Domen Kulovec1*, Naneta Legan Kokol2*, Sara Maraž3*, Matjaž Jereb4*
Prvi in drugi val koronavirusne bolezni 2019
v Sloveniji: epidemiologija, klinična slika,
zapleti in zdravljenje na oddelku intenzivnega
zdravljenja
The First and Second Wave of Coronavirus Infectious Disease-19
in Slovenia: Epidemiology, Clinical Presentation, Complications
and Treatment in the Intensive Care Unit
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: SARS-CoV-2, epidemiologija, patofiziologija, intenzivno zdravljenje, zapleti, OIZ
Koronavirusna bolezen 2019 (angl. coronavirus disease-19, COVID-19) je nalezljiva viru-
sna okužba dihal, povzročena z novim koronavirusom tipa 2, in se najpogosteje kaže z vro-
čino, kašljem in utrujenostjo. Ob težjem poteku lahko vidimo raznoliko klinično sliko.
Pri večini bolnikov so prizadeta dihala, kjer virus povzroči pljučnico ali sindrom akutne
dihalne stiske, lahko pa vpliva tudi na delovanje srčno-žilnega sistema, na funkcijo strje-
vanja krvi, na živčevje ali ledvice. Nevarnost predstavlja tudi pojav t. i. tihe hipoksemi-
je. Bolniki z najtežjim potekom so sprejeti na oddelek intenzivnega zdravljenja, kjer so
zdravljeni simptomatsko. Poteka bolezni pri posameznem bolniku še ne moremo napo-
vedati z zadostno zanesljivostjo, prav tako še vedno potrebujemo tudi uspešno vzročno
zdravljenje. Avtorji podrobneje predstavljamo klinično sliko COVID-19, epidemiološko
sliko v Sloveniji med prvim in drugim valom epidemije, zaplete bolezni in dejavnike, ki
vplivajo na njen izid, ter zdravljenje COVID-19 na oddelku intenzivnega zdravljenja.
aBSTRaCT
KEY WORDS: SARS-CoV-2, epidemiology, pathophysiology, intensive care, complications, ICU
The coronavirus disease-19 (COVID-19) is an infectious disease of the respiratory tract,
caused by the novel coronavirus type 2, with fever, cough and fatigue as the most com-
mon symptoms. Severe forms of the disease can have a diverse clinical presentation. The
3Med Razgl. 2022; 61 (1): 3–24 • Pregledni članek
*Avtorji si delijo mesto prvega avtorja.
1 Domen Kulovec, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
domen.kulovec@outlook.com
2 Naneta Legan Kokol, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
naneta.legan@gmail.com
3 Sara Maraž, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
sara.maraz.11@gmail.com
4 Izr. prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center, Japljeva 2,
1000 Ljubljana; Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; matjaz.jereb@kclj.si
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 3
vedno prisoten med ljudmi – do maja 2021
je okužil 2.574 ljudi, 886 jih je umrlo.
Smrtnost MERS-CoV je 35 % (1, 4, 5).
SARS-CoV-2 spada v družino β-korona-
virusov. V premer meri 60–140 nm (1).
Tako kot za SARS-CoV-1 in MERS-CoV so
primarni gostitelji virusa med drugim
netopirji, iz katerih se je bolezen domnevno
prenesla na ljudi (4). SARS-CoV-2 se prenaša
kapljično in z neposrednim stikom, ob dalj-
ši izpostavitvi aerosolu tudi preko zraka.
Osnovno pomnoževalno število, ki nam
pove, koliko zdravih oseb okuži en oboleli,
je po ocenah 2,2, se pa z novimi različicami
virusa to število viša (1). Virus lahko povzroča
brezsimptomno okužbo, blago, zmerno, hudo
ali kritično obliko bolezni, pod slednjo spada
sindrom akutne dihalne stiske (angl. acute
respiratory distress syndrome, ARDS) s pri-
druženimi zapleti (6).
EPIDEMIOLOšKa SLIKa
SARS-CoV-2 je do julija 2021 okužil nad 182
milijonov ljudi in povzročil nad 3,9 milijona
smrti. Več kot 168 milijonov ljudi je po bole-
zni že okrevalo, cepljenih je bilo skoraj 3
milijarde ljudi (7, 8).
Bolezen se je začela v Wuhanu na
Kitajskem, kjer so decembra 2019 zabeležili
visok porast primerov pljučnic. Zdravstvena
komisija občine Wuhan je o dogodkih 31.
decembra obvestila kitajski Center za obvla-
dovanje in preprečevanje bolezni (Centers
for Disease Control and Prevention, CDC)
in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO).
4 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
respiratory tract is affected most commonly, where COVID-19 can present with pneu-
monia or acute respiratory distress syndrome, followed by complications of the cardio-
vascular, coagulation and nervous system, or the kidneys. The so called silent hypoxemia
also poses a special danger. Patients with the most severe forms of COVID-19 are admit-
ted to the intensive care unit, where they receive mostly supportive therapy. The need
for a more reliable prognosis of the course of the disease and, especially, for an effective
causative treatment still remains. The authors present the clinical manifestations of
COVID-19, the epidemiological data in Slovenia, complications of the disease and fac-
tors that affect its outcome, as well as treatment in the intensive care unit.
UvOD
Koronavirusna bolezen 2019 (angl. corona-
virus disease-19, COVID-19) je nalezljiva
virusna okužba dihal, povzročena s korona-
virusom hudega akutnega respiratornega
sindroma tipa 2 (angl. severe acute respiratory
syndrome coronavirus 2, SARS-CoV-2).
Koronavirusi so pozitivno polarni RNA-
-virusi. Do danes je odkritih sedem korona -
virusov, ki lahko okužijo ljudi. Povzročajo
predvsem bolezni dihal in so odgovorni za
5–10 % vseh akutnih primerov tovrstnih
obolenj (1). Okužbe ne puščajo dolgotrajne
odpornosti, zato se lahko z istim virusom
okužimo in zbolimo večkrat na sezono (2, 3).
Večina koronavirusov povzroča prehlade ali
druga obolenja zgornjih dihalnih poti, pri
imunsko oslabelih ali starejših se bolezen
lahko razširi tudi na spodnje dihalne poti.
V družino koronavirusov spadata tudi korona-
virus hudega akutnega respiratornega
sindroma tipa 1 (angl. severe acute respira-
tory syndrome coronavirus 1, SARS-CoV-1) in
koronavirus bližnjevzhodnega respirator-
nega sindroma (angl. Middle East respiratory
syndrome coronavirus 1, MERS-CoV), ki
v nasprotju z ostalimi povzročata raznoli-
ko klinično sliko s prizadetostjo dihalnega
in drugih sistemov (1). SARS-CoV-1 se je
prvič pojavil leta 2002, epidemija pa se je
nadaljevala v leto 2003. Skupno je virus
okužil okoli 8.100 ljudi v 29 različnih drža-
vah in povzročil 774 smrti – smrtnost je bila
ocenjena na 10 % (1, 4). MERS-CoV je bil
odkrit v Savdski Arabiji leta 2012 in je še
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 4
7. januarja 2020 je bil kot povzročitelj pre-
poznan nov virus, takrat imenovan »novi
koronavirus« in kasneje preimenovan
v SARS-CoV-2 (9). Z genetskimi analizami
so ugotovili, da so verjeten izvor virusa
netopirji, z mutacijo pa je postal kužen tudi
za ljudi (1).
Prvi primer okužbe izven Kitajske se je
pojavil na Tajskem, in sicer 13. januarja 2020
(10). Virus se je kmalu razširil še na druge
celine; ameriško celino je COVID-19 dose-
gel 20. januarja, prvi primer v Evropi je bil
odkrit v Franciji 24. januarja (7, 11). 13.
marca je SZO razglasila pandemijo (12).
V tabeli 1 so zapisani pomembni datumi
v širjenju COVID-19 s Kitajske po svetu in
do Slovenije.
Prvi primer okužbe v Sloveniji smo
zabeležili 4. marca 2020, na oddelek za
intenzivno zdravljenje (OIZ) je bil prvi bol-
nik sprejet 10. marca 2020. Skupno se je od
začetka razglasitve prve epidemije 12.
marca 2020 do preklica druge epidemije 15.
junija 2021 na OIZ zdravilo 2.628 bolnikov,
smrtnost je bila okoli 28 % oz. po podatkih
iz COVID-19 poročila OIZ Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana (UKC LJ) 31 %
v prvem in 25,9 % v drugem valu (13).
Prvi val epidemije je trajal od pojava
bolezni v Sloveniji do 31. 5. 2020, drugi val
od 1. 9. 2020 do 12. 3. 2021 in tretji val urad-
no od 12. 3. do 31. 8. 2021. Drugi in tretji
val imata mnoge podobnosti. Pri obeh je že
bilo skupinam z visokim tveganjem omo-
gočeno cepljenje in delovanje vladnih ukre-
pov za zajezitev širjenja virusa je bilo v pol-
nem razmahu. Sledila sta si v kratkem
času in število novih primerov se ni niko-
li spustilo do ničle. Iz teh razlogov je težko
ostro razmejiti oba valova med seboj. Zato
bomo v tem članku pod pojmom »drugi val«
pravzaprav zajeli tudi tretjega in ju obrav-
navali kot celoto.
Sliki 1 in 2 grafično prikazujeta epide-
miološko sliko v Sloveniji. Na sliki 1 je pri-
kazano število novih okužb od prvega
zabeleženega primera v Sloveniji do konca
drugega vala epidemije, na sliki 2 sedem-
dnevno povprečje števila sprejetih oseb
v bolnišnice in na OIZ ter število smrti na
OIZ zaradi COVID-19 (13). Poleti 2021, ob
koncu tretjega vala, se je število novo oku-
ženih zmanjševalo, kar lahko pripišemo
predvsem vedno večjemu številu cepljenih
ljudi, letnemu času in določenim ukrepom,
ki so še vedno veljali v državi. Vse manj je
bilo tudi sprejemov v bolnišnico in OIZ,
zmanjševalo se je število smrti.
SARS-CoV-2 je nagnjen k spreminjanju
svojega genoma, tako da se je med svojim
širjenjem spremenil v več različic. Delijo se
na različice, ki jim je smiselno slediti (angl.
variants of interest, VOI), kjer večja nale-
zljivost, hujši potek ali/in večja odpornost
na protitelesa in cepljenje še niso dokaza-
ni, ter na različice s tveganjem (angl. variants
of concern, VOC), kjer dokazi za to že obsta-
jajo. Med VOC spadajo naslednje različice:
α (tudi B.1.1.7) se je pojavila v Združenem
kraljestvu že septembra 2020. Je med 43 in
82 % bolj nalezljiva kot prvotna različica
virusa, zato je bila poleti 2021 najpogostejša
5Med Razgl. 2022; 61 (1):
Tabela 1.Datumi prvih primerov okužbe s koronavirusom hudega akutnega respiratornega sindroma tipa 2
(7, 11).
Kitajska, kasneje ugotovljen domnevni prvi primer 17. 11. 2019
Kitajska, prvi pozitivni primer, ugotovljen s hitrim testom 11. 1. 2020
Prvi primer izven Kitajske – Tajska 13. 1. 2020
Prvi primer izven Azije – ZDA 20. 1. 2020
Prvi primer v Evropi – Francija 24. 1. 2020
Slovenija 4. 3. 2020
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 5
6 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
0
500
1000
1500
2500
3000
3500
4000
Število novih primerov 7-dnevno povprečje
2000
4
.3
.2
0
2
0
1
5
.3
.2
0
2
0
2
6
.3
.2
0
2
0
6
.4
.2
0
2
0
1
7
.4
.2
0
2
0
2
8
.4
.2
0
2
0
9
.5
.2
0
2
0
3
.7
.2
0
2
0
7
.9
.2
0
2
0
2
8
.1
.2
0
2
1
2
0
.5
.2
0
2
0
1
4
.7
.2
0
2
0
1
8
.9
.2
0
2
0
8
.2
.2
0
2
1
3
1
.5
.2
0
2
0
2
5
.7
.2
0
2
0
2
9
.9
.2
0
2
0
1
9
.2
.2
0
2
1
1
1
.6
.2
0
2
0
5
.8
.2
0
2
0
1
0
.1
0
.2
0
2
0
2
.3
.2
0
2
1
2
2
.6
.2
0
2
0
2
7
.8
.2
0
2
0
1
7
.1
.2
0
2
1
1
6
.8
.2
0
2
0
2
1
.1
0
.2
0
2
0
1
3
.3
.2
0
2
1
1
.1
1
.2
0
2
0
2
4
.3
.2
0
2
1
1
2
.1
1
.2
0
2
0
4
.4
.2
0
2
1
2
3
.1
1
.2
0
2
0
1
5
.4
.2
0
2
1
9
.6
.2
0
2
1
4
.1
2
.2
0
2
0
2
6
.4
.2
0
2
1
2
0
.6
.2
0
2
1
1
5
.1
2
.2
0
2
0
7
.5
.2
0
2
1
1
.7
.2
0
2
1
2
6
.1
2
.2
0
2
0
1
8
.5
.2
0
2
1
1
2
.7
.2
0
2
1
6
.1
.2
0
2
1
2
9
.5
.2
0
2
1
2
3
.7
.2
0
2
1
3
.8
.2
0
2
1
Š
te
vi
lo
 p
ri
m
e
ro
v
Slika 1. Prikaz sedemdnevnega povprečja števila novo okuženih (13).
