zdaj lahko le držijo pesti, da vsaj vse rezervacije za julij ne bodo odpovedane. Tistim, ki želijo na Brdu prespati, ponujajo nočitev z zajtrkom, pa tudi polpenzion ali polni penzion. In prav vsi gostje so navdušeni nad lokacijo, kar potrjujejo tudi ocene na Bookingu. Plus je - poleg lepe narave in v ocenah večkrat omenjenega čudovitega razgleda - tudi bližina avtoceste, slovenske prestolnice in dejstvo, da je Lukovica zaradi svoje geografske lege dobra izhodiščna točka za raziskovanje vseh koncev Slovenije. Poleg tega je cena prenočišč v naši občini nižja, kot so cene podobnih nastanitev v Ljubljani. Nad Brdom so navdušeni zlasti tisti z otroki, obiskovalci cenijo tudi možnost nakupa medenih izdelkov oz. čebeljih pridelkov v sosednji trgovini. Največ gostov, ki Pri Čebelici prespi, prihaja iz Avstrije in Italije, tudi slovenski gostje niso izjema. Prav za slednje so pripravili posebno »pokoronsko« akcijo večerje in nočitve. Poleg tega želijo v sodelovanju s Čebelarskim društvom Lukovica oblikovati in slovenskim obiskovalcem ponuditi vikend paket, plačljiv tudi s turističnimi boni, ki bi zajemal medeno kulinariko, izobraževanje o čebelah, program za otroke »Čebelar za en dan« z možnostjo apiterapije v čebelnjaku, obisk čebelarske poti in knjižnice. Vse našteto bi Sabina rada ponudila tudi tistim, ki se v življenju sreču- jejo z različnimi ovirami zaradi svoje bolezni. Obenem ima rada otroke, sama ima štiri, zato želi tudi posebne programe zanje. Tako njen naslednji cilj ne preseneča: rada bi se posvetila ranljivim skupinam, predvsem slepim in slabovidnim otrokom. Razmišlja, da bi posebej zanje s posebnimi tablicami prilagodili že obstoječo čebelarsko pot pri Čebelarskem centru na Brdu. Že zdaj center in gostišče obišče veliko ranljivih skupin, ki jih Sabina sprejme še posebej pozorno. A ker jim želi nuditi še več in bolj ustrezno, so se prijavili na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje razvoja in promocije integralnih produktov turističnega gospodarstva, in sicer prav z idejo ponudbe za ranljive skupine, torej kako ranljive skupine povezati s čebelarstvom in kulinariko. Idej, načrtov in želja novi najemnici Gostišča pri Čebelici očitno ne manjka. Držim pesti, da ji jih vsaj del uspe tudi uresničiti. Znanja in volje za to ji ne manjka, tudi potrpežljiva zna biti. Zaveda se, da vse zahteva določen čas in da ne sme obupati, kadar kaj ne gre po planu in začrtani časovnici. In zaveda se ter to tudi večkrat glasno ponovi, da brez tako super ekipe ne bi šlo. Pa vabljeni k Čebelici, še doda Sabina Pirš ob koncu najinega pogovora. Besedilo: Andreja Čokl, foto: arhiv Gostišča pri Čebelici 12 DOGODKI Rokovnjač Slomškovo bralno priznanje geslo. Knjige, ki sledijo Slomškovi spodbudi »Le kaj pametnega si izvolite v branje, da ne boste časa in denarjev izgubljali, si pošteno srce in pamet kalili,« bodo in so vedno dobrodošlo branje tako za mlade kot starejše. Letošnje leto je posebno in tako je predvideno druženje bralcev in bralk ter animatorjev in animatork SBP na Slomškovi Ponikvi v soboto, 9. maja 2020, odpadlo in je prestavljeno na jesen, med tem pa smo lahko še marsikaj prebrali, saj smo bili doma in smo imeli veliko časa. Kako pa je danes z mladimi pri SBP na Brdu, smo povprašali župnika Bernarda Rožmana, ki je dejal, da je letošnje leto nekaj posebnega, saj ga je v veliki meri krojila epidemija. Tako število prebranih in povedanih knjig ni takšno kot v pre- Dolga bi bila vrsta knjig, ki so jih bralci in bralke Slomškovega bralnega priznanja prebrali v vseh teh letih. Letos namreč SBP praznuje 20, DVAJSET let, kar tudi ni malo. Je v svojih najlepših letih, v letih razcveta, saj se ji vsako leto pridruži več bralcev in bralk. Seveda je število odvisno tudi od animatorjev, kako znajo in zmorejo motivirati bralce in bralke za lepo knjigo. Nekatere župnije sodelujejo že vsa ta leta, nekatere so se pridružile kasneje, nekatere pa so bile pobudnice tudi za Slomškov bralni klub ali SBP za odrasle. In tu so glavno vlogo pred leti odigrali animatorji z Brda, ki so bili pobudniki spodbujanja branja dobrih knjig tudi za odrasle. Po vseh teh letih, čeravno jih ne šteje še dvajset, Slomškov bralni klub še deluje, včasih s kakšnim bralcem ali bralko več, včasih manj, a se bere in to nekaj velja. Vendar ne česarkoli, temveč knjige, ki iz življenja vodijo k Življenju. In ob jubileju lahko vzkliknemo le: »Pogumno naprej!« oz. »Naj bo beseda res naših misli obraz« (bl. Slomšek), kot nas spodbuja letošnje teklih letih. Za prihodnje veroučno leto pa napoveduje bolj zavzeto delovanje tudi na področju propagiranja branja tako pri otrocih kot odraslih in posledično večje število bralcev in večje število prebranih knjig. Sicer pa prihajajo počitnice in za razvedrilo le vzemimo v roke kakšno knjigo z dobro vsebino z mislijo, da nam bo pri SBP-ju in bralnem klub za odrasle čez dva meseca lažje šlo. Starši naj mladim le povedo, da ni vse v tablicah in pametnih telefonih, ampak se kaj pametnega najde tudi v knjigah. Besedilo in foto: Drago Juteršek Motoristi varno na cesto 2020 Iz že znanih razlogov so letos odpadle številne prireditve, med njimi tudi akcija, ki jo pripravijo člani in članice AMD Lukovica ob sodelovanju s številnimi društvi in organizacijami, soavtorji varnosti v cestnem prometu. To še ne pomeni, da je na cestah popolnoma varno za motoriste in druge udeležence v prometu. Slika prometnih nesreč je sila žalostna, saj sta v letu 2019 na slovenskih cestah umrla 102 udeleženca cestnega prometa, kar 12 % več v primerjavi z letom poprej. Glavni vzroki in dejavniki, zaradi katerih je prišlo do nesreč s smrtnim izidom, so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje, izsiljevanje prednosti in alkohol. Tudi letos vse prevečkrat poslušamo o prometnih nesrečah s smrtnim izidom. In tudi motoristi niso izjeme, saj spadajo med bolj ogrožene udeležence v prometu. Začetek sezone, ki ga je letos tako kot vedno krojilo vreme, torej topli dnevi, so na plan privabili številne motoriste. V akciji Motoristi varno na cesto 2020 bi malce osvežili svoje znanje kar se pomoči pri nesrečah tiče, poskusili brez napak izpeljati vožnjo na poligonu in prejeli kakšen pameten nasvet glede varne vožnje. Ker tega ni bilo, bo treba s prvo vožnjo začeti malce bolj pametno. Najprej preveriti, ali je motor v tehnično brezhibnem stanju in ali smo tudi mi pripravljeni na prvo vožnjo, tako fizično kot psihično. Naj letošnje leto po možnosti mine brez nezgod, tako za motoriste kot ostale udeležence v prometu. K temu lahko največ pripomore vsak udeleženec v cestnem prometu z upoštevanjem cestno-pro-metnih predpisov in z zavedanjem, da na cesti nikoli nisi sam. Besedilo in foto: Drago Juteršek junij 2020 DOGODKI 13 Izšla je že tretja knjiga Ivana Povšnarja V sklopu knjig pod naslovom Spoznanje Boga bo všeč tvoji duši avtorja Ivana Povšnarja je tokrat izšla že tretja knjiga. Če je v prvi leto A in v drugi leto B, je v tej leto C in je po obsegu najbogatejša. Sicer je v njegovih knjigah skupaj kar 1220 strani in 677 nedeljskih in prazničnih premišljevanj, torej pridig. Zdaj, ko se že lahko podamo iz občine v občino, sem se napotil k njemu na Vrhpolje, da z njim spregovorim o njegovem preživljanju epidemije. Prijeten sogovornik, ki svoje besede rad tudi zapiše, je o teh dneh dejal, da so minili delavno kot ostali. Še bolj, saj je prevajal iz italijanščine in hrvaščine, začel pa se je učiti še angleščino, da bo poleg nemščine znal še ta jezik. Jeziki mu torej, kot je videti, ne delajo težav. Omenil je, da pogreša občestvo tako v domači fari kot na Brdu in da bo na zadnjo nedeljo v maju že maševal na Zlatem Polju. Beseda je nanesla tudi na njegove nagovore na srečanjih starejših na Brdu in ob tem tudi na to, na kateri strani oltarja bo na tokratnem srečanju, ko bo to izvedeno. Letos je Ivan namreč dopolnil 70 let in to med epidemijo, zato kakšnega večjega praznovanja ni bilo. Povedati je treba, da Ivanu pri njegovih knjigah predgovore vedno napišejo zanimivi ljudje. Tako ga je pri prvi napisal koprski škof Metod Pirih, pri drugi prof. dr. Ivan Rojnik in pri tretji prof. dr. Tone Štrukelj, ki je nekaj časa deloval tudi v župniji na Brdu. Sicer o našem mišljenju o duhovnikih največ pove Božo Rustja v knjigi Dragoceno darilo zgodb iz zbirk Drobne zgodbe za dušo, ki jih je izdalo tiskovno središče Ognjišče, z naslovom Župnik ne dela nikoli prav. Zgodba pravi takole: Če župnik malo dlje pridiga, govorijo: ne zna končati. Če je kratek, se ni dovolj pripravil. Če povzdigne glas ali kaj pribija, samo kriči in vpije. Če govori mirno, ga ni mogoče razumeti. Če govori resnico, je prezahteven. Če govori blago, se ne upa izpostaviti. Če gre z doma, je vedno na cesti. Če ne gre nikamor, samo doma čepi. Če hodi na obiske, ga ni nikoli doma. Če ostaja v župnišču, ne mara na obiske. Če govori o denarju, mu gre le za plačilo. Če o denarju molči, je slab gospodar. Če pripravlja župnijska praznovanja, bi samo »komandiral«. Če ničesar ne pripravlja, je zaradi njega župnija mrtva. Če si za ljudi vzame čas, ne zna nehati. Če se mu mudi, ne zna poslušati. Če točno začne mašo, njegova ura prehiteva. Če minuto zamudi, ga