s 1 /' STROKOVNA REVIJA Gozdars 1 vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 • LETNIK XLVl ~:: ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1988 VSEBINA- INHALT - CONTENTS DipL inž. gozd FvgemjAzarov· Biolo- ški vtdtk revitalizacije površinskih kopov 7 D1pl. inž. gozd. Mitja CJmperšek: Mo- delna porazdelttev lesne zaloge po razšn]emh debeiinskih razredih 14 Mag. dipl. mž gozd. janez Černač: Kadn m IZobraževanje v gozdarstvu 18 'T'ugomir CanJko: Zagolavl)an]e sred- stev :la gozdno reprodukctjo 22 Ugotovitve in stališča 24 Dr Slavka Kavčič: Zagotavljanje sred- stev za vlaganje v gozdove na ja- ponskem 28 Iz domače in tuje prakse 34 Stališča m odmev1 38 Urmranje gozdov 41 Našt neslo!ji 51 !zid nateČaJa Slika na naslovm strani. Or:eleni tev erodinmh pobočnih gruščev. Foto pro f. Ramer Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdcustva in lescustva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrm. predsednik dr. Janez Božl~~ MitJa Cunpersek jože Cerme:' f:: ,·,: .. : Furlan Marko Kn1ecl J.;;.r:i?:: Košir Boris Krasnov Jože Kovoč!<:': Tone Modtc Tone šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. BoštJan Anka dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan MIUišek dr. MarJan Lipoglavšek mag Zdenko Otnn Odgovorni Ul'ednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipL inž. gozd. Uredništvo In uprava Editors' address YU GiOOO L]U:::)lJana ErJavčeva cc::-;ta 15 Zu o račun -· C:..~1. acc. ZOlT GL SlovemJe LJubljana. Er Ja v ce va 15 ~-iO lO 1 · 678 · 48407 Letno 121de lO številk lO 1ssues pet year Letna md1vid .1a.!na narocnina SOOO dtn za OZD in TOZD 2l.UOO dm za dtjake ln §tud enle 2500 dJT1 za inozemstvo 36 US D posamezna številka 2500 din UstanovitelJIC' revije sla Zveza društev m~ennjev H\ r.-;hmkov gozdarstvc m lesarstva SloveniJe ter Sc.mouprav·na lllteresna skupnost za gozclarstvc Slovemje Pofeg llJIJU denarno podptra IzhaJanJe re-nje tud1 Ra~tsk:ovalna skupnost Slovenqe. Po mnenju republtškega se ki etarvua ZG. prosvet0 1!1 kulturo (št 4~1-1 17 4 z dne 13.3 \974) ~a GV m treb a plača n temeljnega davke; od p rometa pr:Jizvodov OXF.: 233 Biološki vidik revitalizacije površinskih kopov Egenij Azarov* Azarov, E.: Biološki v1dik revitalizacije površin- skih kopov, Gozdarski vestnik, 46, 1988, l. str. l. v slovenščini, ci t. lit. : 21. Zadostitev vse večjih potreb gradbeništva in vse večje zahteve za varovanje naravnega okolja terjajo od upravljalcev kamnolomov, da po končanem izkoriščanju uni- čeno gozdno (kmetijsko) zemljišče in njegove funkcije vmejo v prejšnje stanje (revitalizacija). Ta je lahko uspešna le tedaj, če je tehnologija odkopa temu vnaprej pnlagojena. Če vemo. kako podobni .procesi potekajo v naravi, se lahko od nje učimo, ji ozelenilvene ukrepe prilagajamo in sodelujemo z njo, dokler ne začne funkcionirati sama. .A:z.arov, E. : Biološki vidik revitalizacije površin- skih kopov, Gozdarski vestnik, 46, 1988, l, pag. : l in Slovene. ref. : 21. To satisfy growing needs and greater human demands concerning nature pre- servation, ask to convert destructed area and its functions to the state as before exploitation (revi- talization). 11 is successful only, if the exploitation technology is modified lo the later greening. 'The nature is one of the best authorities ln the similar problems. We must to leam, to cooperate with it, to accommodate our provisions to functionate by it self. ... E. A., d1pl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU UVOD Zaradi vse večjih potreb po dolomit- nih in apnenih agregatih stihijsko na- rašča število kamnolomov in površina razkrite kamnine, kar predstavlja dolgo- trajno degradacijo okolja, izgubo plod- nih površin, grdo nakazo krajine in ne- prijetno soseščino bližnjim naseljem. Hkrati narašča odpor proti novim odko- pom, krepi se družbena zavest in po- treba po zaščiti naravne in kulturne dediščine, specifičnih naravnih okolij, varstvu zemljišč, čiste vode, zraka. Kljub poostrenim zakonskim določilom, ki za- htevajo od upravljalcev karrmolomov sa- nacijo razkritih površin, do tega ne pride iz različnih vzrokov - predvsem, ker ni (centralno) namensko zbranih sredstev, zaradi indolentnosti, neodgovornosti, ro- parske mentalitete. Površinski kopi so običajno v strmih pobočjih, poraslih z gozdom ali slabšim travnikom. Pod pojmom »revitalizacija kamnoloma« razumemo čimpopolnejšo povrnitev prejšnjih funkcij prostora, ki jo je ta zaradi izkoriščanja izgubil. Ker nudi gozd najpopolnejšo zaščito pred razpadanjem in odnašanjem kamenine in je zaradi estetskih učinkov nezamen- ljiv, je ogozditev takšne površine najpri- mernejši način revitalizacije. Ozelenitev, sanac1ja oziroma s1rse - revitalizacija je torej tipično gozdarski, bjološki, krajinski in ekološki problem, od katerega je v končni obliki odvisna uspešnost ali neuspešnost vložene inve- sticije, ki nikdar ne bo majhna. Že sama izbira lokacij, ki bi najmanj prizadela okolje, zlasti pa površina, elementi pri- pravljene hribine za zazemljitev in ogo- zditev so bistveni za uspešno revitaliza- cijo, zato jih mora tehnološki postopek izkoriščanja upoštevati že pri projektira- nju. Poznavanje naravnih gozdnih sukce- sij v podobnih razmerah je ključnega pomena za pravilno izbiro drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst. NAČRTOV ANJE IN IZBffiA NAJPRIMERNEJŠIH TEHNOLOŠKIH REŠITEV Raziskovanja kvalitetnih virov surovin, njihova raziskana in možna zaloga, evi- dentiranje živih kamnolomov, pridoblje- nih količin , izgub in porabe, predvide- vanje porabe za daljša časovna obdobja lahko zavre sedanje stihijsko pojavljanje kamnolomov na najneprimernejših kra- jih. Šele s soočenjem vseh interesov na izbranih lokacijah (družbene potrebe, cestno omrežje, bližina naselij, ostali komunalni vodi, vodni izviri, nevarnost erozije, gozdni in kmetijski interes, kul- turna in naravna dediščina , občutljivost biotopov, krajine lahko pretehtane izbe- remo najracionalnejše in še sprejemljive (najmanj boleče) rešitve. Pred pričetkom izkoriščanja mora biti znana kasnejša raba prostora, saj je od tega odvisen način odkopa obseg in oblika odkopane hribine in revitalizacij- skim namenom prilagojen relief po kon- čanem izkoriščanju (širina, višina, nagib teras, strmina še stabilnih brežin, mani- pulativni platoji, protihrupni nasipi, si- stem odvodnjavanja in čiščenja hudour- 2 nih voda idr.). Tehnologija odkopa mora biti kasnejši revitalizaciji podrejena, če naj bo le-ta uspešna. Biološke metode revitalizacije običajno dopolnjujejo teh- nične, ki so deloma prilagojene nekate- rim tehnološkim zahtevam, težišče revi- talizacije pa vseeno ostaja na biološkem področju. Pri tem naj omenim pri nas še neuveljavljeno metodo odkopa »od zgo- raj navzdol«, ki omogoča sprotno revita- lizacijo gornjih odkopov, čim se izkoriš- čanje hribine prične v nižji etaži. S tem je površina ekološke rane in vsi ne- ugodni učinki narave nanjo (razpadanje, erozija) močno zmanjšana, investitor pa je prisiljen del prodajne cene sproti vlagati v sanacijo ! Čas izkoriščanja površinskega kopa je pomembna neznanka pred pričetkom odkopavanja. Od njegovega trajanja je odvisno razpoloženje krajanov, ki se tujka branijo kot hudič križa. Čim daljše je predvideno obdobje izkoriščanja, dalj ostaja rana nezaceljena, dalj se odmika čas sanacije, s tem pa tudi obveznosti. Verjetno obdobja obratovanja na vseh občutljivih lokacijah ne bi smeli načrto­ vati za daJj kot 20--25 let. ZAGOTOVITEV TALNEGA SUBSTRATA Pri pravilni in racionalni metodi od- kopa je odkopana hribina terasirana. Ločijo jih ustrezne brežine. Terase in brežine pa so popolnoma sterilne, brez tal in humusa, izpostavljene velikim tem- peraturnim amplitudam, poleti sončni pripeki, pozimi zmrzali, kar povzroči razpadanje kamnine in odnašanje ob nalivih, erozijski jarki se zgoščajo proti dnu strmine in razdirajo terase. Edina poceni in učinkovita zaščita odnašanja brežin je ozelenitev z ustre- znimi travnimi in deteljnimi mešanicami, ki so prilagojene ekstremnim življenj- skim razmeram, hitro vežejo tla, spod- nebna voda pa po njih spolzi v odtočne jarke na terasah. Ker so travnim mešani- cam dodana mineralna gnojila in humus (seno, slama ipd.), se na teh brežinah samosevno naselijo grmovni in drevesni pionirji - začetek kasnejše samoobnav- ljajoče se gozdne vegetacije. Zatrav- ljena brežina tudi estetsko učinkuje kot gozdna jasa. Tehnika je tudi tu storila svoje - me- šanico trav, humusa in mineralnih gnojil na brežino nanaša curek vode (vodna setev) na veliko razdaijo. Temu namenu odlično služijo terase. Če je strmina tretiranih brežin nestabilna in ne zago- tavlja notranje trdnosti, ali če je brežina prestrma, prelaijemo strmino z mrežo. Uspeh zatravitve je odvisen od dejavni- kov, ki vplivajo na kalitev in začetno faz.o razvoja sejanih rastlin, zlasti so odvisne od: . - ekspozicije (sončne pripeke), - kompaktnosti gornjih horizontov (krušljivost, drsenje, strmina), - zbitosti tal, - vremenskih razmer po setvi. Terase in platoji zagotavljajo obstanek dokajšnje debeline tai. ki jih nanje na vo- zimo pred ogozditvijo po dovoznih po- teh. Pri načrtovani revitalizaciji je to skrbno shranjena (deponirana) odkopna »jalovina« gornje plasti kamnine. Obi- čajno je to pretežno humusrri (A) hori- zont nerazvitih tal, z nekaj peska, ki mu je potrebno dodati mineralni (glinasti) del tal, jalovino iz odkopa in hlevski gnoj. Tako pripravljena podlaga, debela 0,5-1,0 m je sposobna prehraniti in zasi- drati tudi debelejše pionirsko drevje, če je le terasa dovolj široka in pravilno zasajena. IZBIRA RASTLINSKIH VRST Pojem sukcesije Površinski kopi niso le »ekološki tu- jek« v prostoru, ampak so tudi tujek biotopa, saj se na njegovem območju spremeni celoten inventar ekoloških in bioloških dejavnikov. ki so pogojevalt življenjske razmere prvotni vegetaciji. Iluzorno je pričakovati, da bi po tako krutem posegu v naravno ravnotežje biotopa uspeli zagotoviti kmalu takšne življenjske razmere in življenjske skup- nosti (biocenoze ), kakršne so bile pred tem. Biotop je popolnoma drugačen, spremenJen, oropan in razgaljen. Živi svet se je sicer s svojim »genet- skim spominom« na podobne spre- membe v naravi (katastrofe) v svojem tisočletnem razvoju prilagodil. Po ekosi- stemski teoriji (Major 1951) se sestava vegetacije spreminja preko sukcesij. Te so odraz ravnotežja med produkcijo in potrošnjo sistema (neto produkcija, raz- gradnja, mobilizacija elementov, regula- cija talnih raztopin, alelokemizem tal, variabilnost v porabi elementov- Gor- kan 1979). Sukcesivni procesi privedejo do akwnulacije elementov v naraščajoči biomasi (Oden 1969). Sukcesije se spreminjajo v skladu s sestavam svojih drevesnih vrst, ki jih Schugart (1981) razvršča po svojih zna- čajskih vzorcih v štiri skupine. Pionirske (nomadske) vrste kmalu in obilno semene, se hitro in na daleč razširjajo, imajo široko ekološko amplitu- do, hitro rastejo, vendar njihova življenj- ska doba ni dolga. Sencoljubne regenerirajo tudi pod za- storom, velike odprtine jih včasih celo ovirajo v pomlajevanju, razmnožujejo se tudi vegetativno. Podstojne, dolgotrajajoče vrste, rege- nerirajo pretežno vegetativno. Svetloljubne zahtevajo velike pomla- jevalne odprtine, zrastejo hitro do veli- kih dimenzij, ob propadu tvorijo velike odprtine v sestoju. V naravi je rastlinski sestav opustoše- nega zemljišča odvisen od prvega pose- litvenega vala, ki se z naravnimi meha- 3 nizmi okupacije (kritje priletelih semen, klitje spečih semen, vznikanje z drugimi mehanizmi, zakoreninjanje, pospešena rast dreves, ki so preživela katastrofo- Oliver 1981) naseli na opustošena rastiš- ča. Prične se akurnulacija hranil, energi- je, kopičenje biomase, torej prvi sukce- sijski stadij h končnemu uravnoteže- nemu cilju narave - h klimaksu. Čimneugodnejše so življenjske raz- mere, dlje trajajo sukcesijski štadiji (Ro- bič 1978), zlasti dolgotrajne so primarne sukcesije na nezasedenih, revnih (steril- nih) ozemljih, saj sočasno nastajajo tudi tla. Te procese pospešimo s pripravo talnega substrata, saj nam naravni tla- tvorni proces poteka prepočasi. Takšna antropogena tla pa seveda le približno ustrezajo in so le skromno nadomestilo tlem, ki bi jih ustvarila narava. Predvsem so prerahla, neusedena, nekompaktna, premalo vododržna, nesprijeta s podla- go, zaradi česar se rastlinje le težko zasidra, občasno trpi sušo in pomanjka- nje hranil, ki jih moramo dodajati umet- no. Izgubljene in obnovljene funkcije (revitalizacija) S pojmom revitalizacija označujemo povrnitev funkcij, ki jih je dotlej ta pro- stor (večinoma gozd, pašnik, travnik) imel in jih je z našim posegom izgubil . Ker nastajajo površinski kopi večinoma na strmih pobočjih, katerih strmost je po odkopavanju raje večja kot manjša, je najbolj občutna izguba varovalne funkci- je. Izgubljene varovalne funkc1je se nač­ rtovalci eksploatacije tudi najbolje zave- dajo, saj so tehnične metode konsolida- cije brežin nezanesljive, netrajne, zlasti pa drage in grde. neusklajene z oko- ljem. Že smo pri izgubljenih estetskih funkcijah. povezanih s klimatsko-social- mmi, zdravstvenimi in rekreativnimi, ki 4 jih lahko zagotovi le zelena odeja. Z odstranitvijo zelene odeje se Je močno poslabšal vodni režim - zmanj- šana je kapaciteta tal za vodo, večji je odtok s svojim škodljivim erozijskim de- lovanjem in odnašanjem v recipiente, na prometne površine. Zmanjšana je možnost preskrbe rastlin z vodo, ker prehitro odteče, usihajo vodni viri. Zlasti pri bolje organiziranih gozdnih sistemih je pomembna izguba proizvod- nih sposobnosti rastišč, ki se s pionir- skimi drevesnimi vrstami le stežka da nadomestiti. Izguba kmetijskih površin je nenadomestljiva z vidika rabe in pej- sažne vrednosti. Ne da bi se naprej poglabljal v trajno izgubo prvotnega izgleda krajine, ki je ne more obnoviti noben naknadni poseg, opozarjam na možnost izgube kulturne dediščine, ki jo marsikje ogroža bližina površinskega izkoriščanja in eksploatacijski interesi (grad Podsmreka pri Višnji gori). Popolne revitalizaciJe torej s še tak- šnim prizadevanjem ni mogoče doseči, še tako popolna revitalizacija kamnalo- mav bo vedno le skromno poravnan dolg nar2vi. krajini. Razmislek o izbiri drevesnih vrst Od pravilne izbire drevesnih vrst, s katerimi naj »revitaliziramo« opuščene kamnolome' je pravzaprav odvisen kon- čni uspeh posega. če smo zanesljivo ocenili, katere stopnje sukcesij, ki bi jih narava dograjevala postopoma, lahko »prehitimo«, bo pogozditev uspela, sicer bo propadla. Izbrane pionirske dreve- sne vrste, ki le slabo funkcionirajo v varovalnem pogledu, ne bodo uspešne za revitalizacijske