0
20
40
60
100
120
140
160
180
80
4
.3
.2
0
2
0
16
.3
.2
0
2
0
2
8
.3
.2
0
2
0
9
.4
.2
0
2
0
2
1.
4
.2
0
2
0
5
.3
.2
0
2
0
15
.5
.2
0
2
0
14
.7
.2
0
2
0
2
4
.9
.2
0
2
0
2
7
.2
.2
0
2
1
2
7
.5
.2
0
2
0
2
6
.7
.2
0
2
0
6
.1
0
.2
0
2
0
11
.3
.2
0
2
1
8
.6
.2
0
2
0
7
.8
.2
0
2
0
18
.1
0
.2
0
2
0
2
3
.3
.2
0
2
1
2
0
.6
.2
0
2
0
19
.8
.2
0
2
0
3
0
.1
0
.2
0
2
0
4
.4
.2
0
2
1
2
.7
.2
0
2
0
12
.9
.2
0
2
0
15
.2
.2
0
2
1
3
1.
8
.2
0
2
0
11
.1
1.
2
0
2
0
16
.4
.2
0
2
1
2
3
.1
1.
2
0
2
0
2
8
.4
.2
0
2
1
5
.1
2
.2
0
2
0
10
.5
.2
0
2
1
17
.1
2
.2
0
2
0
2
2
.5
.2
0
2
1
2
1.
7
.2
0
2
1
2
9
.1
2
.2
0
2
0
3
.6
.2
0
2
1
2
.8
.2
0
2
1
10
.1
.2
0
2
1
15
.6
.2
0
2
1
2
2
.1
.2
0
2
1
2
7
.6
.2
0
2
1
3
.2
.2
0
2
1
9
.7
.2
0
2
1
Š
t
e
v
il
o
b
o
ln
ik
o
v
7-dnevno povprečje št. sprejetih bolnikov v bolnišnice
7-dnevno povprečje št. bolnikov sprejetih na OIZ
7-dnevno povprečje št. umrlih bolnikov na OIZ
Slika 2. Sedemdnevno povprečje števila sprejemov v bolnišnico in na oddelek za intenzivno zdravljenje ter
umrlih na oddelku za intenzivno zdravljenje zaradi koronavirusne bolezni 2019 (13). OIZ – oddelek za inten-
zivno zdravljenje.
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 6
različica v Združenem kraljestvu, razširila
se je tudi drugod po svetu. Različica β
(tudi B.1.351) se je oktobra 2020 pojavila
v Južni Afriki in imela tudi zvečano nale-
zljivost. Različica γ (tudi P.1) se je pojavila
v Braziliji decembra 2020, δ (tudi B.1.617.2)
je bila v istem času najdena v Indiji.
Različica Δ se je naprej razvila v tri razli-
čice – AY.1, AY.2 in AY.3, znane tudi kot δ
plus. Med VOI spadajo še ζ, κ, ι, η, λ, θ in
20A (1, 14). V Sloveniji so prisotne že vse
različice VOC, njihova pojavnost je povezana
tudi z letnim časom; poleti, v času potovanj,
je možnost vnosa novih različic virusa
v državo višja.
KLINIČNa SLIKa
Simptomi in laboratorijske
značilnosti
Inkubacijska doba je navadno med tremi in
sedmimi dnevi, lahko do dva tedna (1).
Najpogostejši klinični simptomi COVID-19
so vročina, kašelj in utrujenost. Med pogo-
stimi simptomi so še bolečine v mišicah,
nastajanje izmečka v dihalnih poteh, dispne-
ja, bolečine v prsnem košu in mrazenje (15,
16). Okvirno pogostost pojavljanja simpto-
mov in odstopanj v laboratorijskih kazalcih
predstavljamo v tabeli 2 in 3 (15, 17).
Prevalenca posameznih simptomov se
med raziskavami precej razlikuje, vendar
velika večina kot najpogostejše simptome
omenja kašelj, vročino in utrujenost.
Posebnost bolezni je, da ima mnogo bol-
nikov okvaro voha in/ali okusa, kar se lahko
kaže celo s popolno odsotnostjo obojega, torej
z anozmijo in agevzijo. Prevalenca tovrstnih
simptomov se med raziskavami razlikuje.
Okvaro voha ugotavljajo v 52–75 %, okvaro
okusa v 43–82 %, popolno odsotnost voha
in/ali okusa redkeje – približno v 15 %
(18–22). Pogosteje se pojavljata pri ženskah.
Lahko sta prva simptoma okužbe (18–21).
Vzrok za anozmijo in agevzijo še ni
znan, a obstaja več hipotez. Vzrok za okva-
ro voha bi lahko bila poškodba vohalnega
epitelija ali celo vohalnega bulbusa zaradi
vdora in pomnoževanja SARS-CoV-2. Druga
možnost je vezava virusa na encim angio-
tenzinske konvertaze 2 (angl. angiotensin-
-converting enzyme 2, ACE2) na površini
podpornih epitelnih celic in posledično
njihova okvara oz. sprememba delovanja.
Lahko bi šlo tudi za okvaro žilnih pericitov
7Med Razgl. 2022; 61 (1):
Tabela 2. Prikaz pogostosti pojavljanja bolezenskih simptomov (15).
Simptomi Pogostost pojavljanja (%)
Vročina 78
Suh kašelj 58
Utrujenost 31
Nastajanje izmečka 25
Dispneja 23
Mrzlica 18
Bolečine v mišicah 17
Glavobol 13
Bolečine v žrelu 12
Driska 10
Slabost in bruhanje 10 (6 in 4)
Izcedek iz nosu 8
Bolečine v prsnem košu 7
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 7
v nosni sluznici, kar posredno spremeni
delovanje vohalnih živčnih celic ali povzroči
smrt določenega števila teh celic ob viso-
kih koncentracijah interlevkina (IL) 6. Kot
možen vzrok anozmije raziskave prav tako
navajajo z vnetjem povezane mehanizme,
ki povzročajo lokalno otekanje sluznice in
posledično motnjo v pretoku zraka v oko-
lici čutnih celic.
Kot razlog za okvaro okusa se prav
tako omenja vezava virusa na ACE2 v ustni
sluznici, kar povzroči bodisi okvaro teh
celic bodisi preko zavore teh receptorjev
spremeni celično delovanje po za zdaj nezna-
nem mehanizmu. Nekateri raziskovalci
domnevajo, da okvara okusa nastane sekun-
darno kot posledica okvare voha, a to ne
razloži, zakaj se pri nekaterih bolnikih poja-
vi okvara okusa samostojno in, po določe-
nih virih, celo v večjem številu kot okvara
voha. Kot možna tarča so bili omenjeni tudi
receptorji za sialično kislino, ki se nahaja-
jo v ustni sluznici. SARS-CoV-2 jih zasede
in s tem zviša okušalni prag (22–24).
Slikovna diagnostika
Rentgenska slika prsnega koša pokaže
spremembe, značilne za atipično pljučnico.
Vidimo intersticijski infiltrat, kasneje v pote-
ku bolezni lahko preide v alveolarni tip (25).
Posebnost je, da se infiltrati pojavijo obod-
no, po navadi obojestransko in večžariščno,
s trajanjem bolezni se lahko razširijo sre-
diščno in postanejo razpršeni po celotnih
pljučih (26). Na CT pljuč najdemo oboje-
stranske infiltrate z videzom mlečnega
stekla, najpogosteje bazalno in obodno ob
poprsnici (26, 27). Infiltrate videza mlečnega
stekla ugotavljajo v okoli 80 % (16).
Težji potek bolezni in sprejem na
oddelek intenzivnega zdravljenja
Po kitajskih kriterijih je potek bolezni ozna-
čen kot hud, če ima bolnik frekvenco dihanja
≥ 30/min, nasičenost krvi s kisikom ≤ 93 %,
razmerje PaO2/PiO2 ≤ 300 ali obseg pljučnih
infiltratov > 50 % v 24–48 urah. Kot kriti-
čno potekajoč je označen vsak primer, kjer
pride do dihalne odpovedi, septičnega šoka
ali večorganske odpovedi (9, 28). Delež
COVID-19 bolnikov s hudim ali kritičnim
potekom bolezni, ki so potrebovali zdrav-
ljenje na OIZ, je bil v prvem valu med 20
in 35 % (25, 29–32). V drugem valu je bil
delež teh bolnikov med 7,2 in 14 % (31, 32).
S slabšim izidom so povezani: višja
starost, moški spol, debelost, prisotnost
dispneje, zvišano število levkocitov (še
posebej nevtrofilcev), zvišane vrednosti
sečnine, kreatinina, kreatin kinaze, tropo-
nina I, C-reaktivne beljakovine (angl. C reac-
tive protein, CRP), laktatne dehidrogenaze
8 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
Tabela 3. Prikaz pogostosti pojavljanja bolezenskih laboratorijskih nenormalnosti (17). CRP – C-reaktivna
beljakovina (angl. C reactive protein), LDH – laktatna dehidrogenaza, PCT – prokalcitonin (angl. procalcitonin).
Laboratorijski kazalci Pogostost pojavljanja (%)
Levkociti normalni 64,7
znižani 23,5
zvišani 9,9
Limfopenija 47,6
↑ CRP 65,9
↑ LDH 49,4
Nenormalni jetrni testi 26,4
↑ D-dimer 20,4
↑ PCT 16,7
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 8
(LDH), D-dimera in IL-6 ter znižane vred-
nosti albumina, trombocitov, limfocitov in
razmerja PaO2/FiO2 (33, 34). Prisotnost
trombocitopenije ali limfocitopenije pome-
ni okoli trikrat večje tveganje za težji potek
bolezni oz. smrtni izid (35, 36). Razmerje
PaO2/FiO2 je ob nastopu blagega ARDS
< 300 in > 200 mmHg, ob srednje težkem
ARDS < 200 in > 100 mmHg, ko pade pod
100 mmHg, gre za hud ARDS (37).
Na izid vpliva tudi prisotnost pridru-
ženih bolezni, kot so povišan krvni tlak,
sladkorna bolezen, kronične pljučne bole-
zni, srčno-žilne, možganskožilne, jetrne in
ledvične bolezni (33, 38, 39). Pomembna je
tudi zasedenost OIZ – ob večji zasedenosti
je smrtnost višja. Bravata in sodelavci
v raziskavi na OIZ ugotavljajo, da je bilo tve-
ganje za smrtni izid zdravljenja 94 % višje
ob zasedenosti OIZ med 75 in 100 % kot ob
zasedenosti, nižji od 25 % (40).
Delež bolnikov, zdravljenih na OIZ, se
med državami razlikuje. Pri nas je delež bol-
nikov, zdravljenih na OIZ, v prvem valu
okoli 4,9% vseh okuženih in 19,6% v bol-
nišnico sprejetih bolnikov, v drugem valu pa
se je na OIZ zdravilo okoli 1% vseh okuže-
nih in 14,5% v bolnišnico sprejetih bolnikov.