mora ves svet čakati. Če obnavlja cerkev, zapravlja denar. Če je ne popravlja, po njegovi krivdi vse propada. Če moli brevir v cerkvi, razkazuje svojo pobožnost, če moli brevir na samem v župnišču, ni nič pobožen. Če zboli, ne zna paziti nase, če je zdrav, ne razume bolnih. Če je mlad, nima izkušenj. Če je star, bi že lahko odšel v pokoj. Če umrje - je spet storil napako, ker ne vemo, kdo ga bo nasledil. Z duhovniki je res križ, nikoli ne delajo prav. A poleg zgoraj navedenega delajo še veliko več in tako duhovni pomočnik Ivan Povšnar piše tudi knjige. Vredno si je prebrati katero izmed njih. Besedilo in foto: Drago Juteršek 14 DOGODKI WW Rokovnjač Jaz, bratje, pa vem za domovino Za Slovenijo gre ... in mi vsi jo slutimo ... (dr. Jože Pučnik) (Cankar) Vse najboljše, draga Slovenija! Rojevala si se pred 30. leti. Izsanjali so te tvoji največji vizionarski sinovi, od tvoje zibelke Ka-rantanije, preko vrtincev krvavih stoletij zgodovine, z žrtvami pokončnih sinov in hčera, ob naklonjeni zvezdi vodnici, kot svetopisemsko ljudstvo. Branila si se z lepoto »raja pod Triglavom«. Tolika ljudstva so izginila z evropskega površja, čeprav so bila vojaško močnejša, številna in osvajalna, tvoji otroci pa so premogli nekaj močnejšega: ljubili so tvoje razbrazdane gorske verige, vsako ped zemlje, znali so se prilagoditi vsakokratnim zavojevalcem. Rodila si Črtomire in Bogomile, ki so soustvarjali najmočnejšo civilizacijo duha in človečnosti. Takšna notranja moč je nepremagljiva, podira zidove sovražnih okopov. Postajala si zgodovinski narod, izoblikovala najlepše besede sveta, bila si Mati, ki se žrtvuje, ki pozna največjo bolečino, a brezpogojno ljubi svoje otroke in vanje veruje. Vstala si s prvo knjigo, z njo si tudi obstala. Časi so zoreli za tvoje »šentjanževo«, z visokim vrhom poletja so te tvoji zvesti otroci ovili z novo, državno zastavo in s Prešernovo Zdravljico enotni uresničili naš narodno-držav-ni program. 25. junij 1990-91! V teh treh dese- tletjih si doživljala vse razvojne stopnje velike družine, ki je vedno na preizkušnji, pa vendar pomeni edino zavetje, varnost in duhovno pripadnost. Odrasla si, a tako posebna, mlada država, na butičnem, vendar prepišnem zemljevidu sveta, ki se v novem tisočletju na novo preureja, v primežu ekonomskih in političnih interesov novih velesil. Svet postaja kaotičen, neprepoznaven, sovražen, ker raste na nemorali in dekadenci, vrednote zahodnega sveta izginjajo. Svet nima več velikih osebnosti državnikov, kapital se uklanja le »zlatemu bogu«. Človek postaja tržno blago. Tvoj najlepši jubilej je zaznamovan s krizo demokracije, ki nam z Ustavo določa družbena razmerja. Demokracija lahko temelji le na odgovornosti in državniškem čutu, ob neizključevanju in enakopravnem dialogu političnih strank. Kakor ves svet je tudi Slovenijo oplazila pandemija, kakršne svet doslej ni poznal, in zaustavila globalizacijo z nevarnim nevidnim sovražnikom. Narava deluje po svojih zakonitostih. Ljuba Slovenija, naš edini dom, iz svetovne pandemije si s premišljenimi ukrepi aktualne vlade stopila z odlično oceno svetov- nih priznanj. Ali je to prineslo ponovno zavist med tvojimi razvajenimi otroki, ki si hočejo lastiti trajno oblast, čeprav so morali priznati poraz s padcem svoje vlade? Je res prav, da namesto priznanja in sprejema ponujenega sodelovanja opozicija brez resnih argumentov protestira proti legalni vladi in s pomočjo ulice zahteva njen odstop? Brez demokratičnih poti, brez volitev. Po zgolj treh mesecih dela v izrednih razmerah. Po številnih ukrepih, zajetih v treh protikoronskih paketih? Nerazumljivo, nevarno in nedoraslo, z utopičnimi idejami nekega novega socializma. Ali nas bo tvoj rojstni dan združil in pomiril? Ali nas boš, draga slavljenka, zbrala ob slavnostni mizi z veselo napitnico, domačo potico in toplo besedo zahvale, ob priznanju, da nam ni še nič hudega? Pokaži nam pravi smerokaz za reševanje novih težav, ki čakajo vse človeštvo. Bodi zdrava, domovina, in vse dobro iz src tvojih ponosnih otrok! Besedilo: Mojca Stoschitzky 90 jih imam, pa kaj! Šmarnice 2020 11. maja je pred točno 90. leti na svet prijokal Jože Zupan in že takrat so mu pri prvem joku vile rojenice v zibelko položile glasbo. Njej je zvest, sicer malce manj kot ženi, že vse življenje. In ker je bila 11. maja še razglašena epidemija, večjega praznovanja okrogle obletnice ni bilo. A pevci in pevke mešanega cerkvenega pevskega zbora niso pozabili na moža, ki je skupaj z ženo na noge postavil zbor. Tako so se v petek, 5. junija, zbrali v župnišču v Krašnji, da slavljencu izrečejo čestitke, z njim nazdravijo in še kakšno zapojejo. Naj se vsem izrečenim dobrim željam pridružijo še naše, Bog naj te živi Jože še 100 let. Letošnja šmarnična po-božnost, ki je sicer posebna priložnost, da se v Marijinem mesecu maju še bolj izročimo njenemu varstvu, je bila nekaj posebnega. Tokrat so šmarnice lahko potekale le v družinskem krogu, najbolj verjetno tako, kot pri Bergantovih v Du-peljnah potekajo že leta in niti med vojno niso prenehale. V letošnjem letu smo šmarnice za spremembo brali doma, in sicer je Slovenski kate-hetski urad v sodelovanju s celjsko Mohorjevo družbo za šmarnično branje pripravil zgodbe za otroke z naslovom Največji dar, ki jih je napisala Marjeta Cerar, dr. Bogdan Dolenc pa je v zgodbah za odrasle strnil življenjepis, v katerem se nam predstavi sveti Janez Henrik Newman. Zaradi že znanih razlogov so tokrat odpadle nalepke za vsakodnevno sodelovanje in plakat, pa vendar je bilo prebiranje šmarničnega branja v družinah v času epidemije posebno doživetje. Zaključek šmarnične pobožnosti je potekal v številnih cerkvah, tudi v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji, na zadnji majski dan, v nedeljo, 31. maja, v prepričanju, da le nismo pozabili na Marijo in na šmarnično pobožnost v okviru družin. Besedilo in foto: Drago Juteršek Besedilo in foto: Drago Juteršek junij 2020 DOGODKI 15 Obeležitev 3. svetovnega dneva čebel Čebelarska zveza Slovenije je v okviru praznovanja 3. svetovnega dneva čebel pripravila slavnostno sejo, ki je potekala 20. maja 2020 ob 17. uri na Brdu pri Lukovici. Žal nam trenutne razmere v Sloveniji niso dopuščale, da bi praznovanje izpeljali tako kot pretekli leti, pa vendarle se nam je uspelo zbrati v okrnjeni, a visoki in prijetni družbi, s katero smo obeležili 20. maj, svetovni dan čebel, ki je istočasno rojstni dan našega največjega čebelarja Antona Janše. V nagovoru so nas pozdravili: • ga. dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; • g. mag. Dejan Židan, vodja projekta SDČ do razglasitve; • g. dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondie; • g. Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka KIS na Brdu pri Lukovici; • g. Boštjan Noč, predsednik ČZS. Slavnostni govorec prireditve je bil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Vse zbrane je opomnil, da »delo s čebelami ni samo delo, je namreč posebno poslanstvo. Zadnje dni smo doma in po svetu poslušali številne lepe besede o pomenu čebel in drugih opraševalcev. Svet se vsak dan bolj zaveda, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel.« Veseli ga dejstvo, da je ta dan v javnosti zaživel in da to ni samo še en svetovni dan na koledarju, ampak je postal svetovno gibanje o pomenu čebel. Podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia Peter Kozmus je govoril o pomenu čebel: »Potrebna je akcija in preiti je treba 16 DOGODKI Rokovnjač od besed k dejanjem. Samo skupaj lahko izboljšamo okolje. Pomagajmo preživeti čebelam in skupaj bomo živeli v bolj zdravem in lepšem okolju. Tudi situacija, v kateri se je znašel celoten svet ( COVID-19) je dobra za globalno gibanje.« Na slovesnosti je spregovoril tudi vodja projekta svetovni dan čebel do razglasitve mag. Dejan Židan, ki nas je spomnil na prehojeno pot od začetka projekta. Veseli ga dejstvo, da »se projekt nadaljuje, čeprav so se med tem zamenjali že številni ljudje.« Vodja poskusnega sadovnjaka Brdo pri Lukovici Roman Mavec je opomnil, da »so za kmetijstvo nujno potrebne čebele, a je treba biti pri kmetovanju, predvsem pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev, prav zaradi čebel zelo pazljiv.« Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v svojem nagovoru najprej opozorila, »naj bo svetovni dan čebel dan ozaveščanja o pogojih za delo čebelarjev in reševanju problematike preživetja čebel, za kar se Čebelarska zveza Slovenije pri ozaveščanju čebelarjev doma in po svetu zelo trudi.