namene. Vrste, ki ne spadajo v te naravne ekološke sisteme, ne morejo uspevati ali bi estetsko motile (tujki!). Izbrane vrste mora je hitro in učinkovito vezati tla. Zaradi padajočega kamenja morajo biti odporne na odira- nje lubja, na zasipavanje, ne smejo rasti previsoko, po možnosti morajo biti zim- zelene in košate, z gostim spletom kore- nin in z razvito srčno korenino, dajati morajo obilico humusa (biomeliorator- ji !), za kasnejšo naselitev zahtevnejših vrst. Po skromnosti glede vode, talnih za- htev, majhne občutljivosti na tempe- raturna nihanja in zimzeleno krošnjo (estetska funkcija) imajo na dolomitu prednost avtohtoni iglavci, predvsem bori, ki so razmeroma odporni proti ožigam in pozebam, škodljivcem in bo- leznim, zasutju, pa tudi proti onesnaže- nemu zraku. Pod krošnje borov se tudi same naselijo senčnejše drevesne in grmovne vrste iz naleta semena - črni gaber, mast puhavec, cer, mali jesen, makovec, jerebika, puhasta, navadna breza, trepetlika, nekatere vrste vrb, gorski javor. Bori razvijejo globoko srčno korenino in dobro vežejo tla. · Smreka je manj primerna. Če je njeno deblo zasuto do S-lO % svoje višine, se pojavijo klorotične krošnje. Zakisuje podtago, zaradi plitvih korenin slabo veže tla, poleg tega je slabo odporna na onesnažen zrak. Pavšalnih receptov o izbiri pravšnjih drevesnih, grmovnih in travnih rastlin- skih vrst ni mogoče predpisovati. Vsak objekt zahteva svojo specialno analizo in obravnavo, odvisno od krajinskih in rastiščnih značilnosti prostora. Pestrost in bogastvo avtohtonih vrst je veliko, zato je pravilna izbira najustreznejših, njihov prostorski razpored in mešanost zahtevna strokovna naloga. ZAKLJUČEK Razmišljanja v članku se lotevajo obrobnih gozdarsko-ekoloških vprašanj sicer sestavljene problematike drugih strok (prostorsko planiranje, krajinar- stvo, urbanizacija, geologija, rudarstvo, gradbeništvo, varstvo naravne in kul- turne dediščine ... ), pri vseh pa bi moral biti trajno prisoten skupni končni cilj - čim manj prizadeto okolJe in njegova uspešna revitalizacija. Ker pa je ta pogo- jena s povsem določenimi zahtevami, je nujno, da jih ostale stroke poznajo in zato načrtujejo temu cilju prilagojene strokovne rešitve. Vsak drugačen pri- stop pomeni dvomljiv uspeh revitalizaci- je, zapravljen denar, nepopravljiva dru- žbeno in ekološko škodo. LITERATURA l. Boell, S., 1983: Lebendverbau beide Sanie- rung von SteUen Hange. Schweiz. Zeitschri.ft fur Forstwesen, 3, 167-177. 2. Boenecke, G, 1985: Verwendung und Ge- winnung von Weidenstecklingen. AJlg. Forstzeit- schrift, 44, 1186-1187. 3. Dobre A., 1978: Oblikovanje cestnega telesa m ozelenitev brežin pri gradnji gozdnih cest. IGLG, Ljubljana. 4. Dobre. A .. 1979: Kdaj lahko pn gradnji goz- dnih cest prepustimo brežine naravni ozelenitvi. Sodobni kmetijstvo, 2. 5. Gortor.. F., 1985: Die BoschungsberunWlg ist heute keine Kosmetik mehr. lnternationalen Holz- markl, 22, 1-2. 6. Herth, H., 1970: Postopek h1drosetev za oze- lenitev pobočij . Ceste i.n krajina, Sl-E2. 7. Horvat-Marolt, S., 1985: Prvme smotrne ob- nove gozda. Gozdarski štud ijski dnevi, Portorož, 1984. 8. Jovkovic. B., 1954: Vegelativno vezivanje ko- sine na putevima i prugama. Naše gradževinarstvo 9. 241-250. 9. Kazmaier, P., 1972: Schutz und Begrtinung von Boschungen durch eine Grosspreite. Allg. Forstzeitschnft, 13. 838--839. 10. Kalin W., 1982: Landschaftsschonender Kies- und Fels abbau, dargestellt an einigen Beispielen aus dem Kanton Schweiz, Schweiz. Z. Forstwes., 133, 3. 239-247. ll. Medvedovic, A. , 1978: Hidrosetva - kom- pleksna metoda zaštita tla protiv erozije, bez prethodne pripreme 1 humuziranja. Ceste i mosto- VI, 4, 119-121. 12. Naveh. Z., Lieberman, A S., 1983: Land- scape Ecology. Theory and Application. Sprmger Verlag, N. Y .. Bertin. Hiedelberg, Tokio. 13. Prochazka, ]., Staus, 1981 : Bei:rag zu den ingenieur biologischen Bauweisen im Bereich des 5 Strassenbaus und der Hangsicherung. Der Schweizer Foster, 3, 133---138. 14. Shugart, H. H., 1984: A Theory of Forest Dynamics. Springer Verlag N. Y. 15. Strgar, V., 1976: Ozelenjevanje rudniškega jalovišča Žirovski vrh. Varstvo narave 9, 35--54, Ljubljana. 16. Stovrek, W., 1973: Moderne Verfahren der Auspritz - Begri.inl.Ulg von Boschungen, Allg. Fors- tzeitschrift, 8, 155. 17. Šibalic, D., 1973: Vloga vegetacije pri održa- vanju komunikacija u lbarskoj klismi. Šumarstvo, Umiranje gozdov ( 1987 - junij) l. BALDER, H., LAKENBERG, E.: Neuartiges Eichensterben in Berlin (AFZ, 1987- 27-29) (684-- 686) 2. BERGMANN, F., SCHOLZ, F.: The Impact of Ait Pollution on the Genetic Structure of Norway Spruce Silvae Genetica (1987; 36, 2, 80-83). 3. GEBUREK. T., SCHOLZ, F., KNABE, W., VORNWEG, A.: Genetic Studies by Isozyme Gene Loct on Tolerance and Sensittvity in an Air Pollu- ted Pinus sylvestris Field Tria! (Silvae Genetica; 1987; 36, 2, 80---83), 4. JUKOLA-SULONEN. E. L., MIKKOLA, K., NEVALAINEN, S., YLIKOJOLA, H. : Vitality of Conifers in Finland 198t>-1986 (Research Bulletin of the Finnish Forest Research Institute, ILME Project, Helsinki 1987, -, -, 30 str.). S. KAPUS, T. M : Wir haben die Well nicht von unseren Kindern ausgeborgt (OEFZ, 1987, 98, 6, 64). 6. KAR. P.: Luftschadstoffe: Bioindikation mtt Hifle von Flechten; Holz-Kurier, 1987, 49, 28, 10), 7. KREČEK. J. RABSTEINEK, 0. : Vysledky les- nicko-hydrologickeho vyzkumu v iimsni oblasti Jizerskych hor (Lesnicka prace, 1987, -, 3, 123- 126). 8. LOKVENC, T.: Vyber sadboveho materialu pro zalesnovani imismch holin (Lesnicka prace: 1987, -, 5, 204--208). 9. MAČEK, J.: Nova domneva o vzrokih odmira- nja gozdov. Odmiranje sekvoj v Kaliforniji (po Spieglu); GV, 1987, 45, 6, 307-JOS. 6 7/8, 3-22. 18. Zorn, M., 1975: Gozdnovegetacijska karta Slovenije, tipkopis, Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana. 19. 2onta, I., Kmecl. M., Smole, L, Dobre, A., Zemljič, M., 1980: Kamnolom PovodJE. Ekološka sanacija, IGLG, Ljubljana. 20. 2onta, I., Smole, 1., Škulj, M., 1984: Kamnolom keratofirja in dolomita Vrčica - Kamna gorica. Ureditveni načrt in ekološka sanacija. IGLG, Lju- blana. 21. * Uradni list SRS 17nS: Zakon o rudarstvu. 10. MARECHAL, A., REGINSTER, Y.: Inven- taire sanitaire de natre foret contribution de la te1edetection (Bulletin de la S. R. F. de Be1gique; 1987,94, 3, 113---120). ll. MOORE, T. R : The effect of si.mulated acid rain on the nutrient status of subartic wood.land soils in eastern Canada; Can. J. For. Res., 1987, 17, S, 370-378. 12. STRASSER, R].. SCHWARZ, B .. BUCHER, ]. B.: Simultane Messung der Chlorophyll Fluores- zenz-Kinetik bei verschiedenen Wellenlaengen als rasches Verfahren zur Fruediagnosse von Immissionsbelastungen an Waldbaeumen (Eur. J for. Path., 1987, 17, 3. 149-157). 13. STRELETZKI. H. W.: Ueberpruefung der Waldschadensentwicklung 1987 durch Unterstich- proben (Der Forst- lUld Holzwirt, 19&7, 42, 12, 317-Jl8). 14. *Waldbauliche Moeglichkeiten in Anbe- lracht der Waldschaeden (AFZ, 1987, -, 26, 668- 660). 15. *Wald.schaeden- was nun? (AFZ, 1987, -, 27-28, 688--689). 16. WALDSTEIN, C.: forstliche Raumplanung als saatspohtische Aufgabe (OEFZ. !987, -, 6, 42-43). 17. WOHLMEYER, H.: Wie kann der •;ergewal- tigten Natur geholfen werden (OEFZ, 1987, -, 6, 34-37). 18. ZOEFFL, H. W. : Naehrelementversorgung mitteleuropaeischer Waelder (OEFZ, 1987, -, 6, 46). OXF.: 612/613 Modelna porazdelitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih Mitja Cimperšek* Cimperšek, M.: Modelna porazdelitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih, Go- zdarski vestnik, 46, 1988, l, str. 7 ci t. lil. : 5, v slovenščini . Med številnimi normalami, s katerimi usklajujemo ravnotežje med proizvodnjo in prido- bivanjem lesa, je tudi porazdelitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih. V sestavku je prikazan računalniški model, s katerim lahko izra- čunamo normalno teoretično disperzije lesne zalo- ge. Cimperšek, M. : A model-like classif!catton of wood reserve according to exoanded thickness groups, Gozdarski vestnik, 46, -1988, l, pag. 7 m Slovene, ref. : 5. Among numerous standards by which we are looking for a balance between the wood production and wood processing is also a classi.fication of wood reserve based on thickness groups. This article presents a computer a compu- ter model with which we can figure out a normal theoretical dispersion of wood reserve. * M. C., dipl. inž. gozd. GG Celje, TOZD Boč, 63250 Rogaška Slatina UL 14. div. 19. , YU. l. UVOD Ko je proti koncu 18. stoletja v okolici manufakturnih obratov in večjih naseL- bin nastopilo pomanjkanje lesa, so se med prirodoslovci pojavili prvi pozivi po opuščanju grobih metod eksploata- cije gozdov. Vedno bolj glasno so zahte- vali preusmeritev na bolj smotrno in postopno izkoriščanje le-teh. Že v za- četku 19. stoletja se je skupina gozdar- skih strokovnjakov, med katerimi so naj- bolj znani Cotta, Hartig, Hundeshagen in Heyer, odzvala tem klicem in zasno- vala temelje trajnemu izkoriščanju go- zdov. Njihove takrat zamišljene ideje o »normalnem stanju gozdov«, so še danes izhodiščni modeli za preverjanje trajno- sti gospodarjenja z gozdovi. Med številnimi normalami, katerih se poslužujemo pri iskanju ravnotežja med proizvodnjo in pridelavo lesa, je tudi porazdelitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih. Tovrstna disper- zija je že dolgo poznano orodje naših urejevalcev, vendar zaradi nepoznava- nja normalnega ali ciljnega stanja, nima prave usmeritvene vrednosti. S prodo- rom računalnikov in uporabo modelov v načrtovanju, pa so tudi gozdarjem dane možnosti za učinkovitejše ugotav- ljanje odnosov med biološkimi in dru- 7 žbeno ekonomskimi vidiki gospodarje- nja z gozdovi. 2.0 TEORETIČNA PORAZDELITEV ŠTEVILA DREVES Porazdelitev lesne zaloge po razširje- nih debelinskih razredih je izpeljana iz distribucije števila dreves po debelin- skih stopnjah ab razredih. Strukturo go- zdov po številu dreves prikazujemo na- vadno s frekvenčnimi krivuljami. Iz teo- rije urejevalnih metod sta poznani dve bistveno različni porazdelitvi. V prebi- ralnih gozdovih uporabljamo za oceno normalnosti Liocourtovo enačbo geome- trijske progresije. V enodobnih gozdo- vih pa se drevje po razdeljuje v Gaussovi zvonasti krivulji. Med tema dvema ti- poma pa srečujemo številne vmesne in matematično manj pravilne porazdeli- tve. Zaradi prevladovanja enodobnih go- zdov se bomo omejili samo na Gaussovo porazdelitev, ki jo imenujemo tudi nor- malno. Z njo se na splošno najpogosteje srečujemo pri opisovanju naravnih feno- menov. V statistiki pa tvori osnovo števil- nim drugim teoretičnim porazdelitvam in praktičnim metodam vzorčenje. Normalna porazdelitev je določena z dvema parametroma: - z artimetično sredino (M) in - standardnim odklonom (S). V našem modelu smo uporabili fun- kcijo gostote relativnih frekvenc za nor- malno porazdelitev. Njen matematični izraz je naslednji: Z normalno krivuljo pa ne označujemo samo en tip krivulje, temveč pod tem imenom združujemo pestro paleto raz- 8 ličnih funkcij. Poleg simetrične, unimo- dalne poznamo različne asimetrije ter dvo- in večvrhe porazdelitve. Krivulje z več vrhoVl so reden pojav pri mešanih, raznodobnih sestojih, ki so navadno zmes dveh ali več populacij različnega nastanka, različne starosti ali imajo dru- gačen ritem rasti. 3.0 MODEL TEORETIČNE PORAZDELITVE LESNE ZALOGE V mnogoterih dejavnostih in znanstve- nih disciplinah je postala uporaba mo- delov splošno razširjena metoda različ­ nih načrtovalnih postopkov. Nobenega dvoma ni, da so modeli izdatna miselna in tehnična pomoč pri razumevanju in reševanju znanstvenih in drugih opera- tivnih problemov. Uporaba modelov je s prodorom računalnikov pridobila na pomenu in z velikimi koraki osvaja tudi gozdnogospodarsko načrtovanje. Model lahko preprosto definiramo kot imitacijo nekega realnega ali zamišlje- nega stanja. Razlikujemo verbalne in matematično formulirane modele. Kljub temu, da so vsi zahtevnejši modeli na- vadno multivariabilni, jih analitično rešu- jemo tako, da vsakokrat variiramo po en parameter, medtem ko druge preve- demo v konstante. Na ta način pridemo do sintetičnih modelov, kakršen je naš informacijsko-matematični model, s ka- terim simulira mo teoretično porazdeli- tev števila dreves. Naš model je zasnovan na sledečih predpostavkah: 3.1 Porazdelitev števila dreves je simetrična Izhajamo iz takega normalnega stanja pri katerem imamo sestoje določene drevesne vrste zastopane v vseh staro- stnih razredih enako. V tem primeru je NORMALNA PORAZDELITEV V ENODOBNIH GOZDOVIH LIOCOURTOVA PORADELITEV V PREBIRALNIH GOZDOVIH DVOVRHA NESIMETRIČNA PORAZDELITEV V RAZNODOBNEM GOZDU seštevek dreves po debelinskih stop- njah ali razredih normalna porazdelitev. če število po stopnjah pomnožimo s tarifo, podatke združimo v razširjene debelinske razrede (do 30 cm, 31-50 in nad 51 cm), izračunani odstotni deleži že predstavljajo iskane podatke. Krivulj- čna disperzija grafično predstavlja to zamisel. Toda iz prakse poznamo, da se drevje v enodobnih sestojih ne porazde- ljuje simetrično. Hren in Kovačič sta v naravnih bukovih in hrastovih gozdovih 9 N Oisperzija lesne zaloge v odvisnosti od srednjega sestojnega premera ugotovila, da je porazdelitev v mladih sestojih levo asimetrična, v starejših se- stojih postaja simetrična in v gospodar- jenih pomlajencih preide v desno asi- metrijo. Predpostavili smo, da se na ta način odkloni izravnajo. V modelu smo uporabili že naveden obrazec za izračun relativne gostote fre- kvenc. Formula je res zapletena in niko- mur ne bi prišlo na misel, da bi se »peš« podal skozi množico podatkov. Z raču­ nalnikom pa igraje opravimo še mnogo bolj zahtevne matematične operacije. 