Delež smrtnih primerov med kritično bolni-
mi na OIZ je v Sloveniji okoli 26–28 %, če gle-
damo obdobje od razglasitve prve do preklica
druge epidemije (13). V razvitem svetu se te
številke gibljejo med 14 in 50%. Avtorji
opozarjajo, da se je smrtnost na OIZ med epi-
demijo zaradi novih pristopov in zgodnjega
začetka zdravljenja znižala (31, 41–45).
Celotna smrtnost zaradi COVID-19 je bila
v Sloveniji približno 1,84 %, kar je primer-
ljivo z evropskim povprečjem, ki je 2 % (7).
PaTOFIZIOLOGIJa ODZIva
Na KORONavIRUS HUDEGa
aKUTNEGa RESPIRaTORNEGa
SINDROMa TIPa 2 
Poškodbe, ki jih povzroča SARS-CoV-2, so
posledica same okužbe in intenzivnega
vnetnega odziva gostitelja na virus (46).
Virus se po cepitvi površinske beljako-
vine bodice (angl. spike, S) s transmem-
bransko serinsko proteinazo 2 (zapisuje jo
gen TMPRSS2) veže na ACE2, ki se nahaja
na epitelijskih celicah dihal, epiteliju alveo-
lov, endotelnih celicah in pljučnih makro-
fagih. To pojasni pljučno lokalizacijo okužbe.
Za vstop v celico je torej ključna prisotnost
delujočih encimov transmembranske serin-
ske proteinaze 2 in ACE2 na membrani
gostiteljske celice (47). S-beljakovina je
sestavljena iz podenote S1 in S2. Prvo tvori
domena z aminsko končnico in domena za
vezavo na receptor (angl. receptor-binding
domain). Slednja se veže na ACE2 in pov-
zroči endocitozo SARS-CoV-2 viriona.
Podenoto S2 tvorijo fuzijska beljakovina ter
heptadni ponavljajoči se (angl. heptad repeat,
HR) področji 1 in 2. Fuzijska beljakovina se
vgradi v membrano gostitelja in omogoči
spremembo konformacije podenote S2. Pride
do zlitja membran ter sprostitve virusne
RNA v citoplazmo gostiteljske celice (48).
SARS-CoV-2 v svojem ciklu podvoje-
vanja povzroči poškodbo ali smrt okužene
gostiteljske celice s procesom piroptoze, ki
je sicer programirana oblika celične smrti,
a spodbudi obsežen vnetni odgovor. Med
piroptozo se iz vnetnih celic sprošča veli-
ka količina IL-1β ter IL-18 (48, 49). Iz odmr-
lih celic se v okolico sproščajo virusna RNA
in s poškodbo povezani molekulski vzorci
(angl. damage-associated molecular patterns,
DAMP), kot so ATP, DNA, oligomeri ASC
(angl. apoptosis-associated speck-like proteins
containing a C-terminal caspase recruitment
domain). Te spojine povzročijo sproščanje
provnetnih citokinov IL-6, interferona-γ,
monocitne kemoatraktivne beljakovine 1
(angl. monocyte chemoattractant protein-1,
MCP1) in interferon-γ sprožilne beljakovine
10 (angl. inducible protein-10, IP-10), ki pri-
vabijo na mesto okužbe predvsem monocite
in limfocite T (48, 50). Odziv navadno omeji
in odstrani okužbo. V primerih prekomer-
nega imunskega odziva pri bolnikih s kriti-
čnim potekom COVID-19 pride do citokinske
9Med Razgl. 2022; 61 (1):
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 9
nevihte, ki prizadene celotna pljuča ali
druge organe, kar lahko pripelje do več-
organske odpovedi. Pri teh bolnikih so
v plazmi izmerili višje koncentracije IL-2,
IL-7, IL-10, granulocitne kolonije spodbu-
jajočega dejavnika, IP-10, MCP1, makro-
fagne vnetne beljakovine 1α ter dejavnika
tumorske nekroze (49, 51). Te beljakovine
privabljajo monocite, makrofage in limfo-
cite T, ki še dodatno poslabšajo vnetje.
Ustvari se provnetna pozitivna povratna
zanka, ki vodi do poškodb tkiv. Vnetni dejav-
niki povečajo prepustnost kapilar, kar pov-
zroči pljučni edem. Citokinska nevihta lahko
vodi v večorgansko odpoved (48).
DEJavNIKI, KI vPLIvaJO
Na RaZPLET BOLEZNI 
Kljub temu da starost ne vpliva na nastanek
okužbe, je najpomembnejši dejavnik tve-
ganja za težji potek bolezni. Epidemiološki
podatki kažejo, da so osebe, starejše od 60
let, pogosteje sprejete na OIZ in pogoste-
je potrebujejo mehansko dihalno podporo.
Bolezen ima večjo smrtnost pri starostni-
kih (46).
Verity in sodelavci so v raziskavi kitaj-
skih podatkov prikazali, da je smrtnost
v prvem valu epidemije v starostni skupi-
ni pod 60 let zaradi virusa 0,63 %, v staro-
stni skupini vključno z in nad 60 let 5,96 %.
V starostni skupini nad 80 let je smrtnost
zaradi COVID-19 14,8% in predstavlja 7,8%
vseh smrti zaradi okužbe (52).
Debelost, ki je opredeljena kot indeks
telesne mase (ITM) ≥ 30 kg/m2, je znan
dejavnik tveganja za težji potek in zaplete
bolezni. Kompaniyets in sodelavci v poro-
čilu iz ZDA ugotavljajo, da je debelost
dejavnik tveganja za sprejem v bolnišnico
in smrt. Bolniki s povišano telesno maso
imajo v primerjavi z bolniki s primerno tele-
sno maso povišano relativno tveganje za
sprejem v bolnišnico, sprejem na OIZ, smrt,
potrebo po invazivnem mehanskem predi-
havanju (IMP) in smrt. Tveganje narašča
z naraščanjem ITM (53).
10 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
Elliott in sodelavci ocenjujejo, da sta
dejavnika, ki najbolj vplivata na smrtnost
bolnikov s COVID-19, starost (razmerje
obetov (angl. odds ratio, OR) 2,76 na stan-
dardno deviacijo [8,1 let]) in moški spol (OR
1,47) (54). Cho in sodelavci so poleg teh
dognanj ugotovili še, da so pomembni dejav-
niki, ki vplivajo na smrtnost, povišan krvni
tlak (OR 1,89), sladkorna bolezen (OR 2,2),
kongestivno srčno popuščanje (OR 1,88),
demenca (OR 1,91), kronična pljučna bole-
zen (OR 1,88), bolezni jeter (OR 1,55), led-
vične bolezni (OR 4,95) in rakava obolenja
(OR 1,88) (55).
Guzik in sodelavci v metaanalizi sedmih
neodvisnih raziskav navajajo, da so moški
bolj podvrženi zapletom in so v prvem
valu predstavljali med 50 in 82% vseh spre-
jetih v bolnišnico (56). Skoraj po vsem
svetu je smrtnost med ženskami manjša
v vseh starostnih skupinah, razen med bol-
niki, ki so starejši kot 80 let. Ahrenfeldt in
sodelavci ugotavljajo, da relativno tveganje
za smrt pri moških v Evropi znaša med 1,11
(Portugalska) in 1,54 (Francija). Razliko
med spoloma pojasnjujejo s tem, da imajo
moški drugačne družbene vloge ter življenj-
ski slog (tvegani poklici, izpostavljenost
škodljivim snovem, kajenje, uživanje
alkohola …) in več pridruženih bolezni, ki
vplivajo na razplet bolezni, kot ženske
(srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak,
sladkorna bolezen, kronična pljučna bole-
zen). Vrednosti smrtnosti žensk in moških
se zbližata po 80. letu starosti, saj do te sta-
rosti živijo le bolj zdravi moški (učinek pre-
živetja) (57).
Karagiannidis in sodelavci ugotavljajo,
da je slab napovedni dejavnik izida zdrav-
ljenja na OIZ tudi potreba po IMP, saj je
smrtnost teh bolnikov okoli 50 %. Bolniki,
ki se zdravijo na OIZ in ne potrebujejo IMP,
imajo boljšo napoved izida bolezni, saj je nji-
hova smrtnost med 10 in 38 % (31).
V tabeli 4 predstavljamo podatke
o smrtnosti bolnikov s pridruženimi bolez-
nimi, kot so jih zabeležili Elliott in sode-
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 10
lavci, Li in sodelavci, Ramos-Rincon in
sodelavci ter Estiri in sodelavci (54, 58–60).
Ugotovitve se med avtorji na mestih razli-
kujejo, a lahko opazimo, da je imelo veliko
umrlih tudi srčno-žilne bolezni, povišan
krvni tlak in/ali sladkorno bolezen.
Prizadetost pljuč in sindrom
akutne dihalne stiske
ARDS je posledica akutnega vnetnega odzi-
va na sistemski ravni, ki lahko prizadene
pljuča posredno ali neposredno. Zgodnja
eksudativna faza se kaže kot alveolarna
poškodba s poškodbami epitelnih in endo-
telnih celic. Kljub temu da COVID-19 pri-
zadene tudi druge organe, najpogosteje
poškoduje dihala. Li in Ma ugotavljata, da
ARDS nastopi pri 15,6–31 % vseh kritično
bolnih (61).
Berlinski kriteriji opredeljujejo ARDS
kot stanje, pri katerem je pljučna podajnost
zmanjšana, bolnik pa je v hudi hipoksemiji.
ARDS glede na Berlinske kriterije nastopi
v enem tednu po znanem kliničnem dogod-
ku ali poslabšanju kliničnega stanja (62).
Normalna podajnost dihalnega sistema je
50–60 ml/cmH2O. Bolniki z višjo ali nižjo
stopnjo podajnosti doživijo hipoksemijo (63).
V primeru COVID-19 je nastop ARDS glede
na Berlinske kriterije zakasnjen, saj nasto-
pi po 8–12 dneh. Prav tako se ta bolezen razli-
kuje od navadne slike po tem, da je pljučna
podajnost lahko rahlo znižana oz. normalna.
To se odraža tudi s stanjem hipoksemije (61).
Gattinoni in sodelavci delijo bolnike ob
sprejemu na dva tipa: ne-ARDS – tip 1 in
ARDS – tip 2. Pri prvem tipu imajo bolni-
ki normalno pljučno podajnost z izolirano
virusno pljučnico. Podajnost dihalnega siste-
ma je nad 50 ml/cmH2O in pljučni volum-
ni so visoki. Hipoksemija nastane zaradi
motenega uravnavanja pljučnega krvnega
obtoka. Huda hipoksemija je torej posledi-
ca neujemanja predihavanja in prekrvavitve
pljuč. V tip 2 se uvršča 20–30% bolnikov na
OIZ. Pri njih najdemo hudo hipoksemijo in
podajnost dihalnega sistema pod 40 ml/
cmH2O, kar kaže na hud ARDS (63).
Srčno-žilni sistem
Virusne okužbe so povezane z motenim
presnovnim delovanjem, vnetjem srčne
mišice in aktivacijo simpatičnega vegeta-
tivnega živčevja. Vsi ti dejavniki lahko
vodijo v motnje srčnega ritma. Liu in sode-
lavci navajajo, da je prisotna pri 16,7% vseh
bolnikov in pri 44 % vseh bolnikov, zdrav-
ljenih na OIZ. Motnje se izražajo kot atrij-
ska fibrilacija, motnja prevajanja, prekatna
tahikardija in prekatna fibrilacija (56, 64).
COVID-19 prizadene tudi srčno mišico
in lahko povzroča srčno popuščanje. Dokaz
poškodbe srčne mišice, kot je zvišana
serumska koncentracija visoko specifične-
ga srčnega troponina I (angl. cardiac tro-
ponin-I, cTnI), so prve kitajske raziskave
našle pri do osmini kritično bolnih. Guzik
in sodelavci poročajo o 7,2 do 17 % akutni
prizadetosti srčne mišice pri bolnikih v bol-
nišnici – bodisi v obliki akutnega vnetja srčne
mišice ali poškodbe, ki je bila ishemične
narave. Povišane ravni cTnI povezujejo
11Med Razgl. 2022; 61 (1):
Tabela 4. Pridružene bolezni umrlih bolnikov (54, 58–60).