« Besedilo: čebelarska zveza Slovenije, foto: Drago Juteršek Županov pohod Županovega pohoda iz Grosuplja do Županove jame smo se udeležile štiri članice DU Lukovica. Število pohodnikov je bilo omejeno in na ta tradicionalni pohod se je bilo treba prijaviti, za kar je poskrbela Majda. Razdelili so nas v manjše skupine. Z vodičko smo odšli skozi Grosuplje, kjer nas je seznanila s krajevnimi znamenitostmi. Pot nas je vodila proti Spodnji Slivnici in naprej do Vodomčevega gaja, ki smo si ga tudi ogledali. To je lepo urejen park, v katerem lahko spoznamo bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. V parku je zasajenih veliko rastlin in drevja. Plodov ne pobirajo, ker so izključno za hrano pticam. Tukaj gnezdi vodomec, ki ga je zelo težko videti. Ptice selivke se tukaj ustavijo, ker je vedno dovolj hrane. V parku sta čebelnjak in čmrljak ter veliko opazovalnic, s katerih lahko opazujemo živali, ki tukaj prebivajo. Pot je speljana v mokrišče, da si ga lahko ogledamo. Na vodi je ogromno prelepih lokvanjev. Mislim, da bi tukaj lahko užival ves dan. Ukvarjajo se tudi z obročkanjem in proučevanjem ptic. Iz tega prelepega parka smo morali naprej mimo vasi Cerovo do Županove jame, ki je bila odkrita leta 1926. Ogled jame je bilo lepo doživetje. Ogledali smo si šest dvoran in izvedeli veliko o živalih, ki prebivajo v jami, o kapnikih in o zgodovini jame. Polni vtisov podzemnega sveta smo še malo posedeli pri gostišču pred jamo, nato pa nas je čakala še pot nazaj v Grosuplje, ki je kar ni hotelo biti konca. Utrujene, vendar zadovoljne s pohodom in ogledi smo se vrnile domov. V naslednjem letu bi bilo zanimivo ta pohod vključiti v pohodniški program. Besedilo in foto: Danica Osolnik junij 2020 DRUŠTVA 17 Štefanja gora Po dveh mesecih smo se pohodniki DU Lukovica zbrali in se odpravili na Štefanjo goro. Zbralo se nas je petnajst, kar je lepo število glede na situacijo, v kateri smo bili in smo delno še. Odpeljali smo se mimo Cerkelj do Adergasa, majhnega kraja z mogočno romarsko cerkvijo Marijinega oznanjenja, ki jo bogatijo lepe oltarne slike in romarski Marijin kip. Cerkve se drži samostan Velesovo, ki je bil najprej ženski dominikanski samostan, ob turških vpadih pa je bil močno poškodovan. V njem je bila po ukinitvi samostana vojaška bolnica, danes pa so v ohranjenem vzhodnem delu župnišče in stanovanja. Pred cerkvijo je veliko parkirišče s parkom in vodometom. Parkirali smo pred cerkvijo in se po asfaltirani cesti mimo cerkvenega zidu odpravili proti našemu cilju. Kmalu smo zavili v gozd, kjer se je pot začela strmo dvigati. Prišli smo do razpotja, kjer je zvonček želja. Ena pot je speljana mimo klopce, ena pa mimo šterne. Mi smo se odločili za pot mimo klopce. Pot je bila lahka in ne preveč strma. Iz gozda smo prišli na travnik, kjer se nam je odprl pogled na vrh Štefanje gore in na Kamni-ško-Savinjske Alpe. Še posebej lepo je bil viden Krvavec. Po prijetni stezi čez travnik smo prišli do domačije Mežnar, kjer smo se okrepčali s kislim mlekom, suho klobaso, nekateri pa z malico iz nahrbtnika. Po daljšem postanku smo se odpravili proti 748 m visokemu vrhu, kjer stoji cerkev sv. Štefana. Tudi tukaj smo si vzeli čas za občudovanje lepega razgleda, ki nam ga je nudil vrh Štefanje gore. V dolino smo se vrnili po poti mimo šterne. Tudi ta pot je bila lepa, med krošnjami smo imeli lep pogled na Triglav in Storžič. Pot je med klepetom hitro minila in že smo bili na parkirišču. Za nami je bil lep pohod, ki nas je vse skupaj prijetno razveselil. Prvi ponedeljek v juliju pa gremo na Roglo in do Lovrenških jezer. Besedilo: Danica osolnik, foto: Silvo Maselj Upokojenci ponovno na kolesih Tudi kolesarji DU Lukovica smo se opogumili in začeli z našo kolesarsko sezono. Odpeljali smo se na lažjo turo, ki jo je pripravil naš vodja Jani, ki nas je tokrat pospremil z avtom, vodenje pa prepustil svoji ženi Nuši, ki je nalogo več kot dobro opravila. Pot je potekala od Prevoj do Doba in Podrečja, nato pa ob Kamniški Bistrici do Radomelj in Mengša. Tam smo imeli krajši počitek za kavo ali sladoled. Z vožnjo smo nadaljevali proti Mengeški Loki, Trzinu in Domžalam. Kot običajno smo se ustavili pri Ravbarju, kjer je za lakoto in žejo poskrbel Jani, za kar se mu še enkrat zahvaljujemo. Po kar dolgem postanku smo se odpeljali do poti ob Kamniški Bistrici, do Podrečja in Doba in naprej ob Radomlji do Prevoj. Lahka in prijetna tura je bila za nami, najbolj pa smo bili veseli druženja, ki smo ga že vsi malo pogrešali. Besedilo: Danica osolnik, foto: Janez Pogačar 18 ŠPORT Rokovnjač Družinski pohod na Ušte Člani ŠD Lukovica, ki je v letošnjem letu začelo delovati pod novim vodstvom, smo se odpravili na prvi organiziran dogodek v letu 2020. Zaradi epidemije je bilo namreč nekaj planiranih dogodkov žal prestavljenih. V soboto, 23. 5. 2020, smo organizirali družinski pohod do Planinskega doma na Uštah (nad Moravčami). Pohoda se je udeležilo kar 22 članov, tudi najmlajši, od tistih v nosilkah do šolarjev. Spremljalo nas je odlično vreme, po poti pa ni manjkalo dobre volje in otroške razigranosti. Pot nas je vodila večinoma skozi gozd, vmes pa smo bili priča tudi čudovitim razgledom. Na vrhu so najprej otroci veselo stekli preko travnika in bili ponosno prvi na cilju. V planinskem domu so nas zelo prijazno sprejeli in nas postregli z odličnim kosilom. Medtem ko smo odrasli uživali ob kavici, pa so otroci raziskovali okolico - gozdove, travnike. Skratka, vsi smo imeli čudovit dan in smo se strinjali, da ta pohod še zdaleč ni bil zadnji. Pred odhodom v dolino je sledilo še obvezno skupinsko fotografiranje, da pa smo izlet primerno zaključili, smo opravili še postanek v Moravčah. Seveda na odličnem sladoledu! Pa nasvidenje na naslednjem dogodku ŠD Lukovica! Besedilo in foto: Nina Mavri Ekipa U-7 in U-8 Nogometni klub Črni graben Najmlajša selekcija v klubu, a zato prav nič manj pomembna od ostalih, je skupna selekcija otrok iz starostnih skupin U-7 in U-8, ki jo vodi Lara Puc. To je skupina izjemno igrivih, radovednih otrok, željnih novega nogometnega znanja, ki želijo tudi sami kar najhitreje osvojiti nogometno veščino ali trik, ki ga opazijo bodisi pri svojih nogometnih idolih bodisi pri svojih starejših vrstnikih v klubu. Na njihovih treningih je prvih pet minut vedno rezerviranih za »team building« - medsebojni pogovor. V večini so zelo zgovorni, zato si imajo ob vsakem snidenju na začetku treninga vselej veliko povedati. Timski duh je pri naši najmlajši selekciji definitivno na visokem nivoju in resnično lepo je videti to kolegialnost in medsebojno povezanost. Najraje pa imajo seveda žogo oziroma najrazličnejše igre z njo - od povsem preprostih pa vse do tistih zahtevnejših. To je ekipa, ki po besedah odgovornih v klubu iz leta v leto vidno napreduje in v kateri je skritega mnogo nogometnega talenta in potenciala. Tudi v njihovem primeru se potrjuje znano reklo, da »na mladih svet stoji«. Srečno, naši najmlajši! Selekcijo U-7 & U-8 sestavljajo: Burja Valentino, Cerar Eva, Dobravec Žiga, Drčar Ovca Gaber, Drčar Ovca Tibor, Drobne Miha, Jerkovič Aljaž, Kotnik Gašper, Lukacs Benjamin, Pertinač Nejc, Požar Arne in Škrbina Viktor Tai Besedilo: Gregor Berlec, foto: Tilen Strmšek junij 2020 ŠPORT 19 Novim zmagam naproti Uraden konec epidemije Covida-19 in posledično sproščeni zdravstveno-varnostni ukrepi so še posebej razveselili tiste, ki se aktivno ukvarjajo s športom. Že nekaj časa je v Sloveniji ponovno omogočeno nemoteno treniranje večine športov in pri tem niso izjema niti naši domači nadobudni nogometaši nK Črni graben. Ti so se z velikim veseljem, "lačni" medsebojnega druženja, žoge in nogometne igre v zadnjem tednu meseca maja vrnili na nogometno zelenico v Lukovici. Sprva so sicer treningi še potekali ob določenih priporočenih varnostnih ukrepih, a nogometaši so bili veseli, da se je zaradi stabilnega zdravstvenega stanja v državi situacija na treningih zopet v polnosti vrnila na svoje stare, ustaljene tirnice. Tekmovanja, z izjemo prve članske slovenske nogometne lige, so za tekočo sezono pri nas zaključena, a ne glede na to ostajata intenzivnost in dinamika treningov v NK Črni gra- ben do konca tekoče sezone nespremenjeni. Vse selekcije se bodo po mesecu in pol zasluženega premora na treninge zopet vrnile v sredini meseca avgusta, ko se pričnejo uvodni treningi za novo tekmovalno sezono 2020/21. V imenu predsednika kluba Tilna Strmška in celotnega strokovnega vodstva ter uprave kluba prijazno vabim vse mlade fante in dekleta, ki imajo radi nogomet ter si želijo poskusiti z aktivnim igranjem, da se pridružijo Nogometnemu klubu Črni graben. V klubu, kjer se resnično trudijo pri vzgoji in delu z mladimi nogometaši, vsakogar sprejmejo odprtih rok. Prvi mesec pridružitve klubu je vsak novinec oproščen plačila vadnine, kar je svojevrstna klubska dobrodošlica za vsakega novega člana. Po drugi strani pa ima uvodni "gratis" mesec tudi namen »samo-preizkusa« - da se vsak otrok brez kakršnegakoli pritiska in na neprisiljen način spozna z nogometnimi treningi in se po poskusni mesečni dobi skupaj s svojimi starši odloči, ali bo s treniranjem nadaljeval tudi v bodoče. Tistim otrokom, ki prihajajo iz iste družine, pa klub nudi tudi ugodnost. Za vsakega drugega oziroma tretjega otroka iz iste družine je višina vadnine zgolj tretjina mesečnega zneska, kar nedvomno kaže na socialno čuječnost in plemenitost klubske politike. Gesta, vredna vse pohvale. V zvezi z vpisom novih članov in vsemi ostalimi informacijami se lahko starši obrnete na predsednika kluba Tilna Strmška po elektronski pošti na naslov tilen182@gmail.com ali po telefonu na številko 031 795 634. Vsi skupaj pa tudi prisrčno vabljeni k spremljanju klubske Facebook strani Nogometni klub Črni graben. Dobrodošli! Besedilo: Gregor Berlec, foto: Tilen Strmšek Supanje na Gradiškem jezeru Vajeni smo že, da