3.2 Zmanjševanje števila osebkov s starostjo Z rastjo v višino in širino potrebujejo drevesa vedno več prostora, svetlobe, vlage in hraniv. Izločanje dreves je v rani mladosti, to je v obdobju najhitrej- šega priraščanja intenzivno, nato pa se postopoma umirja. Upadanje števila osebkov s starostjo se razlikuje med · posameznimi drevesnimi vrstami. Na- lO splošno je pri senčnih počasnejše kot pri tistih vrstah. ki potrebujejo za razvoj več svetlobe. Tudi na različno rodovitnih tleh je lahko drugačno . Na slabših tleh najdemo večje število osebkov na enoto površine kot na boljših tleh. Zmanjševanje števila dreves lahko iz- razimo s hiperbolo, ki se asimptotično približuje obema koordinatnima osema: N = A. x -B Različnost izraža ta koeficienta A in B, ki smo ju za različno boniteto tal pred- hodno vstavili v progTam posebej za vsako drevesno vrsto. Pri izboru smo se ravnali po prevladujočem deležu goz- dnih združb, v katerih se pojavljajo po- samezne drevesne vrste v gozdnogo- spodarski enoti. Koefici~nta smo izraču­ nali iz donosnih tablic. Iz istega vira srno za v naprej določeno obhodnjo izbrali tudi največji povprečni sestojni premer, do katerega poteka grupiranje in sorti- ranje števila dreves po stopnjah. N = A . X -B S = S + S.Q (X-H) 2 Y=~-~ S y211 Ni = Y . N DIAGRAM POTEKA PROGRAMA PRINT Hl(V), M2(V), M3(V) ll 3.3 Odnos med aritmetično sredino in varianco S starostjo se spremi.nja tudi variacij- ska širina disperzije drevesnih vrst. Za naravne ekosisteme je poznano, da je standardni odklon približno enak arit- metični sredini. Med posameznimi dre- vesnimi vrstami pa so lahko precejšnje razlike. V modelu smo uporabili sledeč o bra- zec, s katerim spreminjamo standardni odklon: S=M . Q Korekturni koeficient Q leži med O. 7 in 1.0 ter izraža različnost med dreve- snimi vrstami in bonitetami tal. Na diagramu poteka je razviden izra- čun podatkov. Ta prične z vstavljanjem deležev drevesnih vrst. V trojni vgne- zdeni zanki izračunamo za vsako stopnjo in drevesne vrsto število dreves, ki jih sortiramo v dvodimenzionalno matriko. Seštevke pomnožimo s tarifo, združimo v razširjene razrede ter izračunamo de- leže za vsako drevesno vrsto, posebej pa odnose prikažemo skupno za listav- ce, iglavce in celoto. 4.0 PREIZKUS MODELA Modelno porazdelitev lesne L.aloge po razširjenih debelinskih razredih pri- kazujemo za družbene gozdove gozdno- gospodarske enote Rogaška Slatina, pri- merjalno za vsa pretekla povojna uredi- tvena obdobja. Za zadnje obdobje so podatki skonstruirani, ker se je po letu 1983 enota razdelila na 6 oz. S celovitih uredi tv enih načrtov z različnimi dobami veljavnosti. S tem pa nismo samo pove- čali obseg del pri sestavi načrtov, otežili spremljanje izvajanja načrtov, temveč smo popolnoma porušili analitično pri- merjanje gospodarjenja med desetletji. PorD7delltev lesno z11loge po rDlS. deb&l. rau. v priaerjDvl s sterostnl•l r11zredl ln delezl drV6Sillh vrst Leto 195~ 196~ 1974 Povr s 1 n1!41e 3300 liSB lfil 39SR Lesn11 u 1 ogD-.3 615.923 W.319 C601.916J IBU!QQ Povpr .obhndnj D-Iet 111 112 114 115 Delez gl.dnnos11 v X BB 11 "' 35 Ile lezi Sli 12 bu66 5.1 13 bu 63 SI 14 bu6J SlU bti62 drevesnlh je S hr 7 je .( hr 8 je 3 hr 9 je 'l hr 18 vrst ol 1 ol 9 111 1 ol 9 ol 2 ol 9 ol 3 ol 9 Dej.por. LZ v % 34:.45:21 52:37:11 52:39! 9 49:41: H:l Hod. por.LZ-v% 49:42: g 49:42: 9 48:42:Hl 48:42:10 12 Tuc:li v gozdarstvu je zavel duh birokra- tizma, ki se ne ozira na dejstvo, da imamo v Jugoslaviji panogo (žal) podjet- niško urejeno in je torej vsak gozdni obrat samostojen gospodarski subjekt, ki mora težiti k trajnosti donosov in racionalni rabi vseh proizvodnih dejav- nikov. Toda pustimo te načrte, ki so tako kot razsušena vedra brez soka, malo uporabni in se vrnimo k naši pregledni- CL Iz grafičnega prikaza razmerja staros- tnih razredov je razvidno, da smo imeli v začetnem povojnem obdobju močan presežek zrelih gozdov. Površinsko stanje se je spreminjalo zaradi pogostih reorganizacij, krčitev gozdov za kmetijske potrebe in s ponov- nim odkupom ter ogozditvijo opuščenih kmetijskih zemljišč. Lesna zaloga postopno narašča, ven- dar izboljšanje ni tako izrazito kot ga prikazujejo števillosveščenost ljudi še ni taka, da bi se v celoti zavedali pomena splošnokoristnih funkcij gozdov((. V sklepih je sicer več predlogov za dodatni dotok reprodukcijskih sredstev za razvoj gozdarstva, vendar so ta sred- stva skoraj nepomembna. kot npr.: do- datni pnspevki uporabnikov gozdov s posebnim namenom, ki zajemajo le okoli 2% skupne gozdne površine Slovenije; pravilnejše zajemanje odstopljenih sredstev za cestni dinar (1986. leta O, 17% od vrednosti lesa); znižanje davka za dohodek TOZD; prispevki za gozdne sadeže ipd. Vse predlagane rešitve še zdaleč ne pokrivajo naraščajočih reprodukcijskih potreb gozdarstva. Potrebno jih bo raz- širiti in dopolniti s številnimi pobudami in predlogi iz razprave na tem posveto- vanju. Upoštevanja vredne pa morajo biti tudi rešitve razvoja gozdarstva v nekaterih razvitih državah, s katerim smo bili na tem posvetovanju seznanjeni. Nevzdržno je stališče v gradivu, da »re- 21 šitve, ki jih za financiranje gozdne repro- dukcije uveljavljajo v tujini, niso nepo- sredno prenosljive, ker so nastale v bistveno drugačnih družbenoekonom- skih okoliščinahu. Mar se pri izhodu iz sedanje krizne situacije ne zgledujemo tudi po rešitvah iz držav z razvitim tržnim gospodar- stvom? In če te države skrbe za ohrani- tev gozdov in po potrebi prispevajo reprodukcijska sredstva tudi iz družbe- nih virov, mar v naši socialistični samo- upravni družbi splošnodružbenega po- mena gozdov ni mogoče še bolj učinko­ vito zavarovati?! Tugomir Canjko Ugotovitve in stališča I. Organizacije inženirjev in tehnikov gozdarstva in predelave lesa posvečajo znotraj svoje društvene aktivnosti veliko pozornost in skrb tudi oblikovanju opti- malnih strokovnih stališč in predlogov za razreševanje temeljnih razvojnih na- log in problemov. S tem namenom je Zveza društev inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva 12. decembra 1987 v Slovenj Gradcu organizirala tudi stro- kovno posvetovanje (že 72. po vrsti) o finansiranju gozdne reprodukcije, ki da- nes brez dvoma predstavlja najbolj ak- utalen in odprt problem gozdarstva. Gradivo za posvetovanje »Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo« je pripravila petčlanska delovna skupina, vsebuje pa tudi informacije o razreševa- nju te problematike v ZR Nemčiji in Švici. Soglasno je bila sprejeta pobuda, da se naj z ugotovitvami in stališči s posve- tovanja in dokončnim gradivom razisko- valne naloge »Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo« seznanijo vsi pri- 22 stojni republiški orgam m institucije, Zveza društev inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva pa se naj zavzame za upoštevanje in uveljavitev usklajenih in enotnih strokovnih stališč . II. l. Gradivo za posvetovanje je oce- njeno kot skrbno pripravljen utemeljen strokovni dokument, ki že v svojem, po obsegu prevladujočern, uvodnem in analitičnem delu, zagotavlja solidno osnovo za oblikovanje pravilnih in enot- nih strokovnih stališč za razšrevanje na- stalih problemov okoli finansiranja goz- dne reprodukcije. Žal v gradivu manjka analiza za industrijo celuloze in papirja in tako ni zaobseženo celotno gozdno in lesno gospodarstvo: le to je potrebno izdelati. 2. Posebno težo pa je razprava o obdelani snovi pripisala primerjavam z nekaterimi državami z razvitim tržnim godpodarstvom (ZR Nemčija, Švica ter ustna informacija na posvetovanju o go- zdarstvu in lesni predelavi na Japon- skem). Te države učinkovito skrbe za trajno ohranitev gozdov in prispevajo v ta namen reprodukcijska sredstva. Če­ ravno so te rešitve nastale v drugačnih družbeno-ekonomskih okoliščinah, to ne more biti ovira, da tudi v naši sociali- stični samoupravni družbi naraščajo­ čega splošno družbenega pomena go- zdov, ne bi mogli učinkovito družbeno zavarovati. 3. V razpravi je bila podana tudi infor- macija o načinih finansiranja gozdne reprodukcije v naših drugih republikah in pokrajinah. Ugotovljeno je bilo, da so glede sistemskih rešitev za ohranitev in reprodukcijo gozdov nekatere repu- blike in pokrajine pred nami, čeravno jim je do nedavnega prav naša rešitev finansiranja gozdne reprodukcije bila za zgled in so jo od nas povzeli. 4. Razprava je opozorila tudi na po- manjkljivost dokumentacije, ki ne vse- buje c8lotnega obdobja povojnega raz- voja gozdarstva in bogatih izkušenj iz tega obdobja prav glede obravnava- nega problema finansiranja gozdne re- produkcije. Takšen prikaz bi nas prive- del do spoznanja, da ponovno iščemo rešitve, ki smo jih v tem obdobju že dvakrat imeli, pa smo jih kljub zadovolji- vim rezultatom zaradi domnevne ne skladnosti s spremenjenimi družbeno- ekonomskimi odnosi morali ponovno opustiti. V celoti je bil problem finansi- ranja reprodukcije gozdov rešen od 1951. do 1961. leta, ko so bila sredstva za reprodukcijo zagotovljena iz gozdnih skladov ter od 1974. do 1985. leta, ko so bila sredstva zagotovljena z določili te- danjega zakona o gozdovih. Iz dokumen- tacije gradiva, ki drugo od omenjenih obdobij že zajema, je razvidno, da se je sečnja gozdov v 10 letih povečala za 21 %, brez bojazni za ohranitev gozdov, saj se je obseg vlaganj v obnovo gozdov v teh letih povečal za 149% in v gradnjo cest za 46%. Ker pa omenjenih določil zakona o gozdovih iz 1974. leta v novem zakonu o gozdovih iz 1985. leta kljub strokovnim prizadevanjem žal ni bilo mogoče ohraniti, se negativne posledice že kažejo v planiranem znižanju letne sečenj za 138.000 m3 (-3,8 %), gradnja gozdnih cest pa se je že l 986. leta v primerjavi s povprečjem 1981.-1985. leta zmanjšala za 31 %. 5. Kljub temu, da je razprava v splo- šnem pozitivno ocenila uvodni del gradi- va, pa je sklepni del ocenjen kot po- manjkljiv, nedorečen in preotpimističen. Podani so sicer številni predlogi za do- datne finančne vire za gozdno repro- dukcijo, vendar se večina predlogov nanaša na po obsegu manj pomembne vire, medtem ko so predlogi za aktivira- nje g1avnih virov, ki naj bi bili namenjeni trajni ohranitvi in krepitvi vse pomemb- nejših splošno koristnih, kakor tudi le- snoproizvodnih funkcij gozdov, presplo- šni, nedorečeni in nerealni. V pretežni meri se nanašajo na zajemanje prispev- kov le od nekaterih uporabnikov splo- šno koristnih funkcij, ki pa jih je težko opredeliti in kvantificirati, Uvedba splo- šnega prispevka občanov pa naj bi bila neizvedljiva, kot je v gradivu tudi nave- deno. Razmišljanja o tem ne morejo mimo dejstva, da je skupni imenovalec za občane družba kot celota, tako njeni materialni viri in pa regulati'ma vloga. V to področje pa sklepi ne zahajajo, oziroma ponujajo le delne rešitve. 6. Učinkovita ekološka sanacija je iz- redno dolgoročen proces, kl. ne more rešiti sedanjih problemov sanacije go- zdov in zahteva povsem spremenjeno strategijo gospodarjenja v vseh gozdo- vih. To pa tudi zahteva ob planiranem obsegu izkoriščanja gozdov bistveno večja, takojšnja vlaganja v gozdove. S takšno spremenjeno gospodarsko stra- tegijo mora gozdarstvo začeti takoj, če hoče zagotoviti trajnost gozdov in dono- sov. Tako velikih in potrebnih sredstev pa gozdarstvo in porabniki lesa ne mo- rejo zagotoviti. 7. Ob naglo naraščajočem splošno družbenem pomenu gozdov, njihovem vse močnejšem onesnaževanju in umira- nju ter splošni ekološki krizi, bi doseda- nji reprodukcijski posegi lahko zadoš- čati le za preživetje, nikakor pa ne za izboljšanje stanja gozdov. V ta namen bo za ohranitev in krepitev splošno ko- ristnih funkcij gozdov potrebno aktivirati nove, dodatne trajne reprodukcijske vi- re. 8. Razprava je analitični del predhod- nih rezultatov raziskovalne naloge potr- dila, ugotovila pa je, da je v zaključnem delu (točka 8. zaključki) pomanjkljiva in jo je potrebno spremeniti in dopolniti smiselno z vsebino razprave na posveto- vanju. 23 OXF.: 903(52) Zagotavljanje sredstev za vlaganje v gozdove na Japonskem Dr. Slavka Kavčič* l. Nekaj uvodnih pojasnil V letošnjem letu sem bila nekaj več kot dva meseca na strokovnem izpopol- njevanju na Japonskem. Med vprašanji katerih rešitve sem hotela videti tam, je bilo tudi, kako zagotavljajo sredstva za vlaganja v gozdove. Vzroka, da sem to uvrstila med prioriteto ter v ta namen obiskala ustrezne institucije in ustanove, sta bila predvsem dva: l. V komisiji za finančno-ekonomska vprašanja pri Splošnem združenju go- zdarstva Slovenije že dalj časa ugotavlja- mo, da v zaostrenih pogojih gospodarje- nja gozdarstvo ni več kos zahtevam, da samo finansira vlaganja v gozdove dolo- čena v gozdnogospodarskih načrtih. Po- sledica tega je, da gozdnogospodarske organizacije obveznosti iz godznogospo- darskih načrtov ne (morejo) bodo mogle vključiti v svoje plane gospodarjenja in jih tudi uresničiti. 2. Ko smo v širši delovni skupini (po- trjeni v splošnih združenjih gozdarstva, lesarstva in celulozne ter papirne indu- strije) z nalogo, da prouči možnost zago- tavljanja sredstev za gozdno reproduk- cijo v okviru reproverige, govorili o dispoziciji naloge z istim naslovom (re- zultati so bili predstavljeni na posvetova- nju), smo se dogovorili, da v raziskavi prikažemo tudi rešitve teh vprašanj v nekaterih drugih deželah. Takšen sklep smo sprejeli, čeprav smo menili, da verjetno rešitve drugod ne bo možno * Dr. S. K., izredna profesorica, Biotehniška fakulteta. VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83. 24 avtomatično uporabiti v predlogih komi- sije. Preden damo nekatere rešitve o go- spodarjenju z gozdovi na Japonskem še nekaj podatkov o japonskem gozdar- stvu. Gozdovi zavzemajo 67% celotne po~ vršine Japonske. Od skupnih gozdov jih je 60% v zasebni lasti, okrog 30 % v državni lasti, lO% gozdov pa je javnih. S temi gospodarijo lokalne oblasti. Po- sek lesa na enoto je znatno večji v državnih kot v družbenih gozdovih. Raz- log je v tem, da tudi japonski kmetje z gozdovi varčujejo, jih hranijo za hude čase. Prodaja lesa iz zasebnih gozdov zavzema 54% celotne prodaje, iz držav- nih pa 36%. Japonsko gozdarstvo je znano tudi po golosekih. Posledica tega je skoraj 60 % wnetnih gozdov. Neugodna okoliščina sedanje generacije je, da je večina teh gozdov mlajših od 30 let. Zato potrebu- jejo veliko nege, ni pa jih še mogoče izkoriščati. V državnem sektorju je takih gozdov kar 90 %. V takšnih gozdnih nasadih so večina iglavci, med katerimi zavzemata največji delež »sugi« - cryp- tomeria japonica in »hinoki« - chamae- cyparis obtusa (70% ), medtem ko skoraj ni listavcev. V naravnih gozdovih je razmerje obrnjena. Iglavcev je le 15%, listavcev pa kar 70 %, ostalo so mešani gozdovi. 