Kronična Srčno-žilne Hipertenzija Sladkorna Maligna Debelost
obolenja bolezni (%) bolezen obolenja (%)
dihal (%) (%) (%) (%)
Elliott 32,68 47,06 61,66 24,84 23,53 38,70
Li 15 24 44 30 7 /
Ramos-Rincon 20,1 37,1 74,6 26,6 14,3 17,6
Estiri 21,6 41,8 81,0 35,3 17,8 /
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 11
s povečano smrtnostjo (56). Labbé in sode-
lavci so v raziskavi bolnikov na OIZ odkri-
li znake poškodbe srčne mišice pri 57,6 %
bolnikov (65). Nascimento in sodelavci so
v brazilski raziskavi kritičnih bolnikov,
sprejetih na OIZ, poškodbo srčne mišice
dokazali v 36 % primerov (66).
Točnega vzroka nastanka vnetja srčne
mišice pri COVID-19 ne poznamo, a obsta-
ja več možnih razlag. Prav tako še ni znano,
zakaj se lahko klinično kaže le kot blago
nelagodje za prsnico in palpitacije ali kot
fulminantna oblika bolezni. Opisane so
prehodne spremembe na EKG, ki nakazu-
jejo na poškodbo srčne mišice (56, 67).
Vzroki za nastanek vnetja srčne mišice bi
lahko bili: neposredna poškodba zaradi
virusa SARS-CoV-2, saj celice srčne miši-
ce v manjši količini izražajo ACE2; poškod-
be zaradi citokinske nevihte; avtoimunska
reakcija zaradi molekularne mimikrije ob
predhodni izpostavitvi težkih verig miozina
ob poškodbi srčnomišičnih celic in mikro-
tromboze, ki povzročajo ishemijo srčne
mišice (56, 68, 69). Trenutno ni neposred-
nih dokazov, ki bi potrjevali, da virus SARS-
-CoV-2 okuži srčnomišične celice in povzroči
njihovo poškodbo ter nekrozo (68). V prid
avtoimunski teoriji govori dejstvo, da se
vnetje srčne mišice pojavi z zakasnitvijo
(10–15 dni) po nastopu ostalih simptomov
(70).
COVID-19 predstavlja tveganje za ishe-
mične zaplete, saj lahko sistemski vnetni
odziv prispeva k destabilizaciji žilnih atero-
sklerotičnih plakov (56). Vzrok za hudo
okvaro srčne mišice bi lahko bilo lokalno
vnetje drobnih žil s prizadetostjo pericitov
zaradi okužbe. To naj bi prispevalo k infark-
tu srčne mišice brez zapor koronarnih arte-
rij (71).
Okužba s SARS-CoV-2 pogosto povzro-
či motnje strjevanja krvi, ki so posledica
vnetnega odziva in motene endotelijske
funkcije (72, 73). Connors in Levy ugotav-
ljata, da je 46,4 % bolnikov s klinično sliko
COVID-19 in potrjeno okužbo imelo povi-
šano serumsko raven D-dimera, pri čemer
je bila raven pogosteje močno povišana pri
kritično obolelih. Začetne motnje strjeva-
nja krvi se poleg povišane ravni D-dimera
kažejo še s povišanimi ravnmi razpadnih
produktov fibrina/fibrinogena. Nenormalne
vrednosti protrombinskega časa, delnega
tromboplastinskega časa in znižane kon-
centracije trombocitov se na začetku bole-
zni pojavljajo redko (72).
Virus SARS-CoV-2 lahko okuži endo-
telijske celice in povzroči neposredne po-
škodbe endotelija. Vnetje endotelija se kaže
kot povečanje endotelijskih celic, odstop
celic od bazalne membrane in subendo-
telijska limfocitna infiltracija. Znaki vnetja
endotelija, vnetnih celic, endotelijske apo-
ptoze in nekroze so bili dokazani v pljučih,
srcu, ledvicah, jetrih in tankem črevesju.
Poškodbe žilne stene povzročijo izpostavlje-
nost faktorja VIII in von Willenbrandovega
faktorja, kar spodbuja nastanek motnje strje-
vanja krvi. Drobno žilje poškoduje tudi akti-
vacija komplementa. Mikrotrombotični
zapleti vodijo v globoke venske tromboze,
pljučne embolije in kapi (74).
SARS-CoV-2 povzroča različne tromb-
embolične dogodke (TD) (75). Ackermann
in sodelavci so izvedli obdukcije na umrlih
zaradi COVID-19 in najdbe primerjali z ugo-
tovitvami obdukcij na bolnikih, ki so umrli
zaradi zapletov gripe (ARDS). Pri obojih so
odkrili obširne alveolarne poškodbe in limfo-
citno infiltracijo ob žilah. Bolniki, ki so
umrli zaradi COVID-19, so imeli hude endo-
telijske poškodbe, ki so bile posledica vdora
virusa v celice ter poškodb endotelijskih
membran. Prav tako so pri njih našli obšir-
ne žilne tromboze z mikroangiopatijo in
zaprtjem svetlin alveolarnih kapilar (76). Lou
in sodelavci so poleg teh dognanj z biopsi-
jami in obdukcijami ugotovili še intersti-
cijsko pljučno fibrozo, pljučne hemoragične
infarkte in prekomerno nastajanje novih
drobnih žil (77).
Malas in sodelavci v preglednem član-
ku, ki vključuje 42 raziskav, ugotavljajo, da
12 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 12
je do venske trombembolije prišlo pri 21 %
vseh bolnikov, sprejetih v bolnišnico, in
31 % bolnikov, sprejetih na OIZ. Globoko
vensko trombozo so zabeležili pri 20 %
vseh sprejetih v bolnišnico in 28 % bolni-
kov na OIZ. Pljučno embolijo je doživelo
13% vseh sprejetih v bolnišnico in 19% bol-
nikov na OIZ. Arterijska trombembolija je
bila mnogo redkejša, saj sta jo doživela 2 %
vseh sprejetih v bolnišnico in 5 % bolnikov
na OIZ. Smrtnost med bolniki s tromb-
embolijami je bila 23 %, med bolniki brez
trombembolije 13 %. Avtorji zaključujejo,
da so trombembolije pomemben dejavnik
smrti pri bolnikih s COVID-19 (78).
Diseminirana intravaskularna koagu-
lacija ni pogosta pri bolnikih s COVID-19,
saj se, kot ugotavljajo Zhou in sodelavci,
pojavlja pri 3 % bolnikov (79).
Al-Ani in sodelavci so v metaanalizi
šestih raziskav s skupno 973 bolniki ugo-
tovili, da je do ishemične možganske kapi
zaradi arterijske tromboze prišlo v 3,5% pri-
merov (95-% interval zaupanja (angl. con-
fidence interval, CI): 2,4–4,8) (75).
Navadni dejavniki, ki povečujejo mož-
nost nastanka TD, so starost, rakava obo-
lenja, imobilizacija, debelost, poškodbe,
pretekli TD, nedavne operacije, kap in nose-
čnost. Dodatni dejavniki tveganja za nasta-
nek TD, ki ogrožajo bolnike, zdravljene na
OIZ, so odpoved dihal, ledvic ali srca, far-
makološka sedacija, mehansko predihava-
nje, centralni venski kateter, uporaba
vazopresornih zdravil in sepsa (80).
Ledvice
Prizadetost ledvic je pogosta pri bolnikih
s COVID-19. Ob sprejemu v bolnišnico
imajo bolniki navadno proteinurijo, v kas-
nejših fazah pri kritično bolnih pride do
akutne ledvične odpovedi, ki kaže na težko
potekajočo bolezen.
Na etiologijo nastanka ledvične bolezni
pri obolelih s COVID-19 verjetno vpliva več
dejavnikov. Hipovolemija pri sprejemu v bol-
nišnico je pogost sprožilec akutne odpovedi
ledvic (81). SARS-CoV-2 ima morda nepo-
sredni citopatski učinek na tkivo ledvice, kar
podpira prisotnost dednine virusa v krvi in
urinu bolnikov s COVID-19. SARS-CoV-2 se
pri vstopu v celice veže na ACE2-receptorje,
ki se v ledvicah izražajo v 100-krat večji
količini kot v pljučih (81). Okužba ledvi-
čnega tubulnega epitelija in podocitov
preko ACE2-poti vodi v moteno delovanje
mitohondrijev, akutno tubulno nekrozo,
tvorbo beljakovin reabsorpcijskih vakuol,
kolapsirajočo glomerulopatijo in prestopa-
nje beljakovin v Bowmanovo ovojnico (82).
Ledvično bolezen bi lahko povzročile tudi
odlage imunskih kompleksov virusnih anti-
genov in specifičnih imunoloških efektor-
skih mehanizmov. Mikroskopski pregled
vzorcev ledvic bolnikov, okuženih z virusom
SARS-CoV-2, je sicer pokazal normalne glo-
merule in odsotnost elektronsko gostih
odlag, kar ne podpira hipoteze o nastanku
imunsko posredovanega glomerulonefriti-
sa. Za poškodbo ledvic so morda odgovor-
ni tudi virusno sproženi citokini in ostali
posredniki, ki povzročijo citokinsko nevih-
to, ter limfopenija (81, 82). K nastanku
akutne ledvične odpovedi prispevajo tudi
rabdomioliza, sindrom aktivacije makro-
fagov ter nastanek mikroembolov in mikro-
tromboz zaradi prekomernega strjevanja
krvi in vnetja endotelija. K patogenezi
nastanka ledvične bolezni lahko prispeva
tudi kardiorenalni sindrom, tj. značilna
odpoved desnega prekata zaradi COVID-19
pljučnice, ki vodi v kongestijo in posledi-
čno akutno odpoved ledvic. Podobno mote-
no delovanje levega prekata zmanjša
minutni volumen srca, kar vodi do padca
srednjega arterijskega tlaka in zmanjšane
prekrvavitve ledvic ter ostalih tkiv (82).
Tiha hipoksemija
Zaplet bolezni COVID-19 je lahko tudi t. i.
tiha hipoksemija, pri kateri je nasičenost krvi
s kisikom kritično znižana, bolnik pa kljub
temu ne občuti dispneje. Razen pospešenega
dihanja bolniki ne opazijo posebnosti. To
13Med Razgl. 2022; 61 (1):
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 13
pogosto prikrije resnost bolnikovega stanja,
ki zahteva nujno bolnišnično oskrbo, in
ovira zgodnjo prepoznavo ogroženosti bol-
nikov v domači oskrbi (83, 84).
Dispneja je subjektiven občutek oteže-
nega dihanja ali dušenja, do katerega pride
na več načinov. Na dihalni center močno
vpliva sprememba delnega tlaka CO2, saj že
majhno zvišanje koncentracije CO2 pov-
zroči veliko povečanje minutnega dihalnega
volumna. Znižano zasičenost krvi s kisikom
zaznavajo karotidna telesca. Informacija
se preko podaljšane hrbtenjače prenese
v dihalni center in možgansko skorjo, kjer
pride do doživljanja dispneje. Okvara na
katerem koli mestu na tej poti povzroči izpad
zaznave občutka težkega dihanja ali duše-
nja (85).
Mehanizem nastanka tihe hipoksemije
še ni znan, a obstaja več možnih vzrokov, ki
se najverjetneje prepletajo (83). Virus SARS-
-CoV-2 povzroči mitohondrijske poškodbe
v karotidnih telescih in v steni pljučnih arte-
rij. To povzroči zmanjšano zaznavanje
hipoksemije in okvaro mehanizma hipok-
sične vazokonstrikcije (86). Ker virus poško-
duje tudi pnevmocite tipa 2, prihaja do
zmanjšane tvorbe surfaktanta v alveolih, kar
privede do sesedanja alveolov in atelektaz.
Ob zmanjšani hipoksični vazokonstrikciji
pride do desno-levih spojev, zaradi katerih
se deoksigenirana kri ne nasiči s kisikom (83).
Možen vzrok za tiho hipoksemijo bi lahko
bila tudi prevelika prekrvljenost predela
pljuč, ki je bil poškodovan med COVID-19
(87).