sta tek in hoja okoli Gradiškega jezera najbolj priljubljeni obliki rekreacije za mnoge. A v sredo, 3. junija, so na svoj račun prišli tudi ljubitelji supanja, oblike rekreacije, ki je v velikem vzponu. Poleg tega, da smo pri supanju na zraku, odkrivamo nove kraje in skrite kotičke v naravi, tudi naše telo dela na polno. V pogonu so tako noge kot roke in tudi možgani, saj je treba loviti ravnotežje, ostati na supu in priti od enega konca do drugega. Vendar vaja dela mojstra in če nas o supanju pouči še kakšen inštruktor, potem v kratkem času postanemo pravi mojstri. Se pa zadeva ustavi pri izbiri supa, saj veste, da neradi kupujemo mačka v žaklju in da pregovor pravi tudi, da nimamo toliko denarja, da bi kupovali poceni. Su- pov je veliko vrst, oblik in različnih proizvajalcev in če imamo priložnost, zakaj ne bi zadeve preizkusili. Bananaway je ravno v ta namen pripravil test supov na Gradiškem jezeru. Poleg samih supov so pomembna tudi vesla in ostala oprema in vse to je bilo na razpolago. Številni so se tako podali na sup in ugotavljali, kateri bi bil primeren zanje. Ob tem so ugotovili, da je voda že prijetno topla in da ima jezero po eni strani malce močnejši tok, ki zahteva tudi malo več moči v rokah. Poleg suparjev je bilo tokrat na jezeru opaziti tudi kanuiste, ki so izkoristili lepo vreme za vožnjo in rekreacijo. Besedilo in foto: Drago Jutešrek 20 ZDRAVJE Rokovnjač Prva pomoč: Kako lahko pomagam sebi in drugim? Lepi dnevi, ki prihajajo, in okolica, ki nas obdaja, ter vsa opravila, ki jih moramo opraviti v tem letnem času, nas vabijo k raznim aktivnostim, pri katerih se nam velikokrat lahko zgodi tudi kakšna nezgoda. Le kaj nam bolj poveča samopodobo in zaupanje vase kot pravilno nudenje prve pomoči osebi, ki to potrebuje? A vendar, ko slišimo besedo 'prva pomoč', nam najverjetneje najprej pred oči pride prizor, v katerem oživljamo osebo, ki ne diha, in opravljamo temeljne postopke oživljanja (kombinirano 30 masaž srca in za njimi 2 vpiha). Ali posredovanje pri osebi, ki je doživela možgansko kap, ki jo prepoznamo po kraticah GROM (slika). Toda prva pomoč je tudi vsako prvo posredovanje pri poškodovani ali drugače oboleli osebi, ki jo ta dobi na kraju dogodka in ji lahko (in po zakonu moramo) pomagamo VSI. Ni napačnih in nezadostnih ukrepov, vsak pomaga po svojih zmožnostih. Zato bomo v tem članku omenili nekaj najpogostejših stanj, s katerimi smo se ali se morda še bomo srečali prav vsi in se bomo takrat spomnili, kako lahko čim bolje pomagamo. oznajte možgansko kap in repajte takoj! ■ Če opazite kateregakoli od zgornjih simptomov in znakov, takoj pokličite 112! Društvo za zdravje srca in ožilja KAKO PREPOZNAMO MOŽGANSKO KAP Zagotovo je v tem letnem času pomembno omeniti pike žuželk. Osebo najprej umaknemo nevarnosti ponovnega pika žuželke in jo vprašamo, ali ima znano alergijo na pike. V kolikor je alergija pri osebi prisotna, takoj vprašamo, ali ima pri sebi set za samopomoč in avtoinjektor (injekcijo adrenalina) uporabimo tako, kot nam kažejo slikice na injektorju (varovalo odstranimo in zabodemo v stegno preko oblačil). Pri osebah brez alergije pogledamo, ali je v rani ostalo želo in ga v tem primeru odstranimo. Vbodno mesto speremo z milom in tekočo vodo, osušimo in hladimo z ledom (preko tkanine). V kolikor se pojavijo težave z dihanjem, otekanje ustnic in težko požiranje, osebo nemudoma odpeljemo na urgenco ali pokličemo 112 (v obeh primerih). Pri sprehodu ali opravilih v naravi pa se klopi kljub trenutni situaciji prav nič ne bojijo virusa in so še vedno prisotni med nami. Prva pomoč pri vbodu klopa je torej še vedno čimprejšnja odstranitev klopa s pinceto. Nežno ga zavrtimo v smeri urinega kazalca in izvlečemo. Vbodno mesto očistimo z vodo in milom. V kolikor vam ne uspe odstraniti celega klopa, se posvetujte z izbranim osebnim zdravnikom. Klopi z ugrizom gostitelja (človeka) vanj namreč vnesejo virus, ki povzroča klopni meningoencefalitis - bolezen, ki se kaže kot vnetje možganskih ovojnic ali možganov in ima za človeka lahko tudi smrtonosen izid. Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je zagotovo cepljenje, ki ga lahko opravimo pri izbranem osebnem zdravniku skozi celo leto (najbolj optimalen čas pa je do pomladi, ko klopi ponovno postanejo aktivni). Poleg omenjene bolezni pa prenašajo tudi večini bolj poznano boreliozo. Za boreliozo je značilno, da nas ugrizne okužen klop, na mestu vboda pa nastane značilen obro-čast madež. Zdravnika obiščemo v primeru izpuščaja, bolečin v mišicah, mrzlice, znakih, podobnih gripi, nepojasnjenih bolečinah v sklepih. Poleg klopov nas v naravi, v bližini naselij ali v mestu lahko ugrizne tako domača kot tudi divja žival. Pomembno pri tovrstni rani je, da krvavitve ne poskušamo zaustaviti takoj. Rano najprej umijemo z milom in pod tekočo vodo ter jo šele nato pokrijemo s sterilnim zložencem, po potrebi tudi povijemo. Ker pa smo v naših krajih ljudje zelo natančni in želimo delo vedno, ne glede na tveganje, opraviti korektno in brez napak, se nam večkrat zgodi, da ne uporabljamo zaščitne opreme (očala) in želimo nekaj narediti kar na hitro. A zavedanje, da je vid eden naših najpomembnejših čutov, ne gre zanemariti. Tujek v očesu je večkrat krivec za slabovidnost ali celo slepoto. V kolikor se nam kljub uporabi primerne zaščitne opreme zgodi tujek v očesu, si pomagamo tako, da oko spiramo s fiziološko raztopino, odstranimo z vatirano palčko ali speremo z vodo. V kolikor tujek (vejica, prah, žuželka ...) v očesu vidimo, ga z umitimi rokami poskušamo nežno odstraniti. Če tujek zaide pod zgornjo veko, prosimo drugo osebo, naj nam zgornjo veko zaviha navzven in poskusi odstraniti tujek, mi pa ta čas gledamo navzdol proti stopalom. Če tujka še vedno nismo uspeli odstraniti, pokrijemo obe očesi in ju poskusimo pod veko čim manj premikati, da ne povzročimo še hujšega draženja očesa, ter poiščemo strokovno pomoč. Pri tujku, ki se v GOVOR U «toUNl |mn FM ii imajun: ROKA U te tan »Vt nagim rtif OBRAZ U It IH11 li. HlH' 11 ■> »ratt iltli ur1 MINUTA. CAS '¿a nnma«i". frm mM oko zapiči (najpogosteje so to kovinski tujki), si sami ne moremo pomagati. Čim prej obiščemo urgentno ambulanto na očesni kliniki (če se zgodi sredi noči, lahko počakamo do jutra). V primeru da nam v oko ali na katero drugo sluznico padejo kapljice kisline ali lu-gov, pričnemo oko takoj spirati z vodo oz. fiziološko raztopino. Izpiramo vsaj 30 minut in nemudoma odidemo na urgentno ambulanto očesne klinike (pri tem napotnice ne potrebujemo) ali pokličemo 112 (v kolikor v bližini nimamo osebe, ki bi nas lahko peljala). Pri otrocih poleg tujka v očesu pogosto srečamo tudi tujek v nosu in ušesu. Pri žuželki v ušesu (oseba sliši plahutanje krilc ali je začutila vstop žuželke) obrnemo glavo tako, da prizadeto uho gleda navzgor, vanj počasi kapamo segreto olje (segrejemo ga med dlanmi) in s tem poskusimo izprati žuželko iz ušesa. Olje je lahko tisto za kuhanje ali pa otroško. V kolikor le-to noče vdreti v uho, si pomagamo tako, da pri odraslem nežno povlečemo uhelj nazaj in navzgor, pri otrocih pa nazaj in navzdol. Pri ostalih tujkih v ušesu najprej poskusimo uporabiti silo gravitacije in prizadeto uho obrnemo proti tlom. Če tujek ne izpade iz ušesa in ga vidimo, lahko uporabimo pinceto, če ne zmoremo sami, gremo k zdravniku. Če torej pri tujku v ušesu uporabimo silo gravitacije, lahko pri tujku v nosu uporabimo silo izpiha. Običajno je prizadeta ena nosnica, zato zatisnemo neprizadeto nosnico in pihnemo zrak skozi nosnico, v kateri je tujek. Če se nam zaradi velikega pritiska, ki ga ustvarimo s pihanjem, pojavi krvavitev iz nosu, pa si pomagamo tako, da na mehkem delu nosu stisnemo nosnici ob nosni pretin (hrustančno tkivo na sredini nosu). Tako močno tiščimo vsaj 10 minut in vmes ne preverjamo, ali se je krvavitev morebiti že ustavila. Glavo pri tem držimo v pokončnem položaju, na zatilje položimo hladne obkladke. V kolikor kri zateka v žrelo, glavo nagnemo rahlo naprej in s tem preusmerimo tok krvi v usta, da lahko to kri izpljunemo in nas ne žene k bruhanju. Ko se krvavitev ustavi, je pomembno, da ne izvlečemo strdkov/krastic, saj bomo s tem izzvali novo krvavitev, prav tako se izogibamo močnemu izpihovanju nosu. K zdravniku gremo, če se krvavitev ne ustavi po 15 minutah. Poleg vseh naštetih tujkov se nam lahko zgodi, da v času škropljenja proti plevelom ali škodljivcem uporabimo pesticide. Otrokom je embalaža zanimiva in zato se lahko zgodi, da pesticid tudi zaužijejo. Pomembno je, da pesticide hranimo v originalni embalaži in se tako izognemo vsaj zaužitju le-leh s strani odraslih. V primeru zaužitja pokličemo 112 in shranimo embalažo pesticida ter jo pokažemo ob prihodu reševalcev. Pri prvi pomoči ne moremo mimo opeklin in oparin. Pri opeklini in opa-rini odstranimo oblačila, ki niso prilepljena na rano. Ostala oblačila pustimo. Opeklino/oparino hladimo pod čisto tekočo vodo, dokler bolečina ne izgine. Okviren čas je 30 minut oziroma vsaj 5 do 10 minut. Če tekoče vode nimamo, lahko hladimo z brisačami, namočenimi v hladno čisto vodo. Pri otrocih hladimo največ 10 minut, saj pri njih hitreje pride do podhladitve. Opeklino in oparino