2. Vloga Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pri zbiranju sredstev za vlaganja v gozdove Z gozdovi, ki so v državni lasti, gospo- dari Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in ribištvo, oddelek za gozdarstvo. Za operativno izvedbo ima orqanizirane nižje enote, to so okrajne in občinske uprave za gozdarstvo. Te po smernicah Ministrstva gospodarijo z gozdovi. Ves denar, ki ga dobijo od prodaje lesa se zbira na računu pri Ministrstvu, ki ga razporeja med nižje enote glede na potrebe in v skladu s planom. Po podat- kih za zadnjih deset let, z državnimi gozdovi nikoli ni bilo mogoče gospoda- riti po načelu samofinansiranja. Prihodki od prodaje lesa in drugih gozdnih pro- izvodov so za vlaganje v gozdove vključno z gradnjo gozdnih cest čedalje manj zadostni. V letu 1985 je denimo bilo porabljeno v družbenih gozdovih za pridobivanje gozdnih lesnih sortimen- tov, za gozdnogojitvena dela, za gradnjo gozdnih cest in za druge izdatke v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi 526 milijard yenov, s prodaJO lesa pa pridobljemh le 177 miljard yenov. Pomeni, da je bilo treba iz drugih virov zbrati kar dve tretjini sredstev. Večino, ca. 200 milijard je dala država iz proračuna. Seveda · pomenijo za državni proračun vlaganja v gozdove veliko obre.menitev, zato ni čudno, da iščejo dodatne vire, s po- močjo katerih bi lahko zaustavili trend naraščanja deleža tistega dela prora- čunskih sredstev, ki jih morajo zaradi večnamenskih funkcij gozda, namenjati za vlaganja v gozdove. Med akcije, ki jih vodi v ta namen Ministrstvo, sodijo: 1. Prodaja stoječih dreves. Vsak, ra- zen delavcev Ministrstva, lahko kupi solastništvo 20-30 let starih dreves na· 0,2 ha gozda. Sečnjo predvidijo, ko bodo drevesa stara 52-60 let. Pričakovani po- sek je 100 m3 lesa. Ko zrela drevesa posekajo, lastnik stoječih dreves deli dobiček z državo v razmerju SO : 50. Izračunali so, da se naložba kupcu obre- stuje po 4 % obrestni meri. Letno za takšno prodajo ponujajo 3000 ha gozda. V letu 1986 so plan realizirali 70%, v letu 1987 pa 100%. 2. Vlaganja v qozdove po načelu pro- fita. V tem primeru iahko nastopata skupno lastnik zemljišča, ki je istočasno tudi izvajalec in finanser. Pridelek se razdeli med lastnika zemlje in finanserja v razmerju 50 : 50. Ker pa imajo proble- me, kake zadržati kmete v v;.sokogor- skem svetu, v ta sistem vključujejo tudi kmete. Plačajo jim vse delo in priznajo še delež v pridelku in sicer lO%, tako da dobi država le 40%. 5. Že dalj časa pripravljajo celovit predlog, da bi viaganja v gozdove sofi- nansirali vsi tisti, ki uživajo druge nepro- izvodne funkcije gozda. V tem pogledu je znana predvsem shema delitve stro- škov za vlaganja v gozdove med uporab- nike vode. Prvič so predlog pripravili že leta 1985, vendar v parlamentu ni bil sprejet, kljub temu so ga uveljavile ne- katere okrajne uprave. Prispevek naj bi po tem predlogu plačevali vsi razen kmetijstva, ki sicer porabi 66 % vode. Menijo, da je bila prav oprostitev kme- tijstva takrat vzrok, da predlog v parla- mentu ni bil sprejet. Predlog je bil natančno operacionaliziran. Predvideli so vse plačnike prispevkov (vsi indivi- dualni porabniki vode od m3 porabljene vode, velika podjetja in hidiroelektrarne še poseben prispevek), namene porabe sredstev (za sanacijo gozdov, za osnova- nje visokogorskih gozdov in za ceste) in način upravljanja s skladom. V letu 1986 so pripravili nov predlog, veljal naj bi za lO let, ki pa v parlamentu spet ni bil sprejet, čeprav ga je podprla skoraj polovica članov parlamenta in dve tretjini lokalnih skupnosti. Glavni vzroki, da predlog ni bil sprejet: l. odpor velikih podjetij, ker bi jim to prineslo dodatne stroške, 2. ugovor, da gre za dobrino splošnega pomena, ki jo mora finansirati država, ne pa obreme- njevati prebivalce, 3. to bi v bistvu 25 pomenilo povečanje proračuna, kar pa ni skladno s politiko Japonske, da je treba proračun zmanjšati, 4. predraga voda ne bi bila dobro sprejeta pri naro- du, 6. zveza med gozdovi in vodo ni tako tesna, 6. itd. Ker za leto 1987 niso uspeli z vodnim skladom, so pripravili nov kratkoročen alternativni predlog in sicer: - delež državnega proračuna za vzdrževanje in obnavljanje gozdov so povečali za 1 O %, - ustanovili so sklad za gozdove, ki temelji na prostovoljnih prispevkih - donacijah posameznikov in podjetij, ki uporabljajo vodo, zlasti hidrocentrale in papirnice. Tega uporabljajo samo za zasebne gozdove: Takšen sklad je obli- kovan pri Ministrstvu, posebej pa ga imajo tudi nekatere prefekture, - ustanovili so društvo za pospeševa- nje pogozdovanja državnih gozdov. To naj bi zbiralo denar od nevladnih institu- cij. Njegova aktivnost pa obsega: a. izboljšanje gozdov, ker so vodni Vlil b. ohranjanje gozdov s posebnim na- menom, posebnih dreves itd. c. razširjanje informacij in oblikova- nje zavesti o pomembnosti gozdov. - potekata pa še dve akciji: l. ))zeleno pero«. Posamezniki prispevajo za vlaga- nje v gozdove z nakupom zelenega peresa. Da akcija poteka, je videti tudi na ulicah, kjer več mladih prodaja ze- leno pero in pri ljudeh, ki imajo pripeto priponko na oblačilih. Društvo poleg zbiranja denarja vodi tudi propagandno akcijo proti onesnaževanju okolja; ter 2. prodaja različnih predmetov po (prodaj- ni) ceni, ki je precej višja kot so stroški proizvodnje. Na ministrstvu so mi poka- zali dezodorans, ki ga nosijo ljudje s seboj kot reklamo za čist zrak. Dobiček od prodaje gre za vlaga!"tje v gozdove. Ministrstvo meni, da v svojih akcijah za zbiranje denarja ni uspelo tudi zato, 26 ker so bile priprave premalo temeljite. Zato je njihova dejavnost sedaj. bolj v oblikovanju predloga (menijo, da je se- danji dober), usmerja ena v osveščanje ljudi o pomembnosti gozda. To je bil tudi eden izmed vzrokov, da je njihov institut ovrednotil splošno koristne fu- nkcije gozda. V obrazložitvi ministrstva v objavi zneska kolikšna je vrednost neproizvodnih funkcij gozda, je napisa- no, da v študiji ne gre za akademsko razpravljanje ampak, da bi z njeno po- močjo morali realizirati naslednje: l. povečati delež tistega dela proračuna, ki je _namenjen gozdarstvu, 2. razdeliti del stroškov za vlaganje v gozdove med vse tiste, ki uživajo koristne funkcije gozda. Model, ki je na Japonskem po- znan za vrednotenje neproizvodnih fun- kcij gozdov, temelji na naslednjih ne- proizvodnih funkcijah gozda: zaščita vodnih virov, zaščita pred erozijo, re- laeacija, zaščita gozdnih živali, proi- zvodnja kisika. Zanimivo je tudi, da je ministrstvo naročilo anketo med ljudmi, kaj mislijo o tem, katere funkcije gozda so najpo- membnejše. Ankete so večkrat ponovili in ugotovili, da vedno več ljudi meni, da je lesno proizvodna funkcija manj po- membna funkcija gozda kot pa druge ne proizvodne ft.mkcije (leta 1986 je 70% vprašanih menilo, da so druge funkcije pomembnejše, v letu 1980 pa le 30 %). Ministrstvo, ki je zelo aktivno v teh prizadevanjih, meni, da bodo ob vseh pripravah s predlogom v celoti uspeli v letu 1988. V prizadevanjih so aktivni zato, ker vedo, če ne bodo bremena finansiranja porazdeWi med koristnike neproizvodnih funkcij gozda, bo treba vlaganje v gozdove pokriti iz proračuna. Ob sedanjem padanju cen in ob skrom- nih možnostih za povečevanje produk- tivnosti v gozdarstvu (kar posebej pou- darjajo) ni pričakovati, da bi lahko stro- ške vlaganj v gozdove pokrili s prihodki od prodaje lesa. 3. Pomoč pri vlaganjih v zasebne gozdove V zasebnem sektorju lastništva mora formalno skrbeti za vlaganja v gozdove lastnik gozda sam. Vendar, ker vedo, da breme nizkih cen lesa in drage delovne sile, pritiska tudi na kmeta, je sistem 100 % subvencij za vlaganja v gozdove že pravilo. Edini pogoj za subvencije je, da so lanetje člani kooperativ. Ker so v kooperativah zaposleni tudi strokovni delavci, želijo s to vezavo doseči, da bo denar smotrno in strokovno pravilno uporabljen. Seveda ni nujno. da dobijo kmetje 100% subvencijo, pravila igre so določena tako, da kmet vedno dobi najmanj 60%. Posebne rešitve imajo pri cestah. Stroške gradnje gozdnih cest ne upošte- . vajo niti pri stroških pridobivanja goz- dnih lesnih sortimentov niti pri gojitve- nih delih. Menijo, da so gozdne ceste , infrastruktura in da mora za njihovo izgradnjo posla beti država. Da je to res, so me prepričali podatki o virih finansi- ranja gradnje cest v letu 1985. V letu 1985 je bilo zgrajenih 3113 km cest, od tega v družbenih 828 (finansiranje iz proračuna) in 2285 km v nedržavnih go- zdovih. Od tega je bilo 2033 km (89 %) finansiranih s subvencijo centralne vla- de, 228 km ali 1 O% s subvencijo okrajnih uprav in 24 km (ali 1 %) z lastnimi sred- stvi privatnikov in s posojili. Gozdarstvo ima tudi manjše davke kot druge dejavnosti in sicer za približno polovico ( 17% davka na prihodke, med- tem ko je v drugih dejavnostih 34 do 35%, predelovalna lesna industrija celo 41 %). Gozdarstvu želijo olajšati poslova- nje tudi s poceni krediti za nabavo opreme. V ta namen imajo oblikovane posebne sklade. Na koncu še nekaj. Na inštitutu so me prosili, naj povem nekaj o tovrstni uredi- tvi pri nas. Ko sem jim razložila, kako zbiramo denar 7.n vlsgn.nja v gozdove, o opredelitvi, da je gozd dobrina splo- šnega pomena, o skupnem gospodarje- nju z gozdovi ne glede na lastništvo itd. so menili, da so naše rešitve dobre. Dvomili so edino ali bomo v zaostrenih pogojih gospodarjenja zdržali samo z opredelitvijo obveznosti najnižjega pro- centa prodajne cene za biološka vlaga- nja. Menili so, da bi morali opredeliti tudi tisti procent, nad katerim obveznost preneha in je treba potrkati na druga in ne več na gozdarska vrata. 4. Kaj mislijo japonski gozdarji o gospodarjenju z gozdovi na Japonskem? l. Menijo, da ni mogoče voditi go- zdarske politike iz centra, tako kot de- lajo pri njih. Izkušnje kažejo, da je treba tudi pri gospodarjenju z gozdovi upošte- vati razlike, ki so med posameznimi deli neke dežele. Če pa se politika vodi iz centra, ni mogoče upoštevati razlik, ki izhajajo iz lokalnih navad in/ali iz drugih vzrokov. V diskusijah, ki smo jih imeli na to temo, sem takoj postregla s podat- kom, da v Jugoslaviji nimamo jugoslo- vanskega zakona o gozdovih, kar pome- ni, da so razlike med republikami upo- števane tudi pri gospodarjenju z gozdo- vi. No, takrat še nisem vedela, da tudi pri nas razmišljamo, da bi gospodarjenje z gozdovi centralizirali z jugoslovanskim zakonom o gozdovih. 2. Akcije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo so prešibke. Tudi pri predlaganih rešitvah bodo bremena vlaganj za lastnike gozdov v gozdove prevelilKursinstitut« je v tem projektu tudi gonilna sila. Jernej Ude Letna konferenca sekcije za izkoriščanje gozdov v Sarajevu Sarajevo je bilo lani tri dni gostitelj udele- žencev Interkatedrske konference za izko- riščanje gozdov Zajednice ~wnarskih fakul- teta i instituta za šumarstvo i drvnu industriju Jugoslavije. Lanska tema posvetovanja je bila )) Izobraževanje gozdnih delavcev in izkušnje z domačo opremo pri izkoriščanju · gozdov«. Poleg gostiteljev so se posvetova- nja udeležile delegacije vseh fakultet in več inštitutov. · Prvi dan so udeleženci namenili izmenjavi mnenj in izkušenj o učnih programih in aktualnem znanstveno raziskovalnem delu. Na koncu razgovora so se oblikovala mne- nja: - ostaja problem financiranja raziskoval- nega dela, - razpolagamo z malo stare raziskovalne opreme, denar za novo pa ni zagotovljen oziroma ga je premalo, - obseg tehniških predmetov se na vseh fakultetah zaskrbljujoče zmanjšuje, - podporo za rešitev iz zagate je treba poiskati v operativi, ki je še vedno zaintere- sirana za raziskave iz tehniškega področja. Udeleženci posvetovanja so pripravili tudi več referatov na temo posvetovanja. Prof. Bojanin je podal pregled dosedanjih razi- skav domačih strojev pri spravilu in trans- portu lesa. Gostitelji so precej časa namenili primerjavi učinkovitosti in uporabnosti zgib- nikov Belt - GV - 70 in LKT - 81. V imenu odsotnega prof. Lovri ca je mag. Krpan podal kratek pregled izkušenj pri gradnji gozdnih prometnic z mehanizacijo od povojnih let pa do danes. Z referatom o ergonomskih raziskavah in rezultatih testiranja domačih strojev je prof. Lipoglavšek podal pregled večletnega raziskovanja na tem področju. O izdelavi lastne gozdarske opreme v SR Hr- vatski je svoje izkušnje in rezultate dela podal prof. Sever. Dva referata (Krpan, Potočnik) pa sta se dotaknila problema izobraževanja gozdnih delavcev s skupno ugotovitvijo, da je dejansko stanje daleč od želenega. Drugi dan posvetovanja so nam domači gozdarji predstavili OOUR Šwnarstvo Vareš, ki deluje v sklopu DO Jahorina. C-ospodarijo s 43.000 ha gozdov. letni posek 252.000 m3 bruto pa delno predelajo na CMS in v tovarni stavbnega pohištva v neposredni bližini. Prevoz lesa so prepustili drugi DO, ki se uk'.,rarja s transportom. Energetska kriza ji.h je prisilila, da za potrebe sušilnic lesa in ogrevanje uporabljajo lesne odpadke in lubje. V gozdu pa so demonstrirali delo z zgibnikom Belt - GV - 70, s katerim so zelo zadovoljni, tudi zaradi dostopne cene. V Sloveniji preizkušan prototip je že izbolj- šan. Zadnji dan posvetovanja smo si ogledali lesno predelovalno industrijo v Hadžicih in obiskali Igman - OOUR Šurnarstvo Hadžici. Lesno predelovalna industrija ima v Hadži- ci.h stoletno tradicijo, srečujejc pa se s podobnimi težavami kot drugod. Predvsem predelujejo premalo kvalitetnega in preveč drobnega lesa. Proizvodni program zajema stavbno pohištvo, ki vsega prodajo na doma- 29 čem trgu, medtem ko kvalitetno bukovino izvažajo zaradi težav z devizami. Na Igmanu - OOUR šumarstvo Hadžici so gostitelji demonstrirali spravilo lesa z LKT - 81. Zaradi vrtačastega sveta privlačujejo do 15 m daleč, predspravilo pa je s konji. Zelo zadovoljni so tudi s plastično rižo do- mače proizvodnje profila 500 mm za spravilo prostorninskega lesa na razdalji do 250 m po strmejših terenih. OXF.: 945.24;36 : 377 Na Igmanu smo videli tudi objekte, s katerimi razpolaga Šumarski fakultet Saraje- vo, kjer prebivajo študentje med terenskim poukom. V okolici imajo urejene poligone za terensko izvedbo programov pri pred- metih lskoriščavanje šuma in Šumske komu- nikacije. Naslednje leto bo posvetovanje organizi- ral Šuroarski. fakultet Zagreb, tema posveto- vanja pa bo transport lesa. Igor Potočnik Razstava gozdarskih strojev- Celovec 1987 B. Košir, M . Medved, L. Žgajnar* Tradicionalni celovški lesni velesejem so naši sosedje letos iz vročih avgustovskih dni prestavili na september. Razstavne prostore so razbremenili raznih potrošnih in gospo- dinjskih pripomočkov in tako povečali pro- stor za gozdarstvo in lesno industrijo. Že ob vstopu na sejemski prostor, kjer ni dišalo po čevapčičih, je obiskovalec dobil občutek, da se na drugi strani Karavank bolj kot pri nas zavedajo, da je poleg razstavlje- nih proizvodov nujno ponuditi kvalitetne prospekte. To zmorejo tudi nekateri naši proizvajalci, kot Železarna Ravne, ki je na sejmu ponujala izredno kvalitetne in lične informacije o svojih proizvodnih programih. Avstrijci so kmetom in ostalim lastnikom gozdov, ki se ukvarjajo z delom v gozdu, že na začetku ponudili spisek različnih kratkih izobraževalnih programov. Kaj pa naš kmet? Tudi majhna razstava o osnovni opremi pri podiranju drevja ter različnih tehnikah dela je bila največ namenjena njim. Razstavljalcem različnih motornih žag, ki so poznani tudi pri nas, se v zadnjem času pridružujejo tudi Japonci s svojimi tipi žag Echo. Zanimivost med priključki za motorne žage je predstavljal majhen vitel Zollern *mag. B. Košir, M. Medved, dipl. ing. gozd., L. Žgajnar, dipl. ing. gozd. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 30 Muli, ki ga prikazujemo na sliki l . Priključek sam, brez žične vrvi in motorja, tehta 18 kg in razvije potezno silo 17 kN in je uporaben tudi v popolnoma profesionalni organizaciji gozdne proizvodnje. Več različnih proizvajalcev poveznic je na verigah zamenjalo običajni »T(( zaključek z 20 do 30 cm dolgim, rahlo ukrivljenim, kovinskim podaljškom (slika 2). Ta naj bi služil kot pripomoček za lažje pripenjanje sortimentov, ki so težki in po celi dolžini leže na tleh ter v zimskih pogojih dela. Plastične drče, za katere pri nas očitno ni dosti zanimanja, drugod kar uporabljajo. Proizvajalci so letos pripravili tudi obsežen prospekt z različnimi tehnološkimi primeri uporabe te drče, ki je uporabna predvsem v redčenjih mlajših razvojnih faz gozda. Firma Habegger iz Švice je razstavljala različne izvedbe žičnih nategov (mehanske. hidravlične) in tudi take, ki potrebujejo za pogon motorne žage. Traktorje za spravilo lesa so zastopali že tradicionalni spremljevalci tega sejma, Tim- berjack, Iwafuji in Fendt. Za traktorske vitle, kot traktorske tritočkovne priključke, smo lahko ugotovili, da je izbira resnično bogata tako glede proizvajalcev kot tudi po velikosti in moči . Spravilo lesa na težkih terenih z različnimi žičnimi napravami še vedno navdihuje kon- Priključek za motorno žago, vitel Zollern Muli struktorje, da nam vsako leto priredijo nekaj presenečenj. Pri Konigswieser Maschinen- bau (KMB. Avstrija) so prikazali zanimiv tribobenski žični žerjav s stotpom (ESK 500). ki ga poganja traktor in univerzalni voziček (TS 1500), ki je daljinsko usmerjan avtomat. Žerjav ima nosilnost 1500 ali 2500 kg na razdaljah do 400 m. Nedaleč stran je pokazal nov žerjav tudi Holzk.necht. Pogonski stroj tega triboben- skega žerjava s teleskopskim stolpom je prav tako traktor. Na bobnu za nosilno vrv ima navite 450 m vrvi, enako dolgo ima tudi vlačilko, kadar spravlja les po ravnem ali navzdol pa uporablja še 850 m povratne vrvi. Holzknecht je razstavil tudi univerzalni voziček z lastnim diesel motorjem in daljin- skim krmiljenjem, ki pa je videti precej težak in neroden. Tudi pri Kollerju se je bilo zamrruvo ustaviti. Njegov K 400 je v tem trenutku gotovo med najbolj dognanimi gozdnimi žičnicami tega razreda. Odlikuje ga pre- gledna in enostavna namestitev elementov žičnice, poudarek na ergonomskih rešitvah kabine in elementov upravljanja ter po- sebna rampa za odlaganje lesa. Ima tudi nakladalno napravo, ki jo uporablja bolj za odmikanje in sortiranje lesa. V dvorani je razstavljal del svojega pro- grama Hinteregger. Precej pozornosti je vzbujal nov avtomatski gravitacijski voziček z nosilnostjo 1,5 t, ki ga odlikuje tudi majhna teža. Ponudba žičnic te firme je še vedno zelo prilagojena željam kupcev, ki lahko izbirajo med petimi velikostnirni razredi z 31 Poveznica s kovinskim podaljškom večjim številom različnih variant. V isti dvorani je razstavljal klasične eno- bobenske žične žerjave še Gantner, avto- matske vozičke pa Baco in Stuefer. Slednji je pokazal tipa HUSK l.S in HSK 1.5. Prvega lahko uporabljamo pri spravilu navzgor ali navzdol, drugi pa je gravitacijski. Oba vo- zička sta razmeroma majhna, njuno uporab- nost pa bi bilo zanimivo preizkusiti tudt v naših razmerah. Z ogledom sejma in z udeležbo na med- narodnem posvetovanju Energija iz lesne biomase in uporaba ostankov smo se lahko spet prepričali, da je lesno kurivo energija sedanjosti in prihodnosti. Prek 30 evropsko in svetovno poznanih firm je prikazalo na Tribobenski ESK 5000 v položaJU za premtk 32 1600 m2 razstavne površine najncvejše do- sežke s področja proizvodnje, pridobivanja, predelave in uporabe lesne in druge bio- mase za energijske namene. Okcli 80 ude- ležencev na simpoziju pa se je seznanilo in izmenjala izkušnje glede socialnih, ekonom- sklh, tehnično-tehnoloških in okoljevarstve- nih vidikov uporabe biomase. Kot dokaz, da geslo: »Energija- varčeva­ nje -čistejše okolje« v razvitem svetu ni več le na papirju napisana parola, omenimo nekaj na sejmu prikazanih ekspo:Iatov: štedilnik - kotel za etažno ogrevanje znamke TIROL JA, Avstrija, je naprava, ki gotovo zasluži svoj naziv (štedilnik - šted.iti). Kurimo ga lahko z vsemi trdlffii kurivi in odpadki. Istočasno lahko kuhamo, pečema v pečici, ogrevamo prostor, v katerem se štedilnik nahaja, kot tudi centralno ostale bivalne prostore. V tehnološko razvitem svetu doživljajo sekalniki drugo desetletje svoje zgodovine (slika 5). Prednosti takšnega načina izdelave kurjave iz drobne drevesne in grmovne biomase so dodobra uveljavile ta stroj v vsakdanji praksi. To nam dokazuje tudi široka ponudba sekalnikov različmh znamk, tipov in konstrukcijskih izvedb. 'fud1 na tem področju mi ))capljamo« za razvitim svetom, Izdelava sekancev s sekaimm stroJem Gravitacijski voziček HSK 1500 Sodobna peč za ogrevanje z lesmm1 sekanci 33 saj smo povsem na začetku, pri prvih skrom- nih poskusih. Spadamo med družbe, ki nočejo dojeti, da je nafta predragoceno kurivo za ogreva- nje. Lagodnost ogrevanja s kurilnimi olji (samodejnost) nam lahko povsem nadomesti kurivo v obliki lesnih sekancev, v napravah, kakršno prikazuje slika 6. Že v lanskem letu so imeli Avstrijci prek 4000 takšnih naprav pri individualnih uporabnikih ter 800 naprav srednje in večje moči za ogrevanje družbe- nih objektov (šole, vrtci, gostišča, bazeni). Takšno kurivo pa je še domače, obnovljiva in daje tudi čistejšo energijo. STALIŠČA IN ODMEVI OXF. : 182.3 Briketiranje lesnih ostankov in odpadkov ter drugih snovi organskega porekla je ekonomsko čedalje zanimivejše. Čistost tega kuriva in visoka ogrevna moč so značil­ nosti, ki pogojujejo, da so briketi iskana in cenjeno gorivo. Ali ne bi veljalo o tem razmisliti na naših centralnih mehaniziranih skladiščih, kjer se kopiči lubje, in pri 1zvozu ostankov v Avstrijo!? Vir slik: Vse slike so iz reklamnih materialov proizvajalcev naprav O rastišču 1n raziskovanjih v njem še nekoliko drugače V našo gozdarsko teorijo in na žalost tudi že prakso ( !) neusmiljeno prodira nadvse neverjetna teza: čas, ki ga porabi gozdni delavec za izdelavo gozdnega sortimenta, je odvisen od rastišča oziroma rastlinske združbe (celo subasociacije !), v kateri je zraslo drevo, iz katerega se ta sortiment izdeluje. Teza je tekom let (od l. 1983) prerasla skromne okvire strokovno šibke predpostavke in se nenadoma ponuja s težo znanstvene raziskave, s povsem neshom- nimi zaključki in povzetki. Povzetek razi- skave smo lahko prebrali v 9. številki GV. Številne meritve, na katerih menda bazira, tudi po mnenju njenega avtorja ( !) niso pojasnile obstoječe razlike v časih sečnje in obdelave med rastišči. Vendar to dejstvo v raziskavi kljub temu dopušča domnevo (?), da na vsakem rastišču nastaja neka specifična kombinacija posameznih značil­ nosti drevesa, ki da je (nepojasnjena 1) ras- tiščno pogojena ( !) in kot celota vpliva na izdelovalne čase. Ta domneva naj tudi za- došča za potrditev predpostavke, namreč 34 da je zato rastišče dober kazalec potreb- nega izdelovalnega časa sečnje in obdelave drevja. Pridobljeno šolsko znanje in skoraj 20- letne izkušnje v gozdarstvu mene vodijo v povsem drugačno modrovanje. Zato tudi mislim, da ne gre verjeti ne tezi in ne zaključkom omenjene raziskave. Skušal bom pojasniti zakaj. Naj začnem kar s specifično kombinacijo posameznih značilnosti drevesa V gozdar- stvu in posebej v ekologiji doslej še neopre- deljE::n pojem, je v raziskavi uporabljen v zvezi s potrebnim časom, ki ga porabi delavec pri predelavi drevesa v sortimente. Gre torej za značilnosti drevesa, ki vplivajo na čas njegove obdelave. Pretežni del (213 do 3/4) izdelovalnega časa porabi delavec za kleščenje. Na porabo časa zato v pretežni meri vpliva vejnatost - torej predvsem šte- vilo in debelina vej na drevesu. Rast vej je genetsko predpogojena z dre- vesna vrsto (species) in v veliko manjši meri tudi podvrsto - raso (facies). Na nadaljnji -- razvoj vej (rast in odmiranje) odločilno vpliva svetloba, ker gre za asimilacijski organ rastline, ki deluje na bazi fotosinteze. Pn obilni svetlobi v sestoju (ne pa na rastiš- ču) se dalje razvijejo vse veje, ki jih drevo odžene (genetska dispozicija). Iz gojitve- nega obratoslovja vemo, da se takrat večji delež prirastka (asimilantov) vgrajuje v veje in krošnjo - na račun slabše polnolesnosti in dolžine debla. Večja svetloba v sestoju pogojuje torej večjo vejnatost -več in debe- lejše veje, in v končni konsekvenci zato več potrebnega časa za predelavo takšnih dre- ves v sortimente! Seveda velja tudi obratno - manj svetlobe (gostejši sklep - in zopet ne rastišče!) manj vej in tanjše veje, krajši izdelovalni časi za kleščenje! Nikakor pa ni mogoče prezreti dejstva, da so svetlobne razmere v sest o ju in njihov vpliv na vejnatost direktna posledica človekovih posegov v sestoj. Kadar torej ocenjujemo vpliv rastišča, ne smerno mimo dejstva, da izmed vseh rastiščnih dejavnikqv človek neposredno vpliva prav na svetlobo. Ta (antropogeni) vpliv je v gospodarskih gozdovih vse pogo- steje odločilen in daje praviloma pečat oblikovitosti krošnje v sestoju. Kakor hitro pa poudarimo pomen člove­ kovega vpliva, se takoj postavi vprašanje, kako je potem še z delovanjem ekološkega kompleksa (rastišče!). Oba sta namreč v nekakšnem recipročnem medsebojnem od- nosu. To pa pomeni, da kadar raziskuješ enega, moraš izločiti drugega - vsaj tako dolgo, dokler govorimo o naravnih zakonito- stih - o rastišču! Veliko manjši delež v izdelovalnem času, kot kleščenje imajo druga opravila: podira- nje, prerezovanje, tudi prehodi (težavnost terena). ln v kakšni relaciji so ta opravila z rast iščem? Na čas podiranja in prerezova- nja. pri isti drevesni vrsti, vplivajo poleg drugih momentov (npr. vrsta in kvaliteta orodja, izvežbanost delavca, motiviranost za delo itd.) tudi ploščina prereza - torej pre- neseno v gozd, dimenzije dreves. Tudi di- menzije dreves so genetsko pogojene z vrsto (species). Veliko manj so odvisne od rastišča. Vpliv rastišča (preko rastiščnega potenciala) se odraža predvsem v času, ki je potreben, da posamezni osebki dosežejo povprečne, vrsti (species oziroma subspe- cies) značilne, dimenzije. Na dobrih rasti- ščih (visok rastiščni potencial!) drevesa hi- treje rastejo in prej dosežejo genetsko po- gojene dimenzije vrste. Na slabših se rastne · dinamike razvlečejo. Kadar torej govorimo o dimenzijah osebkov (ali celo o izdeloval- nih časih!) moramo torej upoštevati časovno dimenzijo. V gozdarski teoriji razlikujemo različne pojme zrelosti dreves: sečna zrelost (ob kulminaciji debelinskega ali vrednost- nega prirc.stka) in biološka ali. fiziološka, ko drevo zaradi starosti odmre. Seveda so tudi dimenzije dreves pri različnih stopnjah zre- losti različne. V gospodarskih gozdovih dre- vesa praviloma nikoli ne dosežejo fiziološke starosti, torej tudi ne (genetsko predisponi- ranih) maksimalnih dimenzij, ki jih omogoča rastišče. Dimenzije dreves (v času merjenja) so torej neposredno odvisne od časa, od trenutka, ko se človek odloči za njibov posek. Če bi ta odločitev slonela na trdnih (merljivih) podatkih, kot to predpostavlja gozdarska teorija (dosežena ku1minacija ali vsaj prsni premer dreves), bi bilo dimenzije dreves (ob sečni zrelosti) možno postavljati v nekakšno zvezo z rastiščem. Toda na žalost iz praktičnih izkušenj vemo, da to že dolgo ni več tako. Zato moramo tudi vpliv rastišča na dimenzije slučajno posekanih dreves izločiti kot strokovno neustrezen ka- zalec. Toliko o mojem razmišljanju glede vpliva rastišča na izdelovalne čase drevesa. Po- dobna poenostavljanja pojma rastišča in združbe (z obvezno spremljajočo latinščine seveda) se tudi sicer vse česteje pojavljajo. Od dokumentiranja pojavov umiranja go- zdov, usklajevanja lovstva in gozdarstva, gozdno gojitvenega načrtovanja, gospodar- skih razredov pa vse do celo panožnega sporazumevanja! Zato bodočim uporabni- kom teh pojmov priporočam v razmislek še nekaj misli. V stroki smo se opredelili za to, da je rastišče (biotop) nek življenjski prostor, ki ga je tekom razvoja (evolucije) .izoblikovala vzajemno delovanje vseh neživih in živih dejavnikov - torej narava. Vemo tudi, da sta v rastišču njegov razvoj in spreminjanje stalno prisotna. Toda dokler gre za delovanje narave, so te spremembe majhne in predvsem zelo dolgotrajne. Za našo praktično rabo zato rastišče lahko pojmujemo kot konstanta, kot nek nespre- 35 menjen potencial Živi del te prirodne tvorbe imenujemo življenjsko združbo (bio- cenozo ). Za gozdarsko rabo jo še nekoliko bolj omejimo nct ro.::>Uin::~ko z& užLo (filoce- nozo). Bila naj bt plod naravnega delovanja vseh rastiščnih dejavnikov. Tudi rastlinska združba, kljub stalnemu nihanju, ostaja v svojem biološkem ravnotežju v daljšem času nespremenjena. Pojmujemo jo lahko kot nekakšno konstanta. Spremembe v medsebojnem delovanju rastiščnih dejavnikov v naravi so redke in njihov obseg je praviloma majhen. Nanje biocenoza lahko hitro in uspešno reagira in vedno vzpostavi prvotno biološko neravno- težje (konstantno). Pomemben dodatni vpliv na biološko rav- notežje povzroča človek. Iz neprijetnih izku- šenj v preteklosti se je naučil, da mora zakonitosti biološkega ravnotežja upoštevati. To spoznanje naj bi bila temeljna predpo- stavka, na kateri bazira pronaravno gospo- darjenje z gozdovi. Dokler v gozdarstvu upoštevamo naravne zakonitosti biološkega ravnotežja na določe­ nem rastišču, so nihanja v zgradbi bioce- noze majhna in zelo podobna tistim, ki nastopajo v naravi. Ohranjanje biološkega ravnotežja je lahko. Odmiku od naravne zgradbe avtohtone biocenoze sledijo večja in dolgotrajnejša nihanja v njej. Pot do ponovnega b1ološkega ravnotežja z odmikam postaja vse daljša in težja. Spreminjanju naravnih ekosistemov se prilagaja tudi njihovo poimenovanje. Foto- cenologi razlikujejo razvojne staclije (degra- dacijski m progresivm), s katerimi ozmaču­ jejo spremenjenost ekosistema. Toda velike spremembe in razgradnja nekdanjih (vsaj) pronaravnih ekosistemov, potekajo vse intenzivneje in hitreje. Klasična fitocenologija že dolgo več ne sledi dejan- skemu stanju v naših gozdovih, ne poznam pa eventualnih prizadevanj v stroki, ki bi omogočala stanju primerno prilagoditev. Tako npr. še vedno poimenujemo z Abieti Fagetum omphalodetoswn vse, kar trenutno raste na lokaciji tega nekdanjega ekosiste- ma. Od propadajočega (sušenja!) čistega jelovega debeljaka, v katerem se pomlajuje selekcionirana (divjad) zeliščna kombinaci- ja, do sterilne smrekove monokulture, ki 36 smo jo v enakih razmerah nasadil?. nekaj let poprej. Seveda so to morda najbolj izraziti ekstre- rni, ki se v praksi pojavljajo. Nikar pa ne pozabimo, da žalostne ocene, ki jih prebi- ramo tucli v našem strokovnem glasilu ( 1) o umiranju sLovenskih gozdov (?) in njihovem sramotno nizkem izkoristku rastiščnega po- tenciala, ne dopuščajo ravno veliko več optimizma. Kako pa je v takih razmerah z raziskovanjem in ugotavljanjem novih rastiščnih zakonitosti in kolika je njihova teža - pa bi le morala biti stvar resne in trezne presoje 1 Arne Kozina. dipl. ing. gozd. »Stališče do programa visokošolskega študija<< podano v GV 1987/9, ki ga lahko sklenemo z mnenjem, da imajo gozdarji vse manj znanja iz tehničnih prostorskih ved, je utemeljeno. Vendar, zaradi nedorečenosti lahko bralca zavede. Zlasti citat: »Nedopust- ljivo je, da se izobraževanje kadrov za to področje (tUejanje hudournikov) prenese na gradbeno fakulteto.