Hipoksemija povzroči povišanje minut-
nega predihavanja, zaradi katerega se iz krvi
izplavlja večja količina CO2. Ker je koncen-
tracija tega ključni dražljaj za doživljanje
dispneje, te v stanju hipokapnije ni (83).
KRITERIJI Za SPREJEM Na
ODDELEK INTENZIvNEGa
ZDRavLJENJa
Liao in sodelavci so pripravili zgodnji opo-
zorilni točkovnik za okužene z virusom
SARS-CoV-2 (Early Warning Score for 2019-
-nCoV Infected Patients), v katerem za oceno
stanja bolnika, možnih zapletov in potrebo
po zdravljenju na OIZ upoštevajo starost,
frekvenco dihanja, nasičenost krvi s kisik-
om, dodajanje kisika, sistolični krvni tlak,
srčno frekvenco, stanje zavesti in telesno
temperaturo (tabela 5) (88). Ta točkovnik je
povzelo tudi Švicarsko združenje intenzivne
medicine in določilo, da bolniki s seštevkom
0–4 točke potrebujejo bolnišnično zdrav-
ljenje brez dodatnega nadzora, bolniki
s seštevkom 5–6 (ali 3 točke pri posamez-
nem parametru) bolnišnično zdravljenje
s spremljanjem vitalnih funkcij. Zdravljenje
na OIZ priporočajo za bolnike s seštevkom
nad 6 (89). Pri sprejemu bolnikov je treba
upoštevati tudi razpoložljiva sredstva in
zmožnosti posameznih OIZ.
Kljub temu da je potek bolezni manj
ugoden pri starejšem prebivalstvu, Grasselli
s sodelavci ugotavlja, da višja starost sama
po sebi ni dejavnik tveganja za sprejem na
OIZ, saj je srednja starost bolnikov, spreje-
tih na OIZ, enaka srednji starosti vseh bol-
nikov s COVID-19 v Italiji (63 let) (90).
Jain in Yuan v pregledni raziskavi s 1.813
bolniki s COVID-19 ugotavljata, da je pri
bolnikih, sprejetih na OIZ, dispneja najpo-
gostejši simptom z OR 6,55 (CI: 4,28–10,0)
p <0,001. Prevalenca dispneje je bila pri teh
bolnikih 67,2 %, pri bolnikih, ki niso bili
zdravljeni na OIZ, le 10,2 % (90, 91). Avtorja
ugotavljata, da so napovedne pridružene
bolezni pri bolnikih na OIZ kronična obstruk-
tivna pljučna bolezen OR 17,8 (95 % CI:
6,56–48,2) p <0,001, srčno-žilna bolezen OR
4,44 (95 % CI: 2,64–7,47) p < 0,001 in povi-
šan krvni tlak OR 3,65 (95 % CI: 2,22–5,99)
p < 0,001 (91).
CDC poroča, da je srednja vrednost
sprejema bolnika s kritičnim potekom
COVID-19 na OIZ od začetka bolezni oz.
simptomov med 8 in 10 dnevi. Ta časo-
vni okvir približno sovpada z nastopom
ARDS (8–12 dni od nastopa prvih simp-
tomov) (92).
14 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 14
NaPOvED POTEKa IN IZIDa
BOLEZNI ZDRavLJENIH Na
ODDELKU INTENZIvNEGa
ZDRavLJENJa
Napoved izida bolezni na OIZ se med razi-
skavami razlikuje. Smrtnost bolnikov na
OIZ se je med epidemijo zaradi novih pri-
stopov nižala, kar so nekateri avtorji opa-
zili že med svojimi raziskavami. Trenutno
je smrtnost bolnikov s COVID-19, zdrav-
ljenih na OIZ, v razvitem svetu 20–40 %.
V tabeli 6 predstavljamo zbrane podatke
Schmida in sodelavcev (kohortna raziska-
va 138 bolnišnic v Franciji, Belgiji in Švici),
Oliveire in sodelavcev (raziskava 1.283
bolnikov, sprejetih na OIZ na Floridi),
Changa in sodelavcev (metaanaliza 28 razi-
skav s skupno 12.437 bolniki), Haaseja in
sodelavcev (raziskava 323 kritično bolnih
danskih bolnikov), Larssna in sodelavcev
(raziskava 260 kritično bolnih švedskih
bolnikov), podatke za prvi in drugi val epi-
demije za Slovenijo z OIZ UKC LJ ter skup-
ne slovenske podatke, pridobljene iz
COVID-19 sledilnika za obdobje prvega in
drugega vala epidemije (13, 93–97). V tabe-
li 6 so zaradi preglednosti zapisani le pri-
imki prvih avtorjev.
Izid zdravljenja z neinvazivnim
in invazivnim predihavanjem
ter zunajtelesno membransko
oksigenacijo
Kljub spremembam v zdravljenju še vedno
veliko kritično bolnih potrebuje mehansko
predihavanje. Roedl in sodelavci v raziskavi,
ki je vključila 223 kritično bolnih oseb
v Nemčiji, ugotavljajo, da 75 % bolnikov na
OIZ potrebuje IMP, neinvazivno prediha-
vanje 14 % in 12 % visokopretočno kisiko-
vo nosno kanilo. Pri slednjih dveh skupinah
se je stanje bolnikov v 81 % poslabšalo
do stopnje, ko so bolniki potrebovali IMP.
Smrtnost bolnikov na IMP je bila 44 %
(splošna smrtnost bolnikov s COVID-19 na
OIZ je bila 35 %) (98). Več avtorjev navaja,
da se je med epidemijo nižal delež bolnikov
na OIZ, ki so potrebovali IMP. Karagiannidis
in sodelavci ugotavljajo, da se je delež teh
bolnikov s 64% v prvem valu znižal na 54%
v drugem. To pripisujejo boljšim algorit-
mom za zdravljenje s kisikom pred potrebo
15Med Razgl. 2022; 61 (1):
Tabela 5. Zgodnji opozorilni točkovnik za okužene s koronavirusom hudega akutnega respiratornega sin-
droma tipa 2 (88).
Parameter 3 2 1 0 1 2 3
Starost (leta) / / 7 < 65 7 7 ≥ 65
Frekvenca ≤ 8 / 9–11 12–20 / 21–24 ≥ 25
dihanja (/min)
Nasičenost ≤ 91 92–93 94–95 ≥ 96 / / /
s kisikom (%)
Dodajanje / da / ne / / /
kisika
Sistolični krvni ≤ 90 91–100 101–110 111–219 / / ≥ 220
tlak (mmHg)
Srčna frekvenca ≤ 40 / 41–50 51–90 91–110 111–130 ≥ 131
(/min)
Stanje zavesti / / / normalna / / somnolenca,
odzivnost letargija,
koma,
zmedenost
Temperatura (°C) ≤ 35,0 35,1–36,0 36,1–38,0 38,1–39,0 ≥ 39,1
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 15
po IMP in zgodnjem zdravljenju z deksa-
metazonom. Smrtnost na OIZ se ni spreme-
nila in je ostala nad 50% (31). Tudi Contou
in sodelavci so prišli do podobnih zaključkov,
saj se je potreba po IMP z 88 znižala na 64%
ob statistično neznačilni spremembi
smrtnosti (okoli 50 %). Ta opažanja razla-
gajo z zgodnjim zdravljenjem z gluko-
kortikoidi (GK) (99).
Zunajtelesna membranska oksigenaci-
ja (angl. extracorporeal membrane oxygena-
tion, ECMO) se v primerjavi z mehanskim
predihavanjem uporablja razmeroma redko.
Primerna je le za skrbno izbrane bolnike,
sicer je ta oblika zdravljenja povezana z viso-
ko smrtnostjo (100). Na začetku epidemije
so kitajske raziskave poročale o nizkem pre-
živetju bolnikov, zdravljenih z ECMO, saj je
bila smrtnost 94,1 % (101). Savarimuthu in
sodelavca so tedaj predvidevali, da je viso-
ka smrtnost lahko posledica nepravilne
izbire bolnikov, nepravočasnega začetka
zdravljenja ter navadnih zapletov bolezni in
zdravljenja s to metodo (100).
Lorusso in sodelavci med epidemijo zbi-
rajo podatke o bolnikih, zdravljenih z ECMO
v Evropi in Izraelu. Do 14. septembra 2020
so v raziskavo vključili 1.531 bolnikov, pri
katerih ugotavljajo vedno manjšo smrtnost.
Ocenjujejo, da bolniki, ki so zdravljeni
z ECMO zaradi dihalne ali srčne odpovedi,
ki je nastopila kot posledica COVID-19,
preživijo v 55 % primerov (102).
ZDRavLJENJE BOLNIKOv
S TEŽKIM POTEKOM
Med spoznavanjem bolezni COVID-19 se je
že več pristopov in zdravilnih učinkovin
izkazalo za neučinkovite. Trenutne smernice
predvidevajo predvsem souporabo proti-
16 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
Tabela 6. Število bolnikov, sprejetih na oddelke intenzivnega zdravljenja, smrtnost teh bolnikov in dejav-
niki, ki so vplivali na smrtnost (13, 93–97). OIZ – oddelek za intenzivno zdravljenje, ARDS – sindrom akutne
dihalne stiske (angl. acute respiratory distress syndrome), UKC LJ – Univerzitetni klinični center Ljubljana.
število število Delež umrlih Dejavniki, ki so vplivali
bolnikov bolnikov, na OIZ (%) na smrtnost
v raziskavi sprejetih na OIZ
Schmidta 4.643 4.244 31 starost, sladkorna bolezen,
debelost, hud potek ARDS
Oliveira 1.283 131 19,8 /
Chang 12.437 12.437 28,3 invazivno mehansko prediha-
vanje, akutna poškodba ledvic,
ARDS, starost > 60 let, moški
spol, hipertenzija, sladkorna
bolezen, srčno-žilne bolezni,
debelost
Haase 323 323 37 moški spol, starost, kronične
pljučne bolezni, trenutno rakavo
obolenje, več pridruženih bolezni
Larsson 260 260 30,3 starost, sprejem iz urgentnega
centra
UKC LJ 1. val / 36 31 /
UKC LJ 2. in 3. valb / 652 19,3 /
Slovenija 1. val / 73 26 /
Slovenija 2. in 3. valb / 2.769 25,9 /
a Med trajanjem raziskave se je smrtnost znižala z 42 na 25 %.
b Podatki iz poročila na OIZ UKC LJ 16. 6. 2021 ob 8.00.
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 16
virusnih in protivnetnih zdravil. Na OIZ
UKC Ljubljana v skladu s priporočili, objav-
ljenimi raziskavami in izkušnjami za zdrav-
ljenje bolnikov s hudo ali kritično obliko
COVID-19 uporabljajo remdesvir, tocili-
zumab, deksametazon in metilprednizolon.
Tocilizumab
Tocilizumab je rekombinantno monoklonsko
protitelo, ki zavira membranske in proste
receptorje za IL-6 ter tako zavira provnetno
signalno pot. Navadno se ga uporablja za
zdravljenje vnetnih bolezni, kot je revma-
toidni artritis. Pri zdravljenju bolnikov
s COVID-19, sploh pri sočasnem zdravlje-
nju s kortikosteroidi, se je tocilizumab
izkazal za učinkovito zdravilo, ki pomem-
bno vpliva na razplet bolezni (103, 104).
To potrjujejo tudi podatki Abanija in
sodelavcev v raziskavi RECOVERY s 4.116
odraslimi hipoksičnimi bolniki, sprejetimi
v bolnišnico s COVID-19 in povišanimi vne-
tnimi parametri (CRP ≥75mg/L). Raziskava
je vključevala bolnike, zdravljene s kisikom
(z neinvazivnim zdravljenjem ali brez), ter
bolnike na IMP. Bolniki, ki so bili zdravljeni
tudi s tocilizumabom, so 7 % pogosteje
zapustili bolnišnico v prvih 28 dneh zdra-
vljenja in njihovo 28-dnevno preživetje je
bilo 4 % boljše kot pri bolnikih z navadnim
zdravljenjem. Bolnikom, ki niso bili na
IMP in niso prejeli tocilizumaba, se je sta-
nje 7 % pogosteje poslabšalo do te mere, da
je bila uvedba IMP nujna (103). 