pokrijemo s sterilno gazo, mehurjev ne prebadamo. Posebnost je obraz: opečenega obraza NE obvezujemo in ne pokrivamo. Ran ne mažemo in ne hladimo z ledom. Pri oskrbi zlomov se v večini primerov počutimo kar kompetentni in vemo, da je treba zlomljeni ud/kost obdati s sterilnim zložencem ali čisto tkanino ter podložiti s trdo podlago, na katero ga povijemo s povojem, trikotno ruto ali nečim, kar imamo pri roki. Posebna kategorija pa so izpahi, ki se radi primerijo, ko želimo nekaj zelo na hitro opraviti in ne pazimo na okoliščine (mokra tla, mokra trava, podcenimo višino stopnice ...), ki prežijo na nas. Pri izpahu (komolec, koleno) je pomembno, da prizadetega dela telesa NE premikamo in NE poskušamo naravnati. Čim prej pričnemo s hlajenjem (hladimo 15 minut, nato prenehamo za 10 minut in ponovno hladimo še 10 minut). Poškodovani ud dvignemo nad nivo srca. Odstranimo nakit, osebi ne damo hrane ali pijače ter junij 2020 ZDRAVJE 21 protibolečinskih zdravil, saj bo poškodovani morda potreboval operacijo v splošni anesteziji in zaužitje tekočin, hrane ali zdravil podaljša čas do operativnega poseg. Naša naloga je, da osebo čim prej prepeljemo na urgenco ali pokličemo 112 za prevoz, v kolikor sami tega ne moremo priskrbeti. Za konec je treba izpostaviti še stanje, ki na nas preži pri daljši izpostavljenosti soncu brez zaščitnega pokrivala in oblačil ter pri nezadostnem nadomeščanju vode. Sončarica lahko prizadene vse ljudi, najpogosteje pa otroke in starejše. Pomemben dejavnik je tudi napor. Prepoznamo jo po pospešenem in plitvem dihanju, pospešenem bitju srca, telesni tempera- turi, ki je 40 °C ali več, glavobolu, vrtoglavici, zmedenosti/omotičnosti, mišičnih krčih, lahko tudi po izgubi zavesti. Prva pomoč je umik osebe v senco. Osebo pokrijemo z mokrimi brisačami ali jo okopamo v hladni vodi. Na pazduhe, dimlje in vrat položimo kocke ledu. V kolikor smo na odročnem kraju z omejeno količino hladne vode, hladimo vsaj glavo in vrat. Prizadeti lahko pije manjše količine vode, če se z nami pogovarja, sicer mu ničesar ne zlivamo v usta. Kava, alkoholne pijače in razna zdravila so prepovedana. Besedilo: Petra Pavlic Krvodajalci, junaki tudi v koronačasu! Krvodajalci so plemeniti ljudje in pravi junaki sodobnega časa ter resničnega življenja. To so dokazali tudi v času koronavirusa, ker so ostali zvesti svojemu poslanstvu - reševati življenja in svet obrniti na bolje. Kri ostaja še vedno nenadomestljivo zdravilo, krvodajalci pa zelo pomemben člen zdravstva. Ker je danes vrednota človeške solidarnosti na hudi preizkušnji, je humana poteza krvodajalcev še toliko bolj hvalevredna in navdihujoča. Kljub koronavirusu krvodajalske akcije niso bile odpovedane, saj je kri nujno potrebna za nujna in neodložljiva zdravljenja ter za urgentne paciente. Prenos okužbe s koronavirusom preko krvi ni mogoč. V Domžalah je bil odvzem krvi organiziran v ponedeljek, 18. 5. 2020 in v torek, 19. 5. 2020, v Športni dvorani Domžale. Darovanje krvi je potekalo na nekoliko drugačen in daljši način. Transfuzijska služba je uvedla dodatne zaščitne ukrepe, s katerimi vsem krvodajalcem in zaposlenim omogoča varno okolje in varen odvzem krvi. Krvodajalce po telefonu pred prihodom na odvzem krvi preverijo, ali ustrezajo pogojem za darovanje in nimajo bolezenskih znakov morebitne okužbe. Ob prihodu na krvodajalsko akcijo sledi obvezno razkuževanje rok, merjenje telesne temperature in preverjanje zdravstvenega stanja krvodajalca s tremi vprašanji v luči morebitnih simptomov ko-ronavirusne okužbe, kontakta z bolnikom in gibanja krvodajalca izven države v zadnjih štirih tednih. Celotno osebje med obravnavo uporablja zaščitne maske, med obravnavo dveh krvodajalcev pa je vedno varna razdalja dveh metrov. Vse površine se na vseh točkah obravnave tudi sproti razkužujejo! Iz RK Blagovica se je krvodajalske akcije udeležilo sedem krvodajalcev: Krašovec Jelka, Krašovec Milojka, Moneta Marta, Pestotnik Ivanka, Slapar Nataša, Urankar Peter in Dacar Simona. Vsem in vsakemu posebej se iskreno zahvaljujemo. Če smo prispevek začeli z junaki, pa ga še končajmo z njimi: »Pravi junaki vse okrog sebe navdihujejo in vodijo z zgledom in s svojo človekoljubno naravnanostjo. Zaradi njih življenje mnogih teče dalje!« HVALA! Besedilo: Malči Levec Majhna pozornost za zveste člane RK Blagovica Čeprav se širjenje koronavirusa umirja in je Slovenija kot prva v Evropi preklicala epidemijo, nas strokovnjaki svarijo, da bo koronavirus še nekaj časa naša resničnost in naš zvesti spremljevalec. Ker nevarnost širjenja virusa še vedno obstaja, bo treba še naprej dosledno spoštovati fizično razdaljo (1,5 metra), higieno rok in kašlja ter izolirati bolne. V zaprtih javnih prostorih pa bo še naprej obvezno razkuževanje rok in nošenje zaščitne maske oz. rute ali šala. Ker nam je mar za naše zveste člane RK Blagovica in za njihovo zdravje, smo se člani krajevnega odbora RK Blagovica odločili, da vsakemu podarimo majhno pozornost v obliki zaščitne maske in razkužila za roke (100 ml s pršilko). Zaščitna maska ima prilagodljivo žičko pri nosnem delu in je pralna (60 stopinj ali več). Da bomo bolj mirni, jo lahko še zlikamo, ko je suha. Takšen način je najbolj učinkovit proti bakterijam in virusu. Pri uporabi zaščitne maske je treba upoštevati nasvete, kako pravilno nositi in odstraniti masko. Razkužilo za roke uporabljamo, kadar nam milo in voda nista na voljo, zato je vedno dobrodošel spremljevalec v torbici, žepu ali v avtomobilu, ko se odpravljamo od doma po opravkih. Razkužilo nanesemo na suhe roke ter ga vtremo po celotnih dlaneh in rokah, dokler ne postanejo suhe. V maju smo vsakemu članu RK Blagovica osebno izročili paketke z zaščitno masko in razkužilom za roke. Vsi so bili prijetno presenečeni in hvaležni za koristno darilce. Upamo, da smo s tem dejanjem vsaj malo pripomogli k boljši osebni zaščiti, saj je to največ, kar lahko v teh trenutkih storimo zase in drug za drugega! Vsem pa polagamo na srce: PAZITE NASE, SAJ S TEM SKRBITE TUDI ZA DRUGE IN OSTANITE ZDRAVI! Besedilo: Malči Levec, KQ RK Blagovica Sladke jagode so tu Ob robu gozda že dozorevajo prve jagode in kaj hitro izginjajo v naših želodčkih, če jih le opazimo med vsakdanjim sprehodom. Poleg gozdnih jagod najbolj teknejo tiste z domačega vrta, no, tiste 'ta narabu-tane', kakor smo dejali včasih, so najboljše, saj je poleg sladkosti jagod tu še adrenalin. Sicer najbolj teknejo sveže nabrane, lahko s kepico vanilijevega sladoleda ali s smetano, ni pa obvezno. Seveda je receptov za različne načine uživanja jagod obilo, poleg klasičnega jih lahko uživamo v obliki kreme, s palačinkami, idealne so za nadev in okrasitev tort in še bi lahko našteval. V času, ko je jagod največ, je tudi njihova cena sprejemljiva in takrat si lahko naredimo zalogo v obliki marmelade, zamrznjenega jagodnega pireja ali celih jagod in prav veseli jih bomo, ko se bodo znašle na naših krožnikih po nedeljskem kosilu sredi zime. V naših krajih se kar nekaj kmetij ukvarja s pridelavo jagod, tako jagode dobite pri Vampret v Kosezah, pri Matožet v Krašnji, pri Vazar v Trnjavi in pri Karež v Gradišču. Zagotovo jih dobite tudi ob sobotah na Rokovnjaški tržnici, dokler jih ne pokupijo. Naj vam bo dan sladek tudi s pomočjo sladkih rdečih jagod. Besedilo in foto: Drago Juteršek 22 LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA, MLADI Ip Rokovnjač gggLAS LAS Lokalna akcijska ikuptrla bikega pogorja a Pogovor z mladim prevzemnikom kmetije Pr' Ropet Domnom Virantom o sodelovanju v projektu sodelovanja LAS Odprta vrata kmetij Ob zaključevanju projekta sodelovanja lokalnih akcijskih skupin Odprta vrata kmetij, v katerem sodeluje tudi LAS Srce Slovenije, smo se pogovarjali z mladim prevzemnikom kmetije Pr' Ropet, Domnom Virantom, ki je z nami delil svoje dosedanje izkušnje sodelovanja v tem projektu. Prosim na kratko opišite vašo kmetijo (kje se nahaja, od kdaj deluje, s čim se ukvarja, morebitne specifike, sodelovanje družinski članov ...) Kmetija Pr' Ropet se nahaja v Volčjem Potoku v bližini Arboretuma Volčji Potok. Kmetijo sem prevzel leta 2015 in se takrat resneje začel ukvarjati s kmetijstvom, prej je bila nekaj časa v mirovanju. Leta 2016 sem sodeloval na razpisu za mlade prevzemnike, takrat sem se tudi uradno zaposlil na kmetiji, kjer imamo trenutno eno delovno mesto, pomaga pa mi tudi punca in kolikor morejo starši. Skupaj imamo 10 ha obdelovalnih zemljišč, od tega 4 ha v lasti, ostalo v najemu. Smo tipična mešana kmetija, glavne so tri panoge: pridelava jagod, prireja senene-ga kozjega mleka ter reja kokoši nesnic talne in proste reje, poleg tega imamo še nekaj govedoreje, prašičjereje, poljedelstva, pretežno za lastne potrebe (pšenica, koruza, ječmen ...). Registriranih imamo tudi več dopolnilnih dejavnosti: predelava sadja in zelenjave, organizacija tečajev in delavnic, svetovanje s področja kmetijstva, tematski park, ježa živali, v načrtu je predelava senenega mleka v mlečne izdelke. Prosim opišite, kakšne programe ste razvili v okviru projekta sodelovanja Odprta vrata kmetij kot sodelujoči podizvajalec LAS Srce Slovenije? Glede projekta Odprta vrata kmetij se mi zdi zelo pohvalno, da so lokalne akcijske