« Zato dodajam nekaj pojasnil: Snov iz predmeta Urejanje povirij - hu- dourniških območij podajamo po programu višješolskega študija gradbeništva (izbirno) in visokošolskega študija gradbeništva - hidrotehnična smer (obvezno) le v informa- tivno povezovalnem smislu. Poleg progr~­ skih zasnov FAGG so vodile k temu potrebe, da bi se različni dejavniki v prostoru lahko bolje sporazumevali. povezovali in usklaje- vali rešitve. To velja zlasti za gozdarje in vodarje, ki so v večini hribovskih dežel osnovni nosilec prostorskega načrtovanja, urejanja in plemenitenja naravnih danosti. Večkrat spornim smerem urejanja vod- nega režima v naravnem prostoru so v veliki meri krivi gozdarji in biotehniki :1.a splQh, ker so se v preteklih nekaj desetletjih vedli preveč pasivno do urejanja vodnega režima in obvladovanja hidromorfoloških pojavov. Vrzel je skušala zapolniti hidrotehnična smer FAGG z nekaterimi dopolnilnimi pre- davanji (urejanje povirij, melioracije, ipd.), žal ob pomanjkljivem ekološkem predzna- nju slušateljev. Upoštevajoč dejstvo, da za- vzema dve tretjini Slovenije hidrološke zelo občutljiv svet hribov in gora, s katerih dobi- vamo kakih 85 % vseh površinskih voda, kake 3 milijone m3/leto spranih zemljin, večino organskih snovi, samočistilnih in sa- moobnovitvenih zmogljivosti narave, bi bila podobna - povezovalna predavanja ver- jetno koristna tudi na tistih VTOZD, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem in var- stvom narave, a si žal rešitve predstavljajo po svoje mimo realnih danosti, pojavov, potreb in možnosti. Tega pa žal narava s svojimi zakonitostmi in življenjem ne spreje- ma. Prav tako bi lahko tudi v obratni smeri gradbeniki posredovali mnogo koristnega bio tehnični sferi. Hidro tehnična smer FAGG je vedno pripravljena za dialog (med go- zdarji, krnetijci, laajinarji in arhitekti), da učne programe uglasi in s tem pripomore k boljšemu povezovanju rešitev v vse bolj ogroženem prostoru. Gre za prizadevanja k boljšemu medse- bojnemu povezovanju, pri čemer bi se mo- rale vse prizadete strani zavedati, da imajo gozdarji premalo tehničnega - inženirske- ga, gradbeniki premalo ekološkega - na- črtovalnega in krajinarji premalo konkret- - nega znanja, medtem ko se varstveniki še niso dovolj soočili z realnostjo. Dolžnost dipl. gozdarjev- hudourničarjev je, da snov, ki jo na drugih smereh posredu- jemo informativno, tudi analitsko, načrto­ valno in ureditveno obvladajo. V nasprot- nem primeru je to zaskrbljujoče . Saj kaže praznino, ki je nastala s tem, da so se gozdarji obrnili od gozdnega prostora in hribovskega sveta k »drevjua, gradbeniki ostali obrnjeni k objektom; od vodarstva v pravem pomenu te besede, zaradi katerega ima vodno gospodarstvo poseben družbeni pomen, pa se v Sloveniji vse bolj oddaljuje- mo. Mladi si žele uveljavitve, ustvarjalnega dela, sprememb in novosti. V tehnološkem pogledu je to vodilo napredka. V primarnih dejavnostih, kot so vodarstvo, gozdarstvo, kmetijstvo, ipd., kjer ne gre le za nove tehnologije. temveč za povezave, ki zahte- vajo poleg teoretičnega znanja tudi dolgo- ročno poznavanje razmer in potreb, pa je ozko kabinetno usposabljanje neživljenjsko. Že zlasti, če gre za kampanjsko usposablja- nje mladih »Znanstvenikov«, .... Pa vse do raznih struktur pooblaščenih »Strokovrrih služb«, ki v mnogih primerih brez področ- nega znanja, ustrezne usposobljenosti, po- znavanja razmer in prakse razvrednotijo še preostala prizadevanja stvarni.h nosilcev vzdrževanja naravnih vrednot. Gospodarsko preoblikovani ekosistemi ne poznajo prestiža med različnimi dejavni- ki, ne licitacij, ne kampanjskih ukrepov. Potrebne so celovite zasnove obojestran- skega prilagajanja naravnih danosti in raz- vojnih potreb. Pomembni delež k rešitvam lahko doprinese timsko sodelovanje raznih strok in panog. žal. nismo za to niti priprav- ljeni niti stimulirani. Iz podanega lahko sklenemo, da je večina pomanjkljivosti pri urejanju naravega pro- stora ekonomske in kadrovske narave. Sla- bosti z daljnosežnimi posledicami ne izvirajo le iz posameznega visokošolskega študija, temveč tudi iz prakse. Svet in čas, v katerem živimo, zahteva razvitejšo telmologijo in de- litev dela na eni strani ter boljše poznavanje razmer in boljšo povezanost rešitev na drugi strani. Za boljše sporazumevanje med stro- kovnjaki različnih strok moramo bodoče mlade strokovnjake pripravljati in usposobiti še med študijem. Dopolnitev znanja s posa- meznih ožjih usmeritev kot npr. mehanike tal, hidrologije, prostorskega načrtovanja , tehnologije urejanja itd. pa si dipl. ing. gozdarstva lahko pridobe s podiplomskim študijem. Glede prakse pa je najmanj, kar moramo storiti, da s področnimi zbornicami in z medJakultetnim sodelovanjem izdelamo predpise, kdo, s kakšnim znanjem in prakso, v kakšni timski sestavi, s kakšno odgovor- nostjo in v čigavem imenu sme opravljati določene funkcije. Prof. Jože Pintar 37 UMIRANJE GOZDOV OXF.: 48 Posvetovanje: Pojav in vzroki umiranja gozdov Dne 29. in 30. oktobra je bilo v Vrnjački Banji v organizaciji Zveze inženirjev in teh- nikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SR Slovenije v 'sodelovanju s srbskim Republiškim komitejem za kmetijstvo in go- zdarstvo, SlS za gozdarstvo, gozdarsko fakul- teto, inštitutom za gozdarstvo in lesno indu- strijo, prostorci in svetom za izboljšanje človekovega okolja posvetovanje z že ome- njenim naslovom. Zaradi zanimanja, kako te stvari v Srbiji stoje in kako nanje gledajo ter kaj v bodoče načrtujejo in z namenom, da na tem posvetu povemo, kaj v Sloveniji na tem področju delamo in do kam smo prišli, srno se posve- tovanja udeležili mag. Dušan Jurc, dr. Franc Batič in dipl. inž. Marjan Šolar iz Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter dipl. inž. David I-lladnik iz VTOZD za gozdarstvo Biotelmične fakultete. Predstavili smo vsak svojo specialnost (fitopatološko diferen- cialne diagnostiko, bioindikacijo z lišaji, me- todike izvrednotenja popisa umiranja go- zdov, uporabo daljinsko zaznavnih metod pri proučevanju fenomena umiranja go- zdov). Naši referati so bili odobravajoče sprejeti. Sam posvet je bil odločno fitopatološko usmerjen, večina referatov je zagovarjala ekopatološke m ne >)onesnaževalske« vzročne teorije. Z namt vred so bili pristaši multivzročnih teorij s prisotnostjo onesnaže- nega zraka v manjšini. Poskušali smo prika- zati, da skrajnosti ne vodijo nikamor in da je bobu treba reči bob. Pogosto se je bilo zelo težko vključevati v debato, ker bi bilo predhodno potrebno globlje poseči v razlago nekaterih osnovnih pojmov s področja umiranja gozdov, tako lokalnega, kjer je vzročnost jasna in »One- snaževalska«, kakor tudi velikopovršinske- 38 ga, pri katerem je še toliko nepojasnjenega, Osebno sem bil pozoren na nekatere kriterije ocenjevanja listavcev, ki jih srbski gozdarji uporabljajo za ocenjevanje stopenj poškodovanosti drevja pri določenih razi- skavah izven sistematičnega popisa umira- nja gozdov po enotni jugoslovanski metodi- ki, ki je nastala na osnovi predpisane EEC metodike, v Sloveniji na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo modificirane, preiz- kušene in z malimi spremembami plasirane v jugoslovanski prostor. Bil sem ugodno presenečen, da tudi oni ne delajo samo z osutostjo in klorozami. temveč tudi s suhimi vejami, suhimi vrhovi in deleži suhih kro- šenj; na osnovi dolžine oziroma globine suhe krošnje od vrha navzdol. Posamezne kriterije označujejo z indeksi od 1 do 4 (zdravo do suho), indekse nato seštejejo in drevo izvrednotijo. Skupni indeks je v bistvu naša stopnja poškodovanosti. Ta ugotovitev je bila potrditev, da smo v Sloveniji kljub nekaterim nasprotovanjem na pravi poti, da ni ocene poškodovanosti dreves in še po- sebno listavcev brez upoštevanja kriterija suhih vej, in potrditev spoznanja, da so tisti, ki določujejo stopnjo poškodovanosti samo na osnovi osutosti, le še redki in da hodijo izven sodobnega kompleksnega določanja stopnje poškodovanosti dreves. V zaključkih je bilo napovedanega tohko, da bo po naših izkušnjah tudi polovico težko narediti, volja pa je zagotovo tu in tudi mobilizacija sil je kar dobra. Bili smo tradicionalno dobro in lepo spre- jeti, povabljeni k sodelovanju. Med skoro 300 udeleženci smo srečali številne stare znance in prijatelje, spoznali nove. S števil- nimi novimi spoznanji smo se bogatejši vrnili domov, kamor je vedno luštno priti. M. ~lar OXF. : 971 : 972.12 Sestanek delovne skupnosti Alpe-Jadran in delovne skupnosti Alpskih dežel Lani oktobra so se na Bledu sestali pred- stavniki delovne skupnosti Alpe-Jadran in delovne skupnosti Alpskih dežel, kot opazo- valci pa tudi predstavniki madžarske župa- nije Zale, predstavniki zahodnoalpskega po- dročja Contrao in predstavniki Lombardije. Sestanka se je udeležilo sedemnajst delega- cij, ki so jih v glavnem vodili predsedniki vlad, navzoči pa so bili tudi številni ·velepo- slaniki in eminentni položajni in s1rokovni gozdarski predstavniki. Osrednja točka dnevnega_ reda je bilo UMIRANJE GOZDOV. Kot poročevalci so bili na sestanek s strani Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije oziroma Komiteja za lcrnetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, Komiteja za mednarodne odnose in Komiteja za informacije povabljeni dipl. inž. Marjan ~lar iz Inštituta za gozdno in lesno ~gospodarstvo, ki je udeležence seznanil s široko problematiko umiranja gozdov v na- šem občutljivem prostoru in podal najpo- membnejše rezultate, dobljene po terestični metodi. Poudaril je tudi izstopajoče teore- tične in praktične probleme ter rezultate popisa umiranja gozdov v sosednjih deže- lah. Dr. Milan Hočevar iz VTOZD za gozdar- stvo, Biotehniške fakultete, je obširno podal osnove in problematiko daljinskega pridobi- vanja podatkov, ter s to metodo dobljene rezultate za določena gozdna področja v Sloveniji. Dr. Blanka Druškovič iz Biološkega inštituta Univerze Edvarda Kardelja pa je z i.zvirnostjo metode, neposredno, ostro, opo- zarjajoče in strokovno podkrepljene besedo o citogenetskih raziskavah avditorij dobe- sedno prikova\a k posluhu, vzbudila aplavz in živahno diskusijo v nadaljevanJU. Iz celotne diskusije povzemamo, da je potrebno še več sodelovanja, da je po- trebno nadaljnje usklajevanje metodologije, da smo gozdarji v tej prvi fazi, fazi diagnoze naredili veliko in da so sedaj na potezi tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, to je onesnaževalci in politiki, ti naj s sanacijo ozračja poskrbijo za uspešnost nadaljnjega gozdarskega ukrepanja. Izven osrednje točke dnevnega reda, to je umiranja gozdov, je tekla beseda o jedr- skih elektrarnah, o gospodarstvu v hribovi- tih področjih, o izkoriščanju bogastev pod morskim dnom in sodelovanju Alpskih dežel na kulturnem in športnem področju. Na blejskem sestanku je bila sprejeta tudi reso- lucija o načinih sodelovanja med obema alpskima delovnima skupnostima. Novinarska konferenca je bila ostra, kva- litetna in zares v živo. Neposredna. vprašanja so pogosto spravljala v zadrego še tako spretne politike, ki bi jim zadrega morala biti tuja. Posegala so v tista strokovna, dru- žbena in politična področja, ki odločilno lahko vplivajo na delovanje delovnih skup- nosti kot sta Alpe-Jadran in delovna skup- nost za Alpe. Kot za optimizem se je ta dan Bled pokazal v praznični, od sonca obsijani jesenski po- dobi. Marjan ~lar, lGLG 39 OXF.: 48 Ocenjevanje stopnje poškodovanosti listavcev Motto: Med osnove raziskovalnega dela spada tudi laitično sprejemanje metodoloških novosti iz tujega slovstva. Večina metod ocenjevanja poškodovano- sti gozdov današnje ere, ere umiranja go- zdov, je v prvem obdobju dajala absolutni poudarek iglavcem. Po letu 1985 pa velja enako velika ali pa še celo večja pozornost listavcem. Ocenjevanje ali bolje rečeno do- ločanje posameznih kriterijev (osutost. poru- menelost. porjavelost, rastno-habitusne de- formacije in drugo) je pri listavcih nepri- merno zahtevnejše kot pri iglavcih. Kljub temu, da osutost, ki ji nekateri recipročno pravijo presvetljenost, ostaja osrednji krite- rij za določitev stopnje poškodovanosti, še zdaleč ne sme biti edini kriterij, sploh pa ne pri listavcih. Pravilno oceno osutosti motijo oblike kroš- nje, zastrtost in velikost listov. Ocena kloro- tičnosti, brez da se spuščamo v njeno zelo obširno vzročnost, je silno subjektivna zade- va. Ocena je odvisna od vremena, dnevnega časa in nazadnje tudi od našega trenutnega razpoloženja. Kvaliteta, ali lahko rečemo tudi oblika vrha, je pri listavcih zelo delika- ten kriterij za oceno stopnje poškodovanosti drevesa. Na IGLG smo do sedaj gradili stopnjo poškodovanosti na dobro oprijemlji- vih kriterijih, kot so: suhe stranske veje, suhi vrhovi. odrrulo tkivo (nekroze), čemur prak- tično delovno - vendar pogosto napačno - pravimo »ožig«. V pripravah za ponovitev popisa umiranja gozdov leta 1987 pa smo ugriznili v silno zahtevno problematiko ocenjevanja stopnje poškodovanosti tudi na osnovi »neobičajnih« (šibastih, čopičastih in krempljastih) ve]. Sprva se mi je zdelo (enako tudi ekipi IGLG, ki dela na tej problematiki) vse zelo preprosto, v gozdu pa smo pri praktičnem delu naleteli na številne težave in prišli do naslednjih ugotovitev: 40 - Šibasta veja pri bukvi (kratki stranski poganjki) se pojavlja po vsej Sloveniji. V območjih z onesnaženim zrakom je izrazi- tejša in pred.vsem krajša. - ~ibasta veja pri bukvi je v prvi vrsti rasno in šele v drugi vrsti imisijsko pogoje- na. - ČOpičasta veja je za hraste, jesene in deloma tudi domači kostanj v osnovi nor- rnalna oblika. ~ele ko postane izrazitejša, je lahko tudi patološka. Vendar tudi tu ne gre enake izraženosti čopičastih vej metati v isti koš. Na primer pri jesenu so čopičaste veje nekaj drugega kot pri hrastu, ima}o manjšo težo. Pri bukvi je čopičasta veja že v svoji osnovi vedno patološka, vendar ni rečeno, da imisijsko patološka. Srečujemo jo tudi na vetru izpostavljenih legah. - Krempljaste veje srečujemo, kot mi je znano iz literature in lastnih izkušenj, le pri bukvi. Gre za veje, katerih os je usločena navzgor (konkavna), poganjki nižjih redov rastejo načeloma samo na zgornji strani, so prav tako usločeni in imajo značaj sekundar- nih poganjkov. Ta tip veje je značilen za naša znana stara imisijska žarišča (Zasavje, Celje, Mežiška dolina) in če se ne bi pojav- ljal tudi na drugače izpostavljenih mestih (grebeni, gozdna meja), bi bila njegova vzročnost povsem jasna. Naj na tem mestu omenim še eno, do sedaj kot mi je znano v literaturi, še neopi· sano obliko vej, ki je posebno značilna v Zasavju in je po vsej verjetnosti pogojena z ekstremno visokimi koncentracijami žveplo- vega c;lvokisa ali polucije na splošno. Gre za navzdol tudi popolnoma zvite suhe veje pri bukvi. Ni mi znano, kdaj se v fenološkem smislu veja začne zvijati. 