Gordon in sodelavci so v raziskavi
REMAP-CAP spremljali 865 odraslih kriti-
čno bolnih pacientov, zdravljenih na OIZ
s kliničnim sumom na COVID-19 ali s potr-
jeno boleznijo, od katerih jih je 401 preje-
lo tudi tocilizumab ali sarilumab v prvih 24
urah po sprejemu na OIZ. V nadzorni sku-
pini sta bila 402 bolnika. Bolnišnična
smrtnost bolnikov, ki so poleg standardnega
zdravljenja prejeli tudi zaviralec receptor-
jev IL-6, je bila 9 % nižja kot pri nadzorni
skupini. Boljše je bilo tudi 90-dnevno pre-
živetje ter čas do odpusta iz OIZ oz. bol-
nišnice. Učinki tocilizumaba in sariluma-
ba so bili med seboj primerljivi (104).
Zdravljenje s tocilizumabom je na OIZ
UKC LJ indicirano pri bolnikih s pljučnico
COVID-19, ki so bili sprejeti na OIZ zaradi
poslabšanja COVID-19 in se njihova klini-
čna slika hitro slabša, imajo povišane ozna-
čevalce vnetja (CRP ≥75mg/L) in prejemajo
sočasno kortikosteroide zaradi COVID-19
pljučnice s hipoksemijo. Pomembno je tudi,
da bolezen traja najmanj od sedem do deset
dni.
Zdravljenje s plazmo
prebolevnikov 
Zdravljenje s plazmo prebolevnikov je
pasivna oblika imunizacije, pri kateri odv-
zamemo kri osebe, ki je prebolela okužbo
s SARS-CoV-2. Določimo titer virus nev-
tralizirajočih protiteles in uporabimo seru-
me, ki imajo dovolj visoke titre za potrebe
zdravljenja. Tovrstno zdravljenje je že bilo
uspešno uporabljeno pri sorodnih virusnih
okužbah, leta 2003 med epidemijo SARS-
-CoV-1 in leta 2012 med epidemijo MERS-
-CoV (105).
Abani in sodelavci so v raziskavi, ki je
vključevala 16.287 bolnikov, ugotovili, da
zdravljenje s plazmo prebolevnikov nima
pomembnega vpliva na 28-dnevno preži-
vetje bolnikov ali na odpust iz bolnišnice
v prvih 28 dneh zdravljenja. Žal se tovrstno
zdravljenje ni izkazalo za učinkovito pri
preprečevanju napredovanja bolezni do
stopnje, ko bolniki potrebujejo mehansko
predihavanje, ali smrti (106).
Na UKC LJ se zdravljenje s plazmo pre-
bolevnikov uporablja le pri bolnikih, ki
imajo oslabljen imunski odziv in nimajo
protiteles proti SARS-CoV-2.
Deksametazon 
Deksametazon je sintetični GK, ki ima proti-
vnetne lastnosti in zavira imunski sistem.
Ker je prekomeren vnetni odziv organizma
na okužbo s SARS-CoV-2 med najpomemb-
nejšimi patološkimi lastnostmi COVID-19,
17Med Razgl. 2022; 61 (1):
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 17
je več raziskav preučevalo zaviralne učin-
ke GK na imunski sistem (107).
Mehanizem delovanja GK pri zaviranju
imunskega odziva lahko delimo na genski
in negenski mehanizem. Genski mehanizem
je odgovoren za večino učinkov in je posre-
dovan s citoplazemskim glukokortikoidnim
receptorjem (GKR). Po prenosu GK v celico
in vezavi na GKR pride do vstopa v jedro, kjer
kompleks zavre prepis genov, ki so vklju-
čeni v aktivacijo levkocitov in uravnavanje
funkcije epitelnih, stromalnih in endotel-
nih celic. To se izraža kot zmanjšanje pro-
vnetnih citokinov, kemokinov, adhezijskih
molekul ter encimov, ki sodelujejo pri vne-
tju. Negenski učinek GK je hitrejši in posre-
dovan s citoplazemskim ali membranskim
GKR, ki zavira fosfolipazo A2 in posledično
zmanjša sproščanje arahidonske kisline –
prekurzorske molekule za prostaglandine,
levkotriene in trombocite aktivirajočega
dejavnika (108).
Horby in sodelavci so v raziskavo RECO-
VERY zajeli 6.425 v bolnišnico sprejetih bol-
nikov s COVID-19, od katerih so 2.104 poleg
navadnega zdravljenja prejeli še deksa-
metazon. Bolnike so opazovali 28 dni. Smrt-
nost bolnikov, ki so bili na IMP in so prejeli
deksametazon, je bila 12,1 % nižja kot pri
nadzorni skupini. Prav tako je bila smrtnost
nižja za 2,9 % pri bolnikih, ki so prejeli kisi-
kovo zdravljenje brez IMP. Deksametazon
ni vplival na preživetje bolnikov, ki niso
potrebovali dihalne podpore. Bolniki, ki so
prejemali deksametazon, so imeli krajši čas
bivanja v bolnišnici, saj je bila srednja vred-
nost njihovega bivanja tam 12 dni, bolnikov
z navadnim zdravljenjem pa 13 dni. Slednji
bolniki so tudi pogosteje potrebovali stop-
njevanje zdravljenja do IMP (razmerje tve-
ganja 1,27) (109).
Tomazini in sodelavci so na skupini 299
bolnikov s srednjim ali težkim potekom
ARDS opazovali vpliv zdravljenja z deksa-
metazonom na 28-dnevno preživetje in
potrebo po zdravljenju s pomočjo mehan-
skega predihavanja. Bolniki, ki so bili dodat-
no zdravljeni z deksametazonom, so potre-
bovali mehansko predihavanje 2,6 dni poz-
neje kot bolniki, ki so prejemali le navadno
zdravljenje. Tomazini in sodelavci v svoji
raziskavi niso opazili vpliva deksametazo-
na na preživetje v prvih 28 dneh zdravlje-
nja (110).
Na UKC LJ so lahko z deksametazonom
zdravljeni bolniki s COVID-19 pljučnico
s hipoksemijo in bolniki po zdravljenju
s kisikom ali drugimi oblikami podpore pri
dihanju. Poleg preobčutljivosti na zdravil-
no učinkovino ali katero koli sestavino
zdravila je kontraindikacija za zdravljenje
z deksametazonom še neobvladana bakte-
rijska ali glivna okužba.
Metilprednizolon
Metilprednizolon, tako kot deksametazon,
spada med GK, zato ima podoben mehani-
zem delovanja. 
Nelson in sodelavci so opravili razi-
skavo, ki je vključevala 117 bolnikov, ki so
potrebovali mehansko predihavanje. 48
izmed njih jih je prejelo poleg navadnega
zdravljenja tudi metilprednizolon. Bolniki,
ki so prejemali metilprednizolon, so v pri-
merjavi z nadzorno skupino med trajanjem
raziskave potrebovali mehansko prediha-
vanje manj časa, prav tako so imeli večjo
možnost za ekstubacijo znotraj 28 dni zdrav-
ljenja. Metilprednizolon ni statistično zna-
čilno vplival na preživetje bolnikov (111).
Priporočila za zdravljenje COVID-19
na OIZ UKC LJ svetujejo pričetek uporabe
metilprednizolona po sedmem dnevu od
začetka bolezni pri bolnikih s kritično obli-
ko bolezni. Zdravljenje z metilprednizolonom
je kontraindicirano za bolnike z neobvlada-
no glivno ali bakterijsko okužbo.
Remdesivir
Remdesivir je širokospektralno protiviru-
sno zdravilo, ki zavira od RNA odvisno
RNA-polimerazo in tako prepreči virusno
podvojevanje. Učinkovina je bila razvita za
zdravljenje okužb z virusom ebole, a se je
18 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 18
izkazalo, da in vitro učinkuje tudi proti več
virusom družine koronavirusov (SARS-
-CoV-1, MERS-CoV, SARS-CoV-2 in korona-
virusi netopirjev) (112, 113). Remdesivir se
je v praksi izkazal kot zdravilo, ki nima sta-
tistično značilnega vpliva na zmanjšanje
smrtnosti bolnikov s COVID-19, zato se je
med epidemijo pojavil dvom o njegovi
učinkovitosti (114, 115).
Pan in sodelavci so v raziskavi, ki je bila
izvedena pod pokroviteljstvom SZO in je
vključevala 11.330 bolnikov, od katerih jih
je 2.750 prejelo tudi remdesivir, ugotovili,
da remdesivir ne vpliva na preživetje bol-
nikov s COVID-19. Na podlagi teh rezulta-
tov je SZO odsvetovala uporabo tega zdravila
za zdravljenje COVID-19 (116).
Tudi Garibaldi in sodelavci niso opazi-
li statistično značilnega vpliva na smrtnost,
vendar opozarjajo, da imajo bolniki, ki pre-
jemajo tudi remdesivir, v povprečju en dan
krajši čas do kliničnega izboljšanja in kraj-
ši čas bivanja v bolnišnici. Ugotavljajo, da
sočasno zdravljenje s kortikosteroidi prav
tako ne vpliva na preživetje bolnikov (117).
Campbell in sodelavci ugotavljajo, da so
za zdravljenje z remdesivirjem najprimer-
nejši bolniki z velikim tveganjem za pre-
komerni vnetni odziv in tisti, ki so bili dia-
gnosticirani v zgodnjem obdobju bolezni
(prvih desetih dneh) in potrebujejo zdra-
vljenje s kisikom. Remdesivir skrajša čas do
okrevanja in zmanjša tveganje za napre-
dovanje bolezni (118).
Po priporočilih za zdravljenje COVID-19
na OIZ UKC LJ se bolniku uvede zdravljenje
z remdesivirjem v prvih desetih dneh od pri-
četka bolezni in traja od pet do deset dni.
Zdravljenje se ukine, če je ocena hitrosti glo-
merulne filtracije (oGF) < 30 ali če alanin
aminotransferaza (ALT) poraste za več kot
petkratnik začetne vrednosti oz. v primeru
porasta ALT s pridruženimi znaki hepatitisa.
ZaKLJUČEK
Okužba z virusom SARS-CoV-2, ki povzro-
ča COVID-19, predstavlja veliko tveganje za
bolnike in zdravstvene sisteme po vsem
svetu. Okužbe in zapleti se pojavljajo v vseh
starostnih skupinah. Potek bolezni med
posameznimi bolniki se razlikuje, saj je
lahko popolnoma brezsimptomen ali izjem-
no buren z usodnim izidom. Najbolj so ogro-
ženi starejši in ljudje s pridruženimi bolez-
nimi. Z odvijanjem pandemije odkrivamo
nove patološke mehanizme bolezni in meto-
de zdravljenja, a še vedno obstaja veliko
neznank.
19Med Razgl. 2022; 61 (1):
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 19
LITERaTURa
1. Cascella M, Rajnik M, Cuomo A, et al. Features, evaluation and treatment coronavirus (COVID-19) [internet].
Treasure Island: StatPearls; c2020 [citirano 2021 Jun 13]. Dosegljivo na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/
32150360
2. Cao WC, Liu W, Zhang PH, et al. Disappearance of antibodies to SARS-associated coronavirus after recovery.
N Engl J Med. 2007; 357 (11): 1162–3. 
3. Sariol A, Perlman S. Lessons for COVID-19 immunity from other coronavirus infections. Immunity. 2020; 53
(2): 248–63.
4. Lee PI, Hsueh PR. Emerging threats from zoonotic coronaviruses-from SARS and MERS to 2019-nCoV. J Microbiol
Immunol Infect. 2020; 53 (3): 365–7.
5. Middle East respiratory syndrome coronavirus (MERS-CoV) [internet]. Ženeva: World Health Organization;
c2019 [citirano 2021 Jun 13]. Dosegljivo na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/middle-east-
respiratory-syndrome-coronavirus-(mers-cov)
6. Wang Y, Liu Y, Liu L, et al. Clinical outcomes in 55 patients with severe acute respiratory syndrome coron-
avirus 2 who were asymptomatic at hospital admission in Shenzhen, China. J Infect Dis. 2020; 221 (11): 1770–4. 