skupine projekt prijavile. Kot diplomiranemu geografu mi pedagoško znanje pri tem projektu zelo koristi. Pripravil sem programe za različne ciljne skupine - vrtce in osnovne šole, za katere je za vsako triado program prilagojen njihovi starosti. Prav tako sem pripravil dodaten program za dijake kmetijske in ekonomske smeri in program za širšo javnost, pa tudi mentorski program za kmete, ki bi se želeli ukvarjati z neko dejavnostjo, tu gre za osebno svetovanje ena na ena. Upam, da bodo kmetje prepoznali prednost tega programa, saj imam na enem mestu zbrano strokovno znanje in izkušnje začetnika. Kot začetnik imaš na ta način nekoga, na kogar se lahko obrneš, ki te opozori, na kaj moraš biti pozoren oziroma česa ne smeš storiti, kar bi v preteklosti koristilo tudi meni, če bi imel to na voljo. junij 2020 LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA, MLADI 23 Kakšne so vaše izkušnje oziroma vtisi z razvitimi programi, kakšen je bil dosedanji interes obiskovalcev/skupin, ali bi kaj spremenili? Zaenkrat je bilo teh skupin premalo, da bi lahko rekli, ali je treba kaj spremeniti. Interes bi lahko bil večji, predvsem s strani vrtcev, ki imajo načeloma zelo odprt kurikulum in bi se lahko teh delavnic udeležili v večjem številu. Do sedaj je bila večina udeležencev z območja Kamnika, prav bi bilo, da bi zraven pristopili tudi iz drugih občin LAS. Povabljeni so bili sicer vsi vrtci in šole z območja LAS. V aprilu jim bom ponovno poslal povabilo za delavnice na temo pridelave jagod. Otroci so iskreni in so pokazali voljo pri sajenju sadik jagod, menim, da gre za znanje na dolgi rok, saj bodo znali hrano bolj ceniti in jo mogoče sami pridelovati. Ti programi so odlična priložnost tudi za naravoslovne dneve osnovnih šol, npr. ogled Arboretuma Volčji Potok se lahko dopolni še z obiskom kmetije in ostalih lokacij v bližini, npr. Tunjic. Zveza prijateljev mladine Slovenije (v nadaljevanju ZPMS) je OPIN platformo začela uporabljati že v letu 2017, ko je bila uspešna na razpisu, ki je bil objavljen v okviru projekta EUth »Orodja in nasveti za mobilno in digitalno participacijo mladih po vsej Evropi«. Organizacije, ki delujejo na področju mladih, so imele možnost prejeti sredstva za izvajanje projektov eParticipacije. Iz Slovenije je bila uspešna še Občina Lukovica, ki je v okviru razpisa ustanovila Mladinski klub STIK in izvedla nekaj lokalnih projektov z aktivno vključitvijo mladih. V Srcu Slovenije Kakšni so vaši načrti v zvezi z razvitimi programi v bodoče, po zaključku projekta? Kaj načrtujete sicer v prihodnje na vaši kmetiji/v vaši dejavnosti? Vsekakor upam, da bomo s temi programi nadaljevali, da bodo živeli naprej. V novi perpsektivi bi lahko mogoče razširili paleto panog, tudi v smeri prenosa znanj in izkušenj o pridelavi in uporabi hrane, npr. kako pripraviti določeno živilo. Na tem področju bomo morali vsi skupaj še veliko delati, upam, da bo LAS prepoznal ta potencial za kakšen nov skupen projekt. Kar se tiče same kmetije, pa imam cilj, da se na njej ustvari še eno delovno mesto in da ne bomo delali zgolj za preživetje, ampak da bi imela kapital oziroma doprinos tudi za investicije. Besedilo: Saša ceglar vidmar, Izobraževalni center Geoss, foto: osebni arhiv Do- mna Viranta so platformo uporabljali še Občina Kamnik, Klub litijskih in šmarskih študentov - KLIŠE in Mladinski center Litija, testiral pa jo je tudi AIA -Mladinski center Mengeš. OPIN platforma se nadalje razvija v okviru projekta DIGY in je brezplačna za uporabo za vse evropske organizacije, ki delujejo na področju mladih ali pa jih želijo le aktivno vključiti v svoje projekte. ZPMS bi morala v začetku aprila s predstavniki otrok iz vse Slovenije zasedati na jubilejnem 30. nacionalnem Otroškem parlamentu v Držav- OPIN platformo za digitalno participacijo mladih uporablja tudi Zveza prijateljev mladine Slovenije Zveza prijateljev mladine Slovenije je 30. Otroški parlament zaradi trenutnih razmer tokrat preselila na splet, in sicer na spletno platformo za eParticipacijo mladih OPIN.ME. Razvojni center Srca Slovenije pri razvoju te platforme sodeluje že od samega začetka, in sicer v okviru projekta EUth, ki se je že zaključil, sedaj pa se razvoj in nadgradnja platforme nadaljujeta v okviru projekta DIGY na Erasmus+ programu. 24 OBVESTILA nem zboru RS. Otroški parlamenti® namreč pod okriljem ZPMS uspešno delujejo že od leta 1990. Zaradi trenutnih razmer je bil dogodek odpovedan in ker so želeli ohraniti stik z otroki, mentorji in regijskimi koordinatorji ter si prizadevali, da bi mladi kljub situaciji izrazili svoja mnenja, so jim to omogočili s spletno platformo OPIN - https://opin. me/sl/. Mladi, vključeni v Otroški parlament, so podali svoja mnenja o temi Moja poklicna prihodnost, ki so jo izbrali na lanskem Otroškem parlamentu in vsebuje štiri podteme: Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet - pozitivno, negativno, zanimivo. S tem ustvarjajo novo priložnost za aktivno sodelovanje otrok in mladih, ki želijo, da njihovo mnenje šteje in da se sliši njihov glas. Prispevke v virtualni razpravi bodo uporabili za oblikovanje zaključkov, vsi komentarji in predlogi pa bodo ob koncu razprave skrbno pregledani in zapisani v poročilo o Otroškem parlamentu. Mladi lahko v razpravi sodelujejo tako, da obiščejo spletno platformo OPIN.ME ter opravijo registracijo preko Google računa ali Face-book profila. S prijavo jim je omogočeno izražanje mnenj ter odpiranje novih tem. Pri projektu jih medijsko podpirajo: Časoris (online časopis za mlade), Izodrom (TV oddaja) in Hudo (Radio Prvi) Mladinske organizacije in vse ostale, ki za izvedbo svojih projektov potrebujete mnenje, vabljene k brezplačni uporabi OPIN-a. Kontakti-rajte Razvojni center Srca Slovenije po elektronski pošti na naslov ani-ta.molka@razvoj.si in v sodelovanju z razvijalcem platforme iz Nemčije vam uredimo dostop do vloge administratorja ter vam nudimo pomoč pri tehnični izvedbi eParticipativnega projekta. Pobudniki projektov ste vabljeni tudi, da se pridružite OPIN skupnosti preko povezave https:// digy-project.eu/eparticipation-on-opin/community-join/, ki je odlična priložnost za medsebojno izmenjavo, soustvarjanje izboljšav platforme ter evropsko povezovanje. Vsa pohvala Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki tako uspešno pelje svoj projekt na spletu ter se trudi motivirati mlade in spodbujati uporabo OPIN platforme. Motivacija in promocija sta vsekakor najtrši oreh, Rokovnjač vendar, ko se mladi aktivirajo in so na koncu tudi slišani, so tudi rezultati. Poslušajmo mlade, odlične ideje imajo! Besedilo: Anita Molka, Razvojni center Srca Slovenije in zveza prijateljev mladine Slovenije, foto: arhiv zPMS RAZVOJNI CENTER SRCfl SLOVENIJE Erasmus ■+■ development cehtíe Vabimo vas, da tudi v prihodnje oddate svoje nedelujoče male aparate in odpadne baterije v enega izmed uličnih zbiralnikov, ki se nahajajo na ekoloških otokih in drugih lokacijah. za okolje1- - ^ Kaj Lahko oddamo v ulične zbiralnike? 1 SUALKE - TV APARATE 1 1 MONITORJE \ ZA baterije. J m, MALE GOSPODINJSKE APARATE Ü f \ fí I ZA /fT\ V^J / / MONrroajiJ^^H^g^^J II + J) ^^ ODPADNA ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA OPREMA PRENOSNE BATERIJE IN AKUMULATORJE OSTALO MALO OPREMO IN ORODJE IGRAČE ® RAČUNALNIŠKO OPREMO IN ZABAVNO ELEKTRONIKO Več informacij: www.stariaparati.si £ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR LIFE GOSPODARJENJE Z E-ODPADKI LIFE14 GIE/SI/000176. junij 2020 OBVESTILA 25 Na podlagi 108. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 8. in 30. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11, 15/14) županja s tem JAVNIM NAZNANILOM Obvešča javnost o javnem posvetu glede priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (oppn) za širitev kmetije Peterka v naselju spodnje koseze i. Za oblikovanje izhodišč v okviru priprave OPPN za širitev kmetije Peterka v naselju Spodnje Koseze bo organiziran javni posvet z zainteresirano javnostjo. Postopek priprave in sprejemanja OPPN se izvaja v skladu z določili Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2). II. Ureditveno območje OPPN vključuje zemljišča s parc. št. 123/1, 124/1, 125/1, 126 in 1081/1 vse k.o. 1947 - Spodnje Koseze, na katerih želi investitor modernizirati in razširiti kmetijsko dejavnost. III. Javni posvet bo potekal v torek, 23. junija 2020, z začetkom ob 16.00. uri v Društveni sobi Občine Lukovica (pritličje), Stari trg 1, 1225 Lukovica. Udeleženci javnega posveta morajo upoštevati zaščitne ukrepe, ki veljajo v zvezi s korona virusom (varnostna razdalja, nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok). IV. Javna razgrnitev osnutka izhodišč za pripravo OPPN bo potekala v času od 19. junija 2020 do vključno 3. julija 2020. Osnutek izhodišč za pripravo OPPN bo dostopen v prostorih Občine Lukovica (mansarda - pisarna za prostor) in na spletni strani Občine Lukovica: http:// www.lukovica.si. V. Na javnem posvetu in med javno razgrnitvijo ima javnost možnost podati pripombe, predloge in mnenja na osnutek izhodišč za pripravo OPPN, in sicer pisno ali ustno na zapisnik na javnem posvetu, lahko pa se pošljejo po elektronski pošti na e-naslov: ob- cina.lukovica@lukovica.si ali po pošti na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. VI. Z javnim posvetom je zagotovljeno sodelovanje zainteresirane javnosti pri pripravi izhodišč za pripravo OPPN za širitev kmetije Peterka v naselju Spodnje Koseze. Številka: 092-7/2020-2 Datum: 5.6.2020 OBČINA LUKOVICA mag. Olga VRANKAR, l.r. županja RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI LUKOVICA (POMLAD 2020) DATUM URA 18. 