2i.vih, zelenih do sedaj še nisem opazil. Postavlja se vprašanje, ali se veja zvije ob nenadni posušitvi in ali je to naslednja »razvojna« faza laempljaste veje oziroma njen način propada. Naštel sem nekaj problemov določevanja stopnje poškodovanosti listavcev na osnovi »neobičajnih« vej. Ni problematično določe­ vanje posameznih oblik in stopenj izraženo- sti na terenu, pač pa je problematično izvrednotenje kriterijev v smislu njihove splošne in posebej imisijske posledičnosti v okviru drevesnih vrst, njihovih ras in razvojnih faz v naravnem in antropogenem okolju. NAŠINESTORJI OXF. : 902. l Prof. Franc Rainer) 85-letnik Profesor Franc Rainer pripada sedaj že močno zdesetkan! generaciji gozdarjev, ki je doživljala dve svetovni vojni, ki je nosila najtežja bremena povojne obnove in s svo- jimi izkušnjami polagala temelje za naš na- daljnji razvoj. je priznan hudourniški stro- kovnjak ne le v domovini, temveč kot ude- leženec raznih mednarodnih akcij s tega področja tudi širom po Evropi. Naj nam oprosti, da se naša revija spominja njego- vega visokega jubileja s krajšim časovnim zamikom. Rodil se je 23. 3. 1902 v Brestanici pri Krškem v zavedni družini skromnega trgov- ca. Po končani štirirazredni osnovni šoli v Kranju so ga 1912 vpisali na ljubljansko realko. Med prvo svetovno vojno je bil deležen pomanjkanja življenjskih potreb- ščin, zlasti hrane. V živem spominu mu je ostala eksplozija v skladiščih municije na Ljubljanskem polju med Ljubljano in ježico, ki je leta 1916 pretresla Ljubljano. Požari so trajali ves teden. Daleč naokoli raztreseno Uporabljeni viri: l. BOSHARD, W., MOLLER, E.: Kronenbilder - Sana silva, EAFY Binnensdorf, 1986. 2. LONSDALE, D.: Beech health study- Fore- stry commission Research and Development Pa- per No. 146, 149, Edinburg 1985, 1986. 3. ROLOFF, A.: Morphologie der Kronentwich- lung von Fagus sylvatica L. (Rotbuche) unter besenderer Beriicksichtigung moglicherweise nenartiger verbnderungen. Berichte des For- schungszeutums Waldokosysteme/Vvaldstuben, Bd. 18, Gčttingen 1986. Marjan ŠOlar, dipl. inž. gozd. razstrelivo je pobirala zlasti mladina. žrtve igranja z razstrelivom so bile tudi med sošolci na realki. Kot dijak sedmega razreda ljubljanske realke je že zrelo sodoživljal usodne dneve v jeseni 1918. Končala se je prva svetovna vojna in skozi Ljubljano se je v prvi polovici 41 novembra umikala na svoje domove polmi- lijonska soška armada, razpadla je ))ječa narodOV« Avstro-Ogrska, Narodno vece v Zagrebu (s slovenskim predsednikom na čelu) je kot predstavnik jugoslovanskih na- rodov v bivši Avstro-Ogrski oklicalo samo- stojno novo Državo SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov), l. decembra 1918 pa je bilo v Beogradu podpisano zedinjenje s Kraljevino Srbijo v novo Kraljevino SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev). Medtem ko je v teh negotovih trenutkih general Maister hitel zavarovati Maribor in severno narodnostno mejo za novo državo, je bila Narodna vlada v Ljub- ljani pri tem manj uspešna na Koroškem. Bojev na Koroškem se je udeležilo tudi več Rainerjevih starejših sošolcev. Eden od njih je padel že v prvih bojih. Rainer je maturiral leta 1919 in se je lahko vpisal na nadaljnji študij kar doma na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani (prvo uni- verzitetno predavanje je imel takrat 34-letni inž. Milan Vidmar, elektrotehnik in šahist, in sicer v prostorih tedanje državne obrtne šole na Aškerčevi cesti). Rainer je študiral strojno tehniko v letu 1919/20. Zaradi težav pri razvoju nove univerze in nevarnosti, da bodo nekatere komaj ustanovljene fakultete ukinjene. je študij nadaljeval v letih 1920/21 in 1921/22 na češki tehniki v Brnu. še nekaj let po prvi svetovni vojni so bile življenjske razmere za naše študente tudi na Češkem zelo težke. V Brnu je bilo Slovencev kakih 100, iz drugih krajev teda- nje kraljevine SHS pa kakih 300. Največ je bilo takih, ki so morali zaradi vojne prekiniti študij za več let. Ker je povojna Avstrija tedaj odklanjala naše študente, so se mnogi pač napotili na češke visoke šole v Pragi (inž. Ivan Klemenčič) in v Brnu. Dobro organizirani slovenski študenti so si osnovati svojo menzo, za katero so si s podpornimi nabiralnirni akcijami v domovini zagotovili vagonske pošiljke osnovnih živil. V zimskem semestru 1922/23 je presedlal na gozdarski oddelek politehnike v Lvovu, ki je tedaj pripadal še Poljski. Tam je leta 1925 diplo~ miral pok. inž. Franjo Munih. Od letnega semestra 1922/23 dalje je R. študiral na gozdarskem oddelku visoke zemljedelske šole v Brnu, kjer je leta 1926 tudi diplomiral. Oba državna izpita je opravil z odličnim uspehom. Tudi med vsakoletnimi počitni- 42 cami si je kot študent nabiral osnovno znanje iz raznovrstne gozdarske prakse: pri reviziji gospodarskih načrtov gozdne uprave v Ko- stanjevici, pri >)tiipadu« na Oštrelju v Bosni. na graščinskem posestvu v Podčetrtku in na graščinskem posestvu v Jurkloštru Po diplomi. je med leti 1926/27 odslužil vojaški rok v šoli za rezervne inženirske oficirje v kadetnici v Mariboru, nato pa se je zaposlil septembra 1927 kot dnevničar pri Velike1:1 županstvu in pri Oblastni sa- moupravi v Mariboru v odseku za urejanje hudournikov, ki ga je vodil inž. Franc Lampe v okviru hidrotehničnega oddelka pod vod- stvom inž. Oskarja }urana. Tu je padel v sredo intenzivnega dela za inventarizacijo pqškodb, ki sta jih povzročili katastrofalni hudourniški poplavi v letih 1924 in 1926 v tedanji mariborski oblasti, največ v Zgornji Savinjski dolini in v dolini Meže nad Črno na Koroškem. V tedanji ljubljanski oblasti so podobne katastrofalne poplave povzročili hudourniški pritoki Gradaščice nad Polhovim Gradcem, Mala in Velika Božna, zlasti pa Mačkov potok. ki so terjale 8 človeških žrtev. Rainer je izdelal idejne projekte za najnujnejša zavarovalna dela na Savinji in njenih mnogih hudourniških prito- kih od Luč navzgor do Logarske doline in na Meži in njenih pritokih od Črne navzgor do Koprivne ob državni meji z Avstrijo. Stanje po p::>plavah v Savinjski dolini si je ogledal tudi inž. Mužinic, takratni inšpektor v odseku za urejanje hudournikov pri mi- nistrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu, ki je potrdil upravičenost projektiranih zava- rovalnih del in obljubil denarno pomoč vlade v Beogradu. Toda od projektiranega obsega je bil tedaj izvršen le majhen del. Po ukinitvi velikih županstev in oblastnih odborov v Ljubljani in Mariboru konec leta 1929 je bil prestavljen kot gozdarski inženir- ski pripravnik (imenovan je bil z dne 23. 5. 1929) na novo ustanovljeno bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani. na odsek za urejanje hudournikov, ki ga je tedaj vodil inž. Vladislav Fasan s sodelavcem inž. Aloj- zijem ~trancarjem in novodošlim inž. Rainer- jem. Leta 1930 se je prijavil za polaganje držav- nega strokovnega izpita, toda izpitna komi- sija v Beogradu ga je kljub odlično izdelani izpitni nalogi zavrnila, češ da je naloga Gozdarska koča na jelovici, 1931 mž. Rainer, inž. josip Levičnik inž. Mihahc_ .preveč enostransko tehnične in premalo gozdarske narave. Zaradi zahtevane dopol- nitve njegove prakse je bil začasno, za 6 mesecev, premeščen k Direkciji gozdov v Ljubljani in h gozdni upravi v Bohinjski Bistrici. Tu je sodeloval pri reviziji gospo- darskega načrta za Jelovice, kasneje pa je sodeloval z inž. Štrancar jem pn pripravljanju hudourniškega dela prve vsedržavne go- zdarske in lovske razstave, ki je bila v Ljubljani od 31. 8. do 15. 9. 1930 (Šurnarski list, 1930, str. 352 in str. 458--463, M. Anic). Tako je R lahko opravil državni strokovni izpit v Beogradu šele naslednje leto 1931 skupaj s pok. inž. Vladislavom Beltramom in inž. Janezom Juvanom. Z napredovanjem v naziv pristav VIII. položajne skupine je bil jeseni istega leta premeščen na bansko upravo Vrbaske banovine v Banjaluki za vodjo gozdno-tehničnega odseka za ureja- nje hudournikov, kjer je ostal več kot sedem let. V novem okolju v Bosni se je moral spoprijeti z mnogimi pionirskimi nalogami v Žirovcu (Bosanska Krajina) zlasti pa v razvitih hudourniških območjih Tiškovac v porečju Butišnice, ki so ogrožala novo unsko železniško progo. Vrhu tega mu je bila naložena ureditev spominskega parka »Pe- tra Mrkonjica« na Corkovači (600 m n.m.) in urejanje rekreacijskega gozdnega ob- močja na gori Starčevici v neposredni bližini Banjaluke. Izvršena so bila obsežna gozdna melioracijska dela z dopolnilnim pogozdo- vanjem pobočij poraslih z zakrnelim grmi- čevjem (šikaro), izdelanih je bilo okrog 30 km sprehajalnih poti in steza, zajeti in urejeni se bili mnogi studenci z nasadi ustreznih vrst parkovnega drevja iz gozdne drevesnice v Račah pri Mariboru. Na tako urejenem razgledišču Šehitluk so zgradili tudi lep 'šumarski dom' z okrepčevalnico. Najbolj obiskano izletniško pot na to točko so tedaj poimenovali in označili kot >lRaine- rov put«. Za svoja večstranska strokovna prizadevanja je bil tedaj odlikovan (red sv. Save 6. stopnje). Leta 1937 pa je napredoval v naziv višji pristav VII. položajne skupine. V banjaluški podružnici JŠU QugosL šu- marsko uciruženje) je bil predsednik inž. Ilija Slijepčevic, gozdarski inšpektor, za taj- nika so izvolili inž. Rainerja, v odboru je bil tudi pok. inž. Jože Štimec. Šumarski dom je bil zgrajen na iniciativo in s sredstvi JŠU. Dom je bil med vojno požgan, po vojni pa je bil na tem mestu postavljen veličasten spomenik padlim Krajišnikom v NOB, delo kiparja A AugustinčiCa. Po prernestitvi v Beograd je od leta 1938 pa do začetka vojne nadaljeval delo na ministrstvu za gozdove in rudnike, v odseku za urejanje hudournikov, ki ga je vodil inšpektor inž. Sreten Rosic. (Rosic je bil po vojni, po smrti prof. inž. Maletica izbran za rednega profesorja na gozdarski fakulteti v Beogradu.) Področje njegovega dela se je tako razširilo na vso državo. Predvsem je šlo za revizije projektov in nadzor nad izvajanjem del v obsežnih erozijsklh žariščih m hudournikih, ki ogrožajo glavne, medna- rodno pomembne prometne poti, zlasti v porečju Južne Morave, kjer je tudi osebno vodil dela pri urejanju plazovitih pobočij nad železnico Beograd-Skopje na sekciji Predejane-Džep. Leta 1939 je napredoval v VI. položajno skupino. Izbruh vojne je dramatično doživel ob zračnem napadu na Beograd 6. aprila 1941. Že ob prvem bombnem napadu je bilo zadeto stanovanjsko poslopje ministrstva, ki je popolnoma zgorelo, stanovalci so se rešili 43 v zaklonišče. Prizadete so bile tudi družine inž. Anteja Ružiča, dr. inž. Rudolfa Pipana in druge. Nato je Rainer prišel v vojno ujetništvo v Nemčiji, po odpustu je bil leta 1942. dodeljen gradbenemu vodstvu za ure- janje hudournikov v Radovljici. V tem času so bila s 40 delavci izvedena dela v hudour- niku Sedelčnik v Dovjem (dve večji pregra- di), v Krotnjeku v Podkorenu (zidana kineta v spodnjem toku) in vzdrževalna dela pri Srednji vasi v Bohinju. Po njegovem odhodu v partizane S. 4. 1944 so bila vsa ta dela ustavljena. V partizanih je vodil geodetsko sekcijo v štrabu XXXI divizije (Triglavske), zatem pa v štabu IX. korpusa na Primorskem (Sandi Jesenovec-Aca: Spomini na geodet- sko sekcijo 9. korpusa, revija Borec, št. 6-7, 1984 in Branko Korošec: Partizanska karto- grafija, 1986, knjižnica NOV in POS). Prišel je tudi na Jelovice in -se spet, sedaj s partizani, nastanil v isti gozdarski koči na Rovtarci kot leta 1931, ko je tu obravnaval gozdnogospodarske načrte. Toda sedaj se je moral skozi okno z drugimi na hitro umakniti pred nemško kolono, ki je preče­ savala Jelovice in je kočo zažgala. Konec vojne je dočakal kot ranjenec v partizanski bolnici »Vršiček« ob izviru Tol- minke pod Bogatinom. Toda tudi kot ranje- nec je pred demobilizacija izvršil še eno nalogo. Kot partizanskemu poročniku, ki zna češko, so v Ljubljani izročili zdesetkani češki partizanski bataljon (s popolno oboro- žitvijo) in zraven še 20 Poljakov, oblečenih v »cebre«, ki so iz nekega koncentracij- skega lagerja pomotoma zašli v Ljubljano, da jih vse žive in zdrave prepelje do Brna. Po mnogih peripetijah je tudi to nalogo v redu opravil. Po demobilizaciji 2. 7. 