7. WHO coronavirus (COVID-19) dashboard [internet]. Ženeva: World Health Organization; [citirano 2021 Jun 13].
Dosegljivo na: https://covid19.who.int/
8. COVID live – coronavirus statistics [internet]. Worldometers; [citirano 2021 Jun 13]. Dosegljivo na: https://www.worl-
dometers.info/coronavirus/
9. The epidemiological characteristics of an outbreak of 2019 novel coronavirus diseases (COVID-19) — China,
2020. China CDC Wkly. 2020; 2 (8): 113–22.
10. Archived: WHO timeline – COVID-19 [internet]. Ženeva: World Health Organization; c2020 [citirano 2021 Aug
5]. Dosegljivo na: https://www.who.int/news/item/27-04-2020-who-timeline—-covid-19
11. Stoecklin SB, Rolland P, Silue Y, et al. First cases of coronavirus disease 2019 (COVID-19) in France: Surveillance,
investigations and control measures, January 2020. Euro surveill. 2020; 25 (6): 2000094.
12. Lai S, Ruktanonchai NW, Zhou L, et al. Effect of non-pharmaceutical interventions to contain COVID-19 in
China. Nature. 2020; 585 (7825): 410–3.
13. COVID-19 sledilnik [internet]. Ljubljana: COVID-19 sledilnik; c2020-2021 [citirano 2021 Jun 13]. Dosegljivo na:
https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats
14. SARS-CoV-2 variant classifications and definitions [internet]. Atlanta: Centers for Disease Control and Prevention;
[citirano 2021 Aug 5]. Dosegljivo na: https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/variants/variant-
info.html#Interest
15. Grant MC, Geoghegan L, Arbyn M, et al. The prevalence of symptoms in 24,410 adults infected by the novel
coronavirus (SARS-CoV-2; COVID-19): A systematic review and meta-analysis of 148 studies from 9 countries.
PLoS One [internet]. 2020 [citirano 2021 Aug 5]; 15 (6): e0234765. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
32574165/
16. COVID-19: Clinical features – UpToDate [internet]. Waltham: UpToDate; c2021 [citirano 2021 Aug 5]. Dosegljivo
na: https://www.uptodate.com/contents/covid-19-clinical-features#H1225108097
17. Zhu J, Zhong Z, Ji P, et al. Clinicopathological characteristics of 8697 patients with COVID-19 in China: A meta-
analysis. Fam Med Community Heal [internet]. 2020 [citirano 2021 Aug 5]; 8 (2): e000406. Dosegljivo na:
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32371463/
18. Lechien JR, Chiesa-Estomba CM, De Siati DR, et al. Olfactory and gustatory dysfunctions as a clinical presentation
of mild-to-moderate forms of the coronavirus disease (COVID-19): A  multicenter European study. Eur Arch
Otorhinolaryngol [internet]. 2020 [citirano 2021 Jun 13]; 277 (8): 2251–61. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
32253535/
19. Passareli PC, Lopez MA, Bonaviri GNM, et al. Taste and smell as chemosensory dysfunctions in COVID-19 infec-
tion. Am J Dent [internet]. 2020 [citirano 2021 Aug 5]; 33 (3): 135–7. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
32470238
20. Tong JY, Wong A, Zhu D, et al. The prevalence of olfactory and gustatory dysfunction in COVID-19 patients:
A systematic review and meta-analysis. Otolaryngol Head Neck Surg. 2020; 163 (1): 3–11.
21. da Costa KVT, Carnaúba ATL, Rocha KW, et al. Olfactory and taste disorders in COVID-19: A systematic review.
Braz J Otorhinolaryngol. 2020. 86 (6): 781–92.
22. Lee Y, Min P, Lee S, et al. Prevalence and duration of acute loss of smell or taste in COVID-19 patients. J Korean
Med Sci. 2020; 35 (18): e174.
20 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 20
23. Vaira LA, Salzano G, Fois AG, et al. Potential pathogenesis of ageusia and anosmia in COVID-19 patients. Int
Forum Allergy Rhinol. 2020; 10 (9): 1103–4.
24. Mastrangelo A, Bonato M, Cinque P. Smell and taste disorders in COVID-19: From pathogenesis to clinical
features and outcomes. Neurosci Lett. 2021; 748: 135694.
25. Covid-19: Kaj je dobro, da ve vsak zdravnik. [internet]. Ljubljana: NIJZ; [citirano 2021 Aug 5]. Dosegljivo na:
https://www.mf.uni-lj.si/application/files/3815/8714/7642/Covid-19_Tomazic_J_1.pdf
26. Jacobi A, Chung M, Bernheim A, et al. Portable chest X-ray in coronavirus disease-19 (COVID-19): A pictorial
review. Clin Imaging. 2020; 64: 35–42. 
27. Revel MP, Parkar AP, Prosch H, et al. COVID-19 patients and the radiology department – advice from the European
Society of Radiology (ESR) and the European Society of Thoracic Imaging (ESTI). Eur Radiol. 2020; 30 (9): 4903–9.
28. Bi Q, Wu Y, Mei S, et al. Epidemiology and transmission of COVID-19 in 391 cases and 1286 of their close con-
tacts in Shenzhen, China: A retrospective cohort study. Lancet Infect Dis. 2020; 20 (8): 911–9.
29. COVID-19: Management of the intubated adult [internet]. Waltham: UpToDate; c2021 [citirano 2021 Jun 13].
Dosegljivo na: https://www.uptodate.com/contents/covid-19-critical-care-and-airway-management-issues
30. Fried MW, Crawford JM, Mospan AR, et al. Patient characteristics and outcomes of 11 721 patients with coro-
navirus disease 2019 (COVID-19) hospitalized across the United States. Clin Infect Dis. 2021; 72 (10): e558–65.
31. Karagiannidis C, Windisch W, McAuley DF, et al. Major differences in ICU admissions during the first and sec-
ond COVID-19 wave in Germany. Lancet Respir Med. 2021; 9 (5): e47.
32. Iftimie S, López-Azcona AF, Vallverdú I, et al. First and second waves of coronavirus disease-19: A compar-
ative study in hospitalized patients in Reus, Spain. PLoS One. 2021; 16 (3): e0248029.
33. Martins-Filho PR, Santos Souza Tavares C, Santana Santos V. Factors associated with mortality in patients
with COVID-19. A quantitative evidence synthesis of clinical and laboratory data. Eur J Intern Med. 2020; 76:
97–9.
34. Kermali M, Kaur Khalsa R, Pillai K, et al. The role of biomarkers in diagnosis of COVID-19 – a systematic review.
Life Sci. 2020; 254: 117788.
35. Zong X, Gu Y, Yu H, et al. Thrombocytopenia is associated with COVID-19 severity and outcome: An updated
meta-analysis of 5637 patients with multiple outcomes. Lab Med. 2021; 52 (1): 10–5.
36. Zhao Q, Meng M, Kumar R, et al. Lymphopenia is associated with severe coronavirus disease 2019 (COVID-19)
infections: A systemic review and meta-analysis. Int J Infect Dis. 2020; 96: 131–5.
37. WHO’s categorisation of clinical syndroms associated with COVID-19 in adults [internet]. Ženeva: World Health
Organization [citirano 2021 Aug 5]. Dosegljivo na: https://www.amomed.com/wp-content/uploads/2017/10/
VAS059_0320INT_Clinical-Symptoms-of-COVID_A3_2.pdf
38. Yang J, Zheng Y, Gou X, et al. Prevalence of comorbidities and its effects in patients infected with SARS-CoV-2:
A systematic review and meta-analysis. Int J Infect Dis. 2020; 94: 91–5.
39. Hu Y, Sun J, Dai Z, et al. Prevalence and severity of corona virus disease 2019 (COVID-19): A systematic review
and meta-analysis. J Clin Virol. 2020; 127: 104371.
40. Bravata DM, Perkins AJ, Myers LJ, et al. Association of intensive care unit patient load and demand with mor-
tality rates in US department of veterans affairs hospitals during the COVID-19 pandemic. J Am Med Assoc
Netw Open. 2021; 4 (1): e2034266.
41. Auld SC, Caridi-Scheible M, Blum JM, et al. ICU and ventilator mortality among critically ill adults with coronavirus
disease 2019. Crit Care Med. 2020; 48 (9): e799–804.
42. Quah P, Li A, Phua J, et al. Mortality rates of patients with COVID-19 in the intensive care unit: A systemat-
ic review of the emerging literature. Crit Care. 2020; 24: 285.
43. Richardson S, Hirsch JS, Narasimhan M, et al. Presenting characteristics, comorbidities, and outcomes among
5700 patients hospitalized with COVID-19 in the New York City area. J Am Med Assoc. 2020; 323 (20): 2052–9.
44. ICNARC – Reports [internet]. London: Intensive care national audit & research centre (ICNARC) [citirano 2021
Jun 13]. Dosegljivo na: https://www.icnarc.org/our-audit/audits/cmp/reports
45. Ludwig M, Jacob J, Basedow F, et al. Clinical outcomes and characteristics of patients hospitalized for Influenza
or COVID-19 in Germany. Int J Infect Dis. 2021; 103: 316–22.
46. Guan W, Ni Z, Hu Y, et al. Clinical characteristics of coronavirus disease 2019 in China. N Engl J Med. 2020;
382 (18): 1708–20.
47. Jia HP, Look DC, Shi L, et al. ACE2 receptor expression and severe acute respiratory syndrome coronavirus infection
depend on differentiation of human airway epithelia. J Virol. 2005; 79 (23): 14614–21.
48. Tay MZ, Poh CM, Rénia L, et al. The trinity of COVID-19: Immunity, inflammation and intervention. Nat Rev
Immunol. 2020; 20: 363–74.
21Med Razgl. 2022; 61 (1):
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 21
49. Jorgensen I, Miao EA. Pyroptotic cell death defends against intracellular pathogens. Immunol Rev. 2015; 265
(1): 130–42.
50. Xu Z, Shi L, Wang Y, et al. Pathological findings of COVID-19 associated with acute respiratory distress syndrome.
Lancet Respir Med. 2020; 8 (4): 420–2.
51. Huang C, Wang Y, Li X, et al. Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China.
Lancet. 2020; 395 (10223): 497–506.
52. Verity R, Okell LC, Dorigatti I, et al. Estimates of the severity of coronavirus disease 2019: A model-based analysis.
Lancet Infect Dis. 2020; 20 (6): 669–77.
53. Kompaniyets L, Goodman AB, Belay B, et al. Body mass index and risk for COVID-19–related hospitalization,
intensive care unit admission, invasive mechanical ventilation, and death – United States, March–December
2020. Morb Mortal Wkly Rep. 2021; 70 (10): 355–61.
54. Elliott J, Bodinier B, Whitaker M, et al. COVID-19 mortality in the UK Biobank cohort: Revisiting and evaluating
risk factors. Eur J Epidemiol. 2021; 36 (3): 299–309.
55. Cho SI, Yoon S, Lee HJ. Impact of comorbidity burden on mortality in patients with COVID-19 using the Korean
health insurance database. Sci Reports. 2021; 11 (1): 6375.
56. Guzik TJ, Mohiddin SA, Dimarco A, et al. COVID-19 and the cardiovascular system: Implications for risk assessment,
diagnosis, and treatment options. Cardiovasc Res. 2020; 116 (10): 1666–87.
57. Ahrenfeldt LJ, Otavova M, Christensen K, et al. Sex and age differences in COVID-19 mortality in Europe. Wiener
Klin Wochenschr. 2020; 133 (7–8): 393–8.
58. Li G, Liu Y, Jing X, et al. Mortality risk of COVID-19 in elderly males with comorbidities: A multi-country study.
Aging. 2021; 13 (1): 27–60.
59. Ramos-Rincon JM, Buonaiuto V, Ricci M, et al. Clinical characteristics and risk factors for mortality in very
old patients hospitalized with COVID-19 in Spain. J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 2021; 76 (3): e28–37.
60. Estiri H, Strasser ZH, Klann JG, et al. Predicting COVID-19 mortality with electronic medical records. NPJ Digit
Med. 2021; 4 (1): 15.
61. Li X, Ma X. Acute respiratory failure in COVID-19: Is it »typical« ARDS?. Crit Care. 2020; 24: 198.
62. Ranieri VM, Rubenfeld GD, Thompson BT, et al. Acute respiratory distress syndrome: The Berlin definition.
J Am Med Assoc. 2012; 307 (23): 2526–33.