6. 2020 14.00-14.45 15.00-16.00 1 6.30-1 8.30 NASELJE Trojane Blagovica Lukovica LOKACIJA Pri gasilskem domu Pri pošti Pri ekološkem otoku na Maklenovcu kako ravnati z nevarnimi odpadki? it Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. k Tekoči odpadki naj bodo v zaprti posodi, čeprav improvizirano. ■k Odpadkov iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. k Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. k Ostri odpadki morajo biti predani v embalaži tz stekla alt trde plastike. Pomembno! Nevarni odpadki lahko zaradi svoje sestave ob nepravilnem odlaganju onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo. Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje, ostri medicinski odpadki (npr. igle)... Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01 /729-54-30 I infotjBjkg-nrodnik.si I www.ikp-prodnik.si. PRODNIK Javno komunalno podjetje 60 let Obrnite za urnik kosovnih odpadkov. ►>]J 26 VABILO lp Rokovnjač GS4 Glasbena šola Domžale Šola s posluhom. Glasbena šolaDomžalevabi k vpisu nove učence! Sprejemni preizkusiza vpisnovih učencev za šolsko leto 2020/21 bodo potekali med 15. in 19. junijem 2020 v prostorih Glasbene šole Domžale, oddelka Mengeš in oddelkaMoravče. Vljudno vas naprošamo, dav izogibgneči svoje otroke predprijavite: 1. na spletni strani GŠDomžale(www.gs-domzale.si) preko klika na zavihek PRIJAVANA SPREJEMNI PREIZKUS, ali 2. osebno v tajništvu šole(od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure). Po opravljeni prijavi na spletni strani boste prejeli povraten mail z navodili glede datuma in ure sprejemnega preizkusa. Sprejemni preizkusni potreben za učence Glasbene pripravnice inPredšolskeglasbene vzgoje: PGV - predšolska glasbenavzgoja(vpisujemo otroke, rojene v letu 2015) GLP - Glasbenapripravnica (vpisujemo otroke, rojene v letu 2014) Vpis za PGV in GLP bo potekal: med 12.in 16.junijem na spletnistrani GŠDomžale (www.gs-domzale.si) preko klikana zavihek PRIJAVANASPREJEMNI PREIZKUS, ali osebno v tajništvu šole (15. in 16. junija od 10. do 12. ure). Otroke v PGV in GLP vpisujemo do zapolnitve mest, velja vrstni red prijav. Dodatne informacije o instrumentih in programih, ki jih poučujemo, najdete na www.gs-domzale.si. Veselimo se novih malih glasbenikov! junij 2020 POLITIKA 27 Majhen, a učinkovit Nova Slovenija za vse ljudi N.Si Po dobrih treh mesecih dela nove vlade lahko rečemo, da smo krščanski demokrati trden člen vladne koalicije. Kljub številnim poskusom diskreditacije dela nekaterih ministrov, tudi iz vrst Nove Slovenije, smo skupaj dokazali, da je mogoče tudi v kriznih razmerah, kot je boj z nevidnim virusom in s posledicami gospodarske in socialne krize, sprejemati odločitve, ki ljudem ne jemljejo, ampak zagotavljajo dostojno preživetje. Cel svet se srečuje z enakimi ali še večjimi problemi, zato moramo vse ukrepe vlade presojati v luči današnjih razmer, ko ima še vedno glavno besedo COVID-19. Ministri Matej Tonin, Janez Cigler Kralj in Jernej Vrtovec so v tem času dokazali, da so odlični poznavalci področij, kjer delajo in da so pravi »operativci«. Niso jih ustavile t.i. afere in pozivi k odstopu. Na vsa namigovanja so odgovorili z argumenti, ki so preverljivi v strokovnih krogih. Cel svet nam priznava, da smo bili v boju z virusom ena najuspešnejših držav, le doma je videti, kot da tega izpita Slovenija ni naredila oziroma je pri tem ravnala neodgovorno, avtoritarno, korup-tivno in krivično do posameznih državljanov. Ko poslušamo dnevna poročanja slovenskih medijev, ni slišati besede zahvale ali pohvale. Zavedamo se, da so se vmes morda zgodile nepravilnosti, ki jih morajo raziskati organi odkrivanja in pregona. Tukaj ni dileme, vsak mora opraviti svoj del naloge. Ampak, žal, v Sloveniji najprej obsodijo mediji, potem čakamo ugotovitve pristojnih organov, medtem pa nekritično razpravljamo o tem, kaj je res ni kaj ni res ... Nova Slovenija ostaja trdno na svoji poti, naša orientacija je resnica in delo za vse ljudi. Občinski odbor Lukovica vam ponuja roko; vsak drugi ponedeljek v mesecu nas lahko obiščete v društveni sobi Občine Lukovica (nekdanja pošta), in sicer med 18. in 19. uro. Pridite, vprašajte in predlagajte. Morda bomo našli rešitev. Kot vladna stranka imamo za to večje možnosti. Ob praznovanju dneva državnosti želimo vsem občanom ponosno praznovanje. Ohranjajmo to, kar je samo naše. Prihodnji rodovi nam bodo hvaležni. 00 NSi Lukovica Vse najboljše, domovina! SDS Rojstni dan je dogodek, katerega v življenju tradicionalno obeležujemo vsako leto, od rojstva do smrti. Je praznik hvaležnosti, za dar življenja, katerega počastimo s praznovanjem v krogu družinskih članov, sorodnikov in prijateljev. Republika Slovenija, ki je uradno postala država z dnem 25.6.1991, je skupna »mati« vseh nas, ki bivamo v »zemeljskemu koščku Nebes« - v Sloveniji. Zato se spodobi, da tudi letos, vsi skupaj nazdravimo naši ljubi domovini, za njen devetindvajseti rojstni dan. Naj na kresni večer, na predvečer državnega praznika, zagorijo kresovi, naj na slehernemu domu zaplapolajo zastave, v čast naši Sloveniji, v čast vsem nam, ki jo v srcu nosimo s ponosom in hvaležnostjo. Ob našem skupnemu prazniku, vam spoštovane občanke, spoštovani občani, iskreno čestitamo in vam obenem želimo doživeto praznovanje dneva državnosti. Bog te živi, domovina! oo sds lukovica Veliko več se o požarih in gasilcih zagotovo govori v mesecu požarne varnosti, torej v oktobru, a vendar ostaja dejstvo, da ogenj in druge nesreče ne počivajo in se dogajajo preko celega leta. Sicer pravijo, da je previdnost mati modrosti, a velja tudi, da je hitra pomoč najbolj učinkovita. Ko nas v gospodinjstvu žal mnogo prevečkrat preseneti požar, je pomembno, da ga znamo pogasiti ali ustrezno ukrepati. Statistika kaže, da se v Sloveniji kar 60 % požarov zgodi v domačem okolju. Za varnost pred požarom lahko največ storimo sami že s tem, da naprav, ki oddajajo toploto, ne postavljamo v bližino snovi, ki se lahko vnamejo (zavese, papir, lesene obloge ipd.), poskrbimo, da imamo pri roki tudi gasilni aparat. In ker je običajno gasilni aparat velik in težak, lahko za gašenje začetnega požara uporabimo kar gel za gašenje FireEX600. Priročen sprejček, ki ga odlikuje tudi sprejemljiva cena, gasi tako v razredih A, B, C in F, to pomeni od lesa, papirja in plastike do bencina, strojnega olja, plinov butana, propana in metana ter kuhinjska olja in maščobe. Je eden izmed sredstev, ki so primerna tudi za gašenje ljudi in živali, saj ni strupen. Prav pride ne samo v kuhinji, ampak tudi v avtu in na počitnicah. Z nakupom, ki ne predstavlja velikega stroška, lahko preprečimo večjo materialno škodo, a ob tem ne pozabimo, da je v primeru požara vseeno pametno poklicati gasilce, saj nesreča nikoli ne počiva. Besedilo in foto: Drago Juteršek V A B I L O Društvo podeželskih žena Lukovica v sodelovanju z Občino Lukovica, vabi na zanimivo, aktualno in poučno predavanje ZAGOTAVLJANJE HIGIENE IN VARNOSTI ŽIVIL V DOMAČI KUHINJI. Predaval nam bo doc. dr. Andrej Ovca, dipl. san. Inž. Dobimo se v sredo, 1. julija 2020, ob 19. uri, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Vabljene članice in tudi vsi ostali. Vstopnine ni! 28 OBVESTILO IN ZAHVALE Rokovnjač , Stičišče i onuibut; « • V V r Središče INFORMIRAMO Q Vsak mesec pošiljamo e-obvestllnlk Stlčlščnlk, ki ponuja aktualne Informacije glede razvojnih potencialov za društva, zasebne zavode In druge nevladne organizacije. O Vzpostavili smo malllng listo, ki se jI lahko pridružite vse organizacije, ki delujete na območju občine. O Pod Imenom Stičišče Središče nas najdete na Facebooku In Instagramu, vse informacije, vključno s prijavami na malling liste pa na www.stlcisce-sredlsce.si. O Dosegljivi pa smo tudi na elektronski pošti: stlcisce@nefiks.si ali na telefonu 040698915. SVETUJEMO IN NUDIMO: O osnovno pravno pomoč, O osnovno pomoč pri administraciji nevladnih organizacij, O projektno svetovanje, O pomoč pri registraciji spletne domene In postavilvl spletne strani, O pomoč pri pripravi vabil na dogodke, zbiranja prijav In beleženja kompetenc udeležencem z e-Nefiksom. Regionalno stičišče združuje društva, zasebne zavode in druge nevladne organizacije iz različnih vsebinskih področij delovanja. Tako smo na ravni Osrednjeslovenske regije tukaj za vas Stičišče Središče, ki se nahaja v Ljubljani in ga vodi Zavod Nefiks. IZVAJAMO IZOBRAŽEVANJA Vsak mesec Izvedemo vsaj dve izobraževanji s področij, ki so aktualna za organizacije sektorja: financiranje, pridobivanje prostovoljcev, upravljanje, vodenje, promocija... Če se v vaši občini zberejo predstavniki vsaj šestih društev, nas kontaktlrajte in bomo usposabljanje po dogovoru Izvedli na območju vaše občine. O Za organizacije, ki bi rade razvile dodatne dejavnosti, Imamo poseben sklop usposabljanj »Organizacije z razvojnim potencialom«. POMAGAMO O Drugim organizacijam predstaviti vašo ponudbo In najti primerno storitev ali produkt, ki ga nudijo druge organizacije (npr. prostore, ozvočenje Idr...) - v nekaterih primerih celo brezplačno. O V sklopu NVO prijazno najti primerno storitev ali produkt ugodnih cenah ali brezplačno. O Postaviti spletno stran ali družbena omrežja - dvema organizacijama mesečno brezplačno. cfi www.sticlsce-sredisce.si ^ sticisce@nefiks.si {¡040 698 915 Med nami ljubljena bila si iz vsega srca, ljubljena bodi tudi tam, kjer zdaj je tvoj dom. "P l J ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila naša mama, tašča, sestra, teta MARIJA - MINKA BREGAR iz Vošc. Ob boleči izgubi naše drage, dobre mame se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih življenja. Zahvalo izrekamo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja, darove svete maše in sveče. Hvala gospodu župniku Markuš Dragu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, klapi Sidro in pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste se od nje še zadnjič spoštljivo poslovili. Vsi njeni Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate. Hvaležni smo ti za vse, nosimo te v srcih, z nami živiš naprej. V SPOMIN MARKO KAVČIČ Minilo je žalostno leto, odkar si odšel ... Vsi tvoji junij 2020 ZAHVALE 29 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal... V SPOMIN 28. junija bo minilo žalostno leto, odkar je od nas odšla naša draga žena, mami, babica in tašča ROZI JERETINA rojena Kovač iz Straže. Hvala vsem, ki se je spominjate in prinašate sveče ter z lepimi mislimi postojite ob njenem grobu. Vsi njeni najdražji Trni, ki nas zbadajo v času, bodo cvetovi za vso večnost. (Janez Bosko) ZAHVALA 16. maja smo se v 83. letu starosti poslovili od Karla Streharja iz Domžal. Zahvalili bi se radi njegovemu zdravniku dr. Mušiču za dolgoletno zdravljenje, še posebno za spremljanje v zadnjih dneh življenja. Zahvala velja tudi patronažni sestri Mojci Jenko za vso pomoč in strokovnost. G. župniku Klemnu Svetelju iskrena hvala za vse srčne besede tolažbe in spodbude, duhovno oskrbo in obhajanje sv. maše s pogrebom. Bog povrni številnim duhovnikom, sorodnikom, sosedom, sofaranom in prijateljem za udeležbo ob slovesu, za izkazano sočutje, duhovno podporo in darove. Pogrebni službi Vrbančič hvala za številne nasvete, pomoč in srčno pieteto. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega zemeljskega življenja in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Štefka, otroci: Karl, Robert, Mare, Tomaž, Dominik, Marija z družinami, sestre: Betka, Meri, Tinca, Slavka, Elca , Zvonka ter brata Marjan in Cveto z družinami Kogar imaš rad, nikdar ne umre, le daleč, daleč je. A U7 i i ZAHVALA V 63. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mami, babica, sestra, teta TATJANA PETEK rojena Cerar iz Rafolč. Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter ostalo nesebično pomoč. Posebna zahvala osebju ZD Lukovica, Očesni kliniki Ljubljana ter Onkološkemu oddelku Ljubljana. Hvala župniku Bernardu Rožmanu za lepo opravljen obred in pogrebnemu osebju Vrbančič. Iz srca hvala vsem! Vsi njeni Tako tiho in mirno si odšla, pa tako zgovorna in živahna si bila. Zdaj med nami te več ni, a v naših srcih pustila si globoke sledi. ioi "fe ZAHVALA OB BOLEČI IZGUBI NAŠE ZLATE MAMICE, ŽENE, BABICE, SESTRE, TAŠČE, TETE, SNAHE MARIJE ZIBELNIK iz Rafolč pri Lukovici, se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vso podporo, za vsa sožalja, cvetje in sveče. Hvala njenim zdravnikom in patronažni sestri ge. Irmi Markovšek za vso pomoč in podporo. Zaradi trenutnih razmer smo mamico pospremili k počitku v najožjem družinskem krogu, hvala tudi pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Neskončno jo bomo pogrešali. ŽALUJOČI: Vsi njeni DOMAČIM IN TUJIM PODJETJEM nudimo celovito podporo in svetovanje. m PROEV .............. T: +386 (0)1 300 32 10 E: racunovodstvo@proevent.si www.racunovodski-servis.si Računovodske storitve Davčno svetovanje Urejanje dovoljenj za deLo, bivanje in študij Urejanje davčnega rezidenstva Spot točka - vse za ustanovitev podjetja spOT 30 OGLASI lip Rokovnjač VOZILA NISSAN _OGE IZ 6. € 7 c F IHR/ N LET JAMSTVA PRIDOBI PONUDBO SE DANES NISSAN JTELLIGENT M« 3ILITY CAS ZA DOBRE PONUDBE Kombinirana poraba goriva: 8,0 - 4,7 1/100 km. Emisije C02:126 - 207 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Temp. Emisije NOx: 0,0181 - 0,0577g/km. Emisije trdnih delcev: 0,0002- 0,00092g/km. Št. delcev (x1011): 0,01- 1,67. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek testiranja za lahka vozila). "Ponudba velja ob nakupu vozila v akciji Cash Plan preko Nissan Financiranja. Stranka je v okviru akcije Cash Plan upravičena do promocijskega popusta v višini do 6.640 € z vključenim D D V, ki velja za Nissan X-Trail 1.7 dCI XT4WD Tekna s kovinsko barvo, možnosti odloga pričetka odplačevanja mesečnih obrokov do 120 dni in brezplačnega podaljšanega jamstva. Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 5.000 € In minimalnim trajanjem financiranja 24 mesecev. Odlog pričetka odplačevanja do 120 dni je omogočen v primeru minimalnega 20% pologa in v primeru ustrezne bonitete stranke. "7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu "As new", 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Ponudba velja za omejeno število vozil na zalogi. Akcija velja do 30.6.2020. oz. do razprodaje zalog. Renault Nissan Slovenija, d.o.o. si pridržuje pravico, da akcijo predčasno zaključi ali jo podaljša. Pridržujemo si pravico do napak. Slike so simbolne. Več na www.nissan.si AVTOHIŠA MALGAJ ime s tradicijo | Ljubljana Avtohiša Malgaj, d.o.o.. Tržaška c. 108,1000 Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 627, prodaja rabljenih vozli: 01/ 20 00 560, servis: 01/ 20 00 570. E-mail: lnfo@malgaj.com ODPRTO OD P0N DO PET: OD 8.00 DO 18.00, SOB: OD 8.00 DO 12.00, NED: ZAPRTO uuuuuu.malgaj.si Terapija las: BC Fiber Clinix Supreme keratin Triniforce FRIZERAJ Pogačar Irena s.p. Ljubljanska cesta 104 1230 Domžale Tel.: 01 72415 00 GSM: 041 620 050 ¡nfo@frizeraj.si www.frizeraj.sl F [I Z Ell junij 2020 ZAHVALE 31 POSKRBi ZA DOBRO POČUTJE, POSKRBI Dve strani istega doma V ekstremnih okoliščinah je dom naše varno zatočišče in da bo skozi vse leto tudi prijetno in udobno, vam ob nakupu katerekoli ogrevalne toplotne črpalke zrak / voda priznane blagovne znamke De Dietrich klimo istega proizvajalca PODARIMO. ^------- Akcija velja od 1. junija do 31. avgusta 2020. / \ IV0D0TERN seto akcija@veto.si I veto.si tel.: 041 659 514 "Občutek, ko lahko nekomu ponudiš nekaj, kar si sam pridelal, je neprecenljiv, "zadovoljstvo kmetovanja opiše Tanja. "Res je lepo videti svojo solatovtrgovini. Dejstvo, da lahko živiš od sposobnosti svojih rok, da pridelaš nekaj na slovenskizemiji,nastudivtehtežavnejšihčasih navdaja z optimizmom in veseljem." "Upamo, da so Slovenci v teh dneh, ko so bili več doma, uživali v naši solati in da jim je njen okus še polepšal kosila z družinami. Cenimo, da HOFER tudi v kriznih časih ostaja zvest misiji podpiranja slovenskih kmetij, "se zahvali. SOLATA S SRCEM Vsaka kmetija ima svoj recept za uspešno gojenje solate. Kakšen pa je Podleskov? "Seveda vam ga ne moremo izdati,"v smehu odgovori, "a če svoje delo opravljaš s srcem, se to odrazi tudi na kakovosti pridelka. No, pa tudi to, da solato gojimo v pristni prekmurski zemlji, zagotovo ne škodi." Skrb za kakovost je na prvem mestu. "Proti morebitnim škodljivcem, kise pojavijo le pozno spomladi, uporabimo biološka škropiva, zdravje In neoporečno kakovost solate pa redno preverjajo strokovnjaki pri Imprint Analytics, avstrijskem laboratoriju." In če mislite, da so se pri Podleskovih naveličali solate, Tanja odgovori: "Pri nas je solata na jedilniku skoraj vsakdan. Veliko je malih skrivnosti, s katerimi lahko poudarite njen svež okus. Če jo začinite z domačim bučnim oljem, kisom iz neškropljenih jabolk terdodate semena in na ribano redkvico se takšne zlepa ne boste naveličali." ///= HOFER Več kot fer. HOFER. Skrb, prizemljenost, vztrajnost in odgovornost do dela so vred note, ki kljubujejo zobu časa in se vednoznova dokazujejo kottiste, ki negujejo zadovoljstvovvsehnas.Lepdokazmočitehvrednotjekmetija Podlesek-njeni lastniki že30 let marljivo obdelujejo prekmurske gredice in Slovencem nudijo možnost obedovanja visoko kakovostne in okusne solate. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z gospo Tanjo Podlesek, ki nam je vimenu celotne družine in zaposlenih razkrila njihovo filozofijo dela in kaj se skriva za takoznačilnim svežim okusom njihove solate. DAN NA KMETIJI JE TUDI PO 30 LETIH VEDNO PESTER Jutra začenjajo s pogledom na zelene gredice in uživanjem na zraku, obdani stem, karpridelajo njihove pridne roke. A pogled ne traja dolgo, saj je potrebno pričeti z delom. Naročila prejmejo vsako jutro ob osmih, uro prej pa na njivi že režejo solato-venem dnevu lahko narežejotudi do 20.000 glav. Te v 24 urah prepotujejo pot od njive do HOFERjevihpolicin vse do vaših krožnikov.