63. Gattinoni L, Chiumello D, Rossi S. COVID-19 pneumonia: ARDS or not?. Crit Care. 2020; 24: 154.
64. Liu K, Fang YY, Deng Y, et al. Clinical characteristics of novel coronavirus cases in tertiary hospitals in Hubei
Province. Chin Med J. 2020; 133 (9): 1025–31.
65. Labbé V, Ederhy S, Lapidus N, et al. Characterization and outcomes of acute myocardial injury in COVID-19
intensive care patients. Infect. 2021; 49 (3): 563–6.
66. Paiter Nascimento JH, Lassa da Costa R, Nogueira Simvoulidis LF, et al. COVID-19 and myocardial injury in
a Brazilian ICU: High incidence and higher risk of in-hospital mortality. Arq Bras Cardiol. 2021; 116 (2): 275–82.
67. Gallagher S, Jones DA, Anand V, et al. Diagnosis and management of patients with acute cardiac symptoms,
troponin elevation and culprit-free angiograms. Heart. 2012; 98 (13): 974–81.
68. Kawakami R, Sakamoto A, Kawai K, et al. Pathological Evidence for SARS-CoV-2 as a cause of myocarditis:
JACC review topic of the week. J Am Coll Cardiol. 2021; 77 (3): 314–25.
69. Gangaplara A, Massilamany C, Brown DM, et al. Coxsackievirus B3 infection leads to the generation of cardiac
myosin heavy chain-α-reactive CD4 T cells in A/J mice. Clin Immunol. 2012; 144 (3): 237–49.
70. Zhou F, Yu T, Du R, et al. Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in
Wuhan, China: A retrospective cohort study. Lancet. 2020; 395 (10229): 1054–62.
71. Wilk G, Osmenda G, Matusik P, et al. Endothelial function assessment in atherosclerosis: Comparison of brachial
artery flow-mediated vasodilation and peripheral arterial tonometry. Pol Arch Med Wewn. 2013; 123 (9): 443–52.
72. Connors JM, Levy JH. COVID-19 and its implications for thrombosis and anticoagulation. Blood. 2020; 135 (23):
2033–40.
73. Terpos E, Ntanasis-Stathopoulos I, Elalamy I, et al. Hematological findings and complications of COVID-19.
Am J Hematol. 2020; 95 (7): 834–47.
74. Giordo R, Paliogiannis P, Mangoni AA, et al. SARS-CoV-2 and endothelial cell interaction in COVID-19: Molecular
perspectives. Vasc Biol. 2021; 3 (1): R15–23.
75. Al-Ani F, Chehade S, Lazo-Langner A. Thrombosis risk associated with COVID-19 infection. A scoping review.
Thromb Res. 2020; 192: 152–60.
22 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 22
76. Ackermann M, Verleden SE, Kuehnel M, et al. Pulmonary vascular endothelialitis, thrombosis, and angiogenesis
in Covid-19. N Engl J Med. 2020; 383 (2): 120–82.
77. Luo WR, Yu H, Gou JZ, et al. Histopathologic findings in the explant lungs of a patient with COVID-19 treated
with bilateral orthotopic lung transplant. Transplantation. 2020; 104 (11): e329–31.
78. Malas MB, Naazie IN, Elsayed N, et al. Thromboembolism risk of COVID-19 is high and associated with a higher
risk of mortality: A systematic review and meta-analysis. EClinicalMedicine. 2020; 29.
79. Zhou X, Cheng Z, Luo L, et al. Incidence and impact of disseminated intravascular coagulation in COVID-19
a systematic review and meta-analysis. Thromb Res. 2021; 201: 23–9.
80. Minet C, Potton L, Bonadona A, et al. Venous thromboembolism in the ICU: Main characteristics, diagnosis
and thromboprophylaxis. Crit Care. 2015; 19 (1): 287.
81. Cheng Y, Luo R, Wang K, et al. Kidney disease is associated with in-hospital death of patients with COVID-19.
Kidney Int. 2020; 97 (5): 829–38.
82. Ronco C, Reis T, Husain-Syed F. Management of acute kidney injury in patients with COVID-19. Lancet Respir
Med. 2020; 8 (7): 738–42.
83. Harlander M, Tomažič J, Turel M, et al. Covid-19: A killer with »silent hypoxemia«. Zdr Vestn. 2020; 89 (11–12):
640–7.
84. Ottestad W, Seim M, Mæhlen JO. COVID-19 med stille hypoksemi. Tidsskr Nor Laegeforening. 2020; 140 (7).
85. Tobin MJ, Laghi F, Jubran A. Why COVID-19 silent hypoxemia is baffling to physicians. Am J Respir Crit Care
Med. 2020; 202 (3): 356–60.
86. Archer SL, Sharp WW, Weir EK. Differentiating COVID-19 pneumonia from acute respiratory distress syndrome
and high altitude pulmonary edema: Therapeutic implications. Circulation. 2020; 142 (2): 101–4.
87. Rahman A, Tabassum T, Araf Y, et al. Silent hypoxia in COVID-19: Pathomechanism and possible management
strategy. Mol Biol Rep. 2021; 48 (4): 3863–9.
88. Liao X, Wang B, Kang Y. Novel coronavirus infection during the 2019–2020 epidemic: Preparing intensive care
units—the experience in Sichuan Province, China. Intensive Care Med. 2020; 46 (2): 357–60.
89. Swiss Society Of Intensive Care Medicine. Recommendations for the admission of patients with COVID-19
to intensive care and intermediate care units (ICUs and IMCUs). Swiss Med Wkly. 2020; 150: w20227.
90. Grasselli G, Zangrillo A, Zanella A, et al. Baseline characteristics and outcomes of 1591 patients infected with
SARS-CoV-2 admitted to ICUs of the Lombardy region, Italy. J Am Med Assoc. 2020; 323 (16): 1574–81.
91. Jain V, Yuan JM. Predictive symptoms and comorbidities for severe COVID-19 and intensive care unit admission:
A systematic review and meta-analysis. Int J Public Health. 2020; 65 (5): 533–46.
92. Management of patients with confirmed 2019-nCoV [internet]. Atlanta: Centers for Disease Control and
Prevention [citirano 2021 Jun 13]. Dosegljivo na: https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/clinical-
guidance-management-patients.html
93. Schmidt M, Hajage D, Demoule A, et al. Clinical characteristics and day-90 outcomes of 4244 critically ill adults
with COVID-19: A prospective cohort study. Intensive Care Med. 2020; 47 (1): 60–73.
94. Oliveira E, Parikh A, Lopez-Ruiz A, et al. ICU outcomes and survival in patients with severe COVID-19 in the
largest health care system in central Florida. PLoS One. 2021; 16 (3): e0249038.
95. Chang R, Elhusseiny KM, Yeh YC, et al. COVID-19 ICU and mechanical ventilation patient characteristics and
outcomes–a systematic review and meta-analysis. PLoS One. 2021; 16 (2): e0246318.
96. Haase N, Plovsing R, Christensen S, et al. Characteristics, interventions, and longer term outcomes of COVID-19
ICU patients in Denmark–a nationwide, observational study. Acta Anaesthesiol Scand. 2021; 65 (1): 68–75.
97. Larsson E, Brattström O, Agvald-Öhman C, et al. Characteristics and outcomes of patients with COVID-19 admit-
ted to ICU in a tertiary hospital in Stockholm, Sweden. Acta Anaesthesiol Scand. 2021; 65 (1): 76–81.
98. Roedl K, Jarczak D, Thasler L, et al. Mechanical ventilation and mortality among 223 critically ill patients with
coronavirus disease 2019: A multicentric study in Germany. Aust Crit Care. 2021; 34 (2): 167–75.
99. Contou D, Fraissé M, Pajot O, et al. Comparison between first and second wave among critically ill COVID-19
patients admitted to a French ICU: No prognostic improvement during the second wave? Crit Care. 2021; 25
(1): 3.
100. Savarimuthu S, BinSaeid J, Harky A. The role of ECMO in COVID-19: Can it provide rescue therapy in those
who are critically ill?. J Cardiac Surg. 2020; 35 (6): 1298–301.
101. Henry BM, Lippi G. Poor survival with extracorporeal membrane oxygenation in acute respiratory distress syn-
drome (ARDS) due to coronavirus disease 2019 (COVID-19): Pooled analysis of early reports. J Crit Care. 2020;
58: 27–8.
23Med Razgl. 2022; 61 (1):
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 23
102. Lorusso R, Combes A, Lo Coco V, et al. ECMO for COVID-19 patients in Europe and Israel. Intensive Care Med.
2021; 47 (3): 344–8.
103. Abani O, Abbas A, Abbas F, et al. Tocilizumab in patients admitted to hospital with COVID-19 (RECOVERY):
A randomised, controlled, open-label, platform trial. Lancet. 2021; 397 (10285): 1637–45.
104. Gordon AC, Mouncey PR, Al-Beidh F, et al. Interleukin-6 receptor antagonists in critically ill patients with
COVID-19. N Engl J Med. 2021; 384 (16): 1491–502.
105. Casadevall A, Pirofski LA. The convalescent sera option for containing COVID-19. J Clin Invest. 2020; 130 (4):
1545–8.
106. Abani O, Abbas A, Abbas F, et al. Convalescent plasma in patients admitted to hospital with COVID-19 (RECOV-
ERY): A randomised controlled, open-label, platform trial. Lancet. 2021; 397 (10289): 2049–59.
107. Selvaraj V, Dapaah-Afriyie K, Finn A, et al. Short-term dexamethasone in Sars-CoV-2 patients. R I Med J. 2020;
103 (6): 39–43.
108. Solinas C, Perra L, Aiello M, et al. A critical evaluation of glucocorticoids in the management of severe COVID-19.
Cytokine Growth Factor Rev. 2020; 54: 8–23.
109. Horby P, Lim WS, Emberson JR, et al. Dexamethasone in hospitalized patients with COVID-19. N Engl J Med.
2021; 384 (8): 693–704.
110. Tomazini BM, Maia IS, Cavalcanti AB, et al. Effect of dexamethasone on days alive and ventilator-free in
patients with moderate or severe acute respiratory distress syndrome and COVID-19: The CoDEX randomized
clinical trial. J Am Med Assoc. 2020; 324 (13): 1307–16.
111. Nelson BC, Laracy J, Shoucri S, et al. Clinical outcomes associated with methylprednisolone in mechanically
ventilated patients with COVID-19. Clin Infect Dis. 2021; 72 (9): e367–72.
112. Eastman RT, Roth JS, Brimacombe KR, et al. Remdesivir: A review of its discovery and development leading
to emergency use authorization for treatment of COVID-19. ACS Cent Sci. 2020; 6 (5): 672–83.
113. Singh AK, Singh A, Singh R, et al. Remdesivir in COVID-19: A critical review of pharmacology, pre-clinical and
clinical studies. Diabetes Metab Syndr Clin Res Rev. 2020; 14 (4): 641–8.
114. Jiang Y, Chen D, Cai D, et al. Effectiveness of remdesivir for the treatment of hospitalized COVID-19 persons:
A network meta-analysis. J Med Virol. 2021; 93 (2): 1171–4.
115. Young B, Tan TT, Leo YS. The place for remdesivir in COVID-19 treatment. Lancet Infect Dis. 2021; 21 (1): 20–1.
116. Pan H, Peto R, Henao-Restrepo AM, et al. Repurposed antiviral drugs for COVID-19 – interim WHO solidarity
trial results. N Engl J Med. 2021; 384 (6): 497–511.
117. Garibaldi BT, Wang K, Robinson ML, et al. Comparison of time to clinical improvement with vs without remde-
sivir treatment in hospitalized patients with COVID-19. J Am Med Assoc Netw Open. 2021; 4 (3): e213071.
118. Campbell JD, Whittington MD, Rind DM, et al. Alternative pricing models for remdesivir and other potential
treatments for COVID-19. Inst Clin Econ Rev. 2020.
Prispelo 18. 11. 2020
24 Domen Kulovec, Naneta Legan Kokol, Sara Maraž, Matjaž Jereb Prvi in drugi val koronavirusne…
mr22_1_Mr10_2.qxd  30.3.2022  8:29  Page 24