1945 se ni vrnil v svojo hudourniško stroko (vrnil se je šele čez 7 let), ampak je do novembra istega leta organiziral gozdarsko službo v Novem mestu, nato pa je delal na vodilnih strokov- nih mest.i.h v Sloveniji, pri ministrstvu za gozdarstvo, od 1947 do 1952 pa pri selaeta- riatu za koordinacijo pri predsedstvu vlade LR Slovenije in pri upravi za napredek proizvodnje planske komisije LR Slovenije. V najtežjih časih po vojni opustošene domo- vine je pripadla našemu gozdarstvu in lesni industriji poglavitna naloga, da z vsemi raz- položljivimi sredstvi organizira slaajno na- 44 peto gozdno proizvodnjo, da obnovi poru- šene lesne obrate in organizira lesno pro- izvodnjo, tako za lastne potrebe obnove v Sloveniji in drugod, kot predvsem za kar največji izvoz lesnih sortimentov. V takratni naši gospodarski nuji je predstavljal les skoraj edini hitro dosegljivi vir potrebnih deviznih sredstev. Smotrno usmerjanje in spodbujanje planirane proizvodnje v go- zdarstvu in lesarstvu je bila poglavitna na- loga navedenih strokovnih organov pri teda- nji vladi LRS. V takšnem tekmovalnem vzdušju in ob splošnem pomanjkanju motornih vozil za transport lesa je s sodelavci uvedel inova- cije- novo napravo za »nakladanje in razkla- danje kamionov z lastno motorno silo vozil« po vzorcu za prekladanje železniških vago- nov. S l. S. 1952 je bil izbran za izrednega profesorja in predstojnika katedre za ureja- nje hudourniških območij na gozdarskem oddelku tedanje fakultete za agronomijo in gozdarstvo - sedaj biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer je takoj začel s predavanji. Leta 1962 je bil izvoljen za rednega profe- sorja. Upokojil se je po več kot 46 letih delovne dobe leta 1973. Sedaj predava hudourništva prof. dr. Velizar Velaševic z gozdarske fakultete v Beogradu. ki med kadri Podjetja za urejanje hudournikov v Lj. že vzgaja svojega pomočnika. Za Rainerjevo strokovno razgledanost je bila zelo pomembna podelitev mednarodne štipendije Združenih narodov (UNO-F AO) za šestmesečno spopolnjevanje s področja varstva tal pred erozijo in urejanje hudour- niških obrnočtj v Franciji, Švici, Maroku in Alžiru 1953. Intenziven teoretski študij problemov ero- zije tal (na Ecole Nationale des Eaux et Forets a Nancy), povezan s praktičnim spo- znavanjem teh problemov, od humidnega klimatskega pasu v gospodarsko visoko raz- vitem svetu francoskih in švicarskih Alp, do sušnih klimatskih ob moči jh gospodarsko ne- razvite severne Afrike, predstavlja osnovno spoznanje o globalni razsežnosti te proble- matike, ki cgroža prebivalstvo mnogih dežel v svetu. Globlje spoznanje teh usodnih pro- cesov v svetu - in tudi pri nas - je preprič­ ljivo prenašal tudi s svojimi predavanji na gozdarski fakulteti. / Kot de]egat }ugoslav1je je 17 let akt1vno sodeloval na rednih zasedanJih F AO - de- lovne skupine za urejanje hudournikov in plazov, v Švici 1954, v Jugoslavl]l 1956, v Avstriji 1958, v Turčiji 1959, v ŠpaniJi 1960, v Italiji 1962, v Grčiji 1964, v ZR Nemč1ji 1966 in v Romuniji l968, kjer je sodeloval z Pnmerjalm slila ozelemtve me- li.šča na levem pobočJu hudour- mka Srneča v Srednjem vrhu Ozelenitev izvedena z živimi ščet­ kaml. Prva slika Je posneta takoJ po izvedbi del, druga pa 3 mesece kasneje Foto: prof. inž. Ramer referati ter v komisijah za terminologijo in za bl.bllografijo. S temeljitim poznavanjem problematike je nedvomno prispeval k afir- mac1ji JugoslaviJe v tej mednarod:u orgam- zaciji. Zaradi poznavanja jezikov m mednarodne strokovne af1rmacije je gostoval s strokov- 45 nimi predavanji v Brnu (Fakulta lesnicka) in v Varšavi (Szkola gt6wna gospodarstwa wiejskiego), v Avstriji pa v Podravljah, v Celovcu m v Beljaku. Na fakulteti je uvedel pouk v barvno tridimenzionalni projekciji lastnih stereodia- pozitivov za kabinetno ponazoritev erozij- skih procesov v naravi, kar je sicer na terenu težko izvedljivo. V praksi je začel preizkušati nove metode vegetativnega utrjevanja erodiranih pobočij z »Živimi ščetkami«, ki so se obnesle in uveljavile. Z obširno foto-, dia- in stereoteko je posredoval sodobno znanje ne le študen- tom, temveč tudi širšemu laogu strokovnja- kov na gozdarskih fakultetah v Skopju, Sara- jevu in v Beogradu, kjer je predaval tudi na magistrskih tečajih. S svojimi doslednimi stališči in prepriče­ valnostjo se je uveljavil tudi v organih fakul- tete. Med drugim je bil predstojnik gozdar- skega oddelka in dekan fakultete, vodil dalj časa študijsko komisijo in komisijo za stike z inozemstvom. Zaradi svojih mednarodnih izkušenj se je uvrstil med vidne izvedence za svoje strokovno področje. Tako je bil imenovan za predsednika strokovnih komi- sij za erozijo pri tedanjem jugoslovanskem svetu za znanost in pri jugoslovanskem dru- štvu za preučevanje tal. Za tedanjo republiško revizijsko komisijo (inž. Viktor Kotnik, inž. Janez Umek in inž. Milan Jeran) je izdelal 12 poročil z ocenami projektov za ureditev posameznih hudourni- 46 ških območij, med drugim za: generalni projekt za ureditev gornjesavskih hudourni- kov, 1952; idejni načrt za ureditev Savinje v Logarski dolini, 1955; investicijski program za cesto v hudourniško območje Belce, 1959; gla\rni načrt za ureditev hudournika žagarjev graben v Bohinju, 1966. Ta revizij- ska komisija je bila prava visoka šola za pripravo m izvajanje investicijskih projek- tov, žal pa je bila ukinjena in je šele po nekaj desetletjih (ob mnogih zavoženih in- vesticijah) bila postavljena podobna komi- sija v skromnejšem obsegu. Poleg ocen in pismenih elaboratov za revizijsko komisijo je v strokovnih revijah objavil čez 20 razprav in člankov s svojega strokovnega področja. Podrobnejše podatki so prikazani v I. in Il. knjigi- »Biografije in bibliografije Univerze v Ljubljani«, str. 180-181 in str. 653--554. Je častni član Zveze društev inženirjev in tehnikov Slovenije, častni član Jugoslovan- skega društva za preučevanje tal, odlikovan z medaljo za hrabrost, z redom zaslug za narod III. stopnje in redom dela II. stopnje. Biotehniška fakulteta pa mu je podelila Je- senkovo priznanje. Ob njegovem visokem jubileju mu želi naša revija, da bi se z zadovoljstvom oziral na svojih 46 let aktivnega dela, ki ga je posvetil razvoju stroke in v dobrobit našega naroda, za. naprej pa - da bi še mnogo let tako redno obiskoval naše vršace okoli Ljubljane, od Krima do Katarine, pokončen in vzravnan kot doslej. L. F. OXF.: 902.1 Prof. Martin Cokl - osemdesetletnik Profesor Martin ČOkl se lahko ob svojem jubileju z zadovoljstvom ozre na svojo preho- jeno življenjsko pot, saj je gozdarski stroki izročil obilno bero znanstvenih in strokovnih del, s katerimi je obogatil teorijo in prakso na širšem področju urejanja gozdov. Rodil se je 12. lO. 1907 v Il-članski kmečki družini v Zibiki, občina Šmarje pri Jelšah. Oče je bil od začetka pa do konca prve svetovne vojne mobiliziran v avstro- ogrsko vojsko. Tako je štiri vojna leta morala voditi gospodinjstvo in gospodarstvo na kmetiji mati sama s pomočjo otrok, od kate- rih najstarejši je leta 1914 hodil še v osnovno šolo. Vendar so obvladali delo, zjutraj pred šolo v hlev k živimi, popoldne po šoli pa na polje. Prestali so vse rekvizicije žita, živine in sena, ki so proti koncu vojne postajale vse hujše. Vozove sena so morali čez zimo ~elo skriti v gozdu, da so lahko do naslednje pomladi ohranili živino, kolikor repo v je pač še ostalo v hlevu. Na kmetih pa so občutili hudo pomanjkanje oblačil, obutve, otroci so bosi hodili do snega, ni bilo petroleja za razsvetljavo itd. Po končani prvi svetovni vojni se je leta 1919 ČOkl vpisal na humanistična gimnazijo v Mariboru, kjer je sodoživljal uspešen za- ključek bojev za priključitev Maribora in za severno mejo v novo Državo SHS, manj uspešne boje za narodnostno mejo na Koro- škem, kakor tudi štrajk leta 1925 na maribor- ski gimnaz1ji in drugih srednjih šolah zaradi tedanjega režimskega preganjanja nekate- rih profesorjev. Leta 1927 je maturiral. Toda, kam zdaj? Teologija v Mariboru ga ni pritegnila, pač pa je enega njegovih mlajših bratov. V Ljubljani ni bilo izgledov za štipendijo, ki bi mu omogočila študij. Tedaj je slovenski akademski klub Danica iz Zagreba v Ljub- ljani organiziral »informativne dneve« o možnostih vpisa na razne fakultete v Zagre- bu, kakor tudi o tamkajšnjih življenjskih pogojih in možnostih. Napotil se je v Ljublja- no, kjer je tisti dan po naključju dežural študent zagrebške veterine, ki je tudi ČOklu svetoval veterine. Češ, vojska vsako leto razpisuje eno ali dve štipendiji. Z lepo napisano prošnjo se da uspeti in s štipendijo dobro študirati, pa še služba je tako zagotov- ljena. ČOkl se je res vpisal na veterine. Toda seciranje konjskih in drugih živalskih kadav- rov in tekanje od enega do drugega labora- torija je bilo utrujajoče. O kakšni štipendiji, ki bi mu omogočila streho nad glavo in prehrano, seveda ni bilo ne duha ne sluha. Razen tega je zagrebški veterinarski fakul- teti grozila ukinitev oziroma prestavitev v Beograd ter bi se bilo treba za njo seliti v Beograd. Zato sta ga njegova sošolca iz Maribora Leon Guzelj in Tone Šetinc prego- vorila, da je presedlal k njima na gozdarstvo. Kako si je ČOkl zagotavljal pogoje za študij in za obstanek v Zagrebu, pa je svoja pesem. Ni bilo štipendij, pojem ))študentski standard« je b1l neznan, v Zagrebu sta bila le dva študentska domova s po 250 ležišči, 47 enega so zgradili študentje sami med leti 1921-23. drugi pa je bil na llici (blizu stavbe Umetniške akademije) v napol razpadli hiši in v barakah iz prve svetovne vojne na dvorišču. Od slaomne mesečne podpore z doma je po plačilu stanarine kaj malo ostalo za prehrano in druge potrebe. Pomagal si je tako, da je kak dan hrano bojkotiral. Tudi denar za vlak domov si je prihranil tako, da se je peš napotil čez hrvaško Zagorje do Sotle in od tam do rojstne Zibike, seveda s kovčkom v· roki. Drugo leto je šlo že bolje, ko je na periferiji Zagreba staknil inštrukci- jo. Leta 1931 je diplomiral na gozdarskem oddelku kmetijsko-gozdarske fakultete v Za- grebu. Vojaški rok je odslužil v šoli za rezervne artilerijske oficirje v Sarajevu. Nato pa je več let ostat brez zaposlitve. Svetovna gospodarska laiza 1929-1933, ki je zajeta tudi Jugoslavijo, je za več let zaprla pot do dela in službe tudi sicer redkim diplomantom gozdarstva. (Na zagrebški fa- kulteti je tedaj študiralo od 2 do S Slovencev v posameznem letniku, skupaj na fakulteti pa največ 15.) Zato se je ČOkl občasno zaposloval kot dnevničar za majhno nagrado pri delih za varstvo gozdov na Konjuhu ob Krivaji, gozdna uprava Kladanj v Bosni in pri izkoriščanju gozdov na Moslavački gori pri gozdnih upravah Garešnica in Novose- lec-Križ na Hrvaškem, in tudi z inštrukcijami. Juhja 1934 je bil nameščen kot pripravnik na gozdarskem odseku bivše banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Leta 1936 je bil začasno premeščen na Gozdno direkcijo v Ljubljani (zaradi dopolnitve prakse) in v tem letu opravil državni stro- kovni izpit v Beogradu (trajal je s terenskim delom teden dni). V začetku leta 1937 se je ponovno vrnil na bansko upravo, kjer je vodil referat o delitvi in lačenju gozdov, vodil pogozdovanja kraških zemljišč, izdelo- val gozdnogospodarske načrte za manjša gozdna posestva ter sodeloval pri izdelavi gozdarskih predpisov. V tistem času je Kmetijska zbornica v Ljubljani kot zastop- nica agrarnega gospodarstva in kot stro- kovni organ za pospeševanje kmetijske in gozdne proizvodnje začutila potrebo, da aktivneje poseže tudi v gospodarjenje s kmečkimi gozdovi. V ta namen je leta 1940 ustanovila svoj 48 gozdarski odsek in za njegovega vodjo ime- novala Martina ČOkla. Tu je s predavanji, s članki in s propagando v strokovnih listih širil gozdarsko prosveto med kmečki.m ljud- stvom in sodeloval z inž. Lojzetom Žumrom pri snovanju lesno-produktivnih zadrug. Tik pred začetkom druge svetovne vojne v Jugoslaviji pa je leta 1941 organiziral v Ljubljani tako imenovano »gozdarsko anke- to<( ali širše posvetovanje, na katerem naj bi po končani svetovni gospodarski krizi (1929-1939) pretresli vso gozdnogospodar- sko in lesnogospodarsko problematiko Slo- venije in še zlasti problematiko kmečkega gozda. Pri organizaciji posvetovanja sta mu pomagala inž. Anton ~ivic in inž. Stanko Sotošek. Na tridnevnem posvetovanju od 27. fe- bruarja do l. marca 1941 so najboljši pozna- valci posameznih področij gozdnogospo- darske in lesnogospodarske ter splošne problematike podali 21 referatov (poleg gozdarjev in lesarjev še pravniki, ekonomisti in biolog). Prisostvovali so tudi predstavniki gozdarskih organov in organizacij iz Beo- grada in iz drugih pokrajin jugoslavije. V resoluciji je bila med drugim nakazana na primer potreba po inventarizaciji vseh kmečkih gozdov kot pogoju za vse nadaljnje ukrepanje, predlagali so ustanovitev go- zdarskega raziskovalnega zavoda, podvoji- tev gozdarskega osebja v obči upravi, pod- piranje lesno-produktivnih zadrug, ki so za razdrobljeno gozdno posest v Sloveniji naj- boljša in nujno potrebna rešitev. Spričo pomanjkanja strokovnih kadrov zlasti v obči upravi in šibke materialne baze so se ti predlogi takrat mnogim zdeti neuresničljivi. Sklenjeno je bilo tudi, da se vse gradivo posvetovanja objavi v posebni knjigi (kot za ))kmetijsko anketo« leta 1937, kjer pa je bilo gozdarstvo zastopano le z 2 referatoma). Žal je izdajo knjige preprečila vojna. To posvetovanje je pokazalo, da je v slovenski javnosti že takrat do visoke stopnje dozorelo spoznanje o aktualnosti te proble- matike in o pomenu gozda in lesa v narod- nem gospodarstvu Slovenije ter o njW1em vplivu na celovit kulturni razvoj. Posvetova- nje bi nedvomno bistveno vplivalo na na- daljnji razvoj gozdnega, in tesnega gospo- darstva v Sloveniji, pa tudi na razvoj celot- nega gospodarstva, toda že 36 dni po za- ključku posvetovanja je Hitler napadel Jugo- slavijo. Od tedanjih referentov in organiza- torjev posvetovanjA rlnnes živi le še glavni organizator - Martin ČOkl. Leta 1941 ob aprilskem napadu na Jugo- slavijo je padel v nemško vojno ujetništvo. V začetku leta 1942 je bil izpuščen, kmalu nato pa ponovno aretiran in interniran v Gonarsu in Padovi. Leta 1943 znova izpu- ščen, jeseni 1944 pa zopet aretiran in do konca vojne zaprt v Dachauu. Po osvoboditvi je bil nameščen pri takrat- nem ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani kot šef odseka za raziskovalno delo pri oddelku za prosveto tega ministrstva, za kar je že imel izkušnje. Raziskoval in spopolnje- val je razne metode smolarenja in le-to strokovno vodil, organiziral in vodil je tudi posvetovanje, ki so se ga udeležili za smo- larjenje zadolženi strokovnjaki iz vse države. Uvajal je tudi proizvodnjo eteričnih olj iz iglic iglavcev. Smolo in eterična olja je tedaj destilirala destilair!la v Račah pri Mariboru, kemicna industrija pa jih je naprej predela- vala v številne končne proizvode. Organizi- - ral je tečaje za gozdne delavce raznih dejavnosti. poučeval izkoriščanje gozdov na nižji gozdarski in nižji lesarski šo1i v Ljubljani ter dendrometrijo na šoli gozdne milice v Begunjah. Leta 1948 je prešel na novoustanovljeni Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani kot šef odseka za ure- janje gozdov. Posvetil se je preučevanju aktualnih znanstvenih problemov s področja urejanja gozdov, posebno racionalizacije metod za ugotavljanje lesnih zalog in prirast- ka lesa. Preučeval je vpliv dolžine obhodnje, količine in strukture lesne zaloge ter inten- zitete redčenj na donos gozdov, raziskoval dinamiko razvoja enodobnih sestojev in iz- delal tablice donosov za njihovo urejanje, preučeval rast neavtohtonih iglavcev v Slo- veniji ter količino in strukturo lesnih ostan- kov v gozdni proizvodnji. Sodeloval je pri preučevanju surovinskih baz za lesno pre- delovalno industrijo, kar postaja vse bolj pomembno tako za čim boljše izkoriščanje lesne mase v gozdu, kakor tudi za njeno čim bolj kakovostno industrijsko predelavo. Vse izsledke je tudi sproti objavljal. Od tod izvira tudi njegova obsežna bibliografija, katere sinteze je nato s pridom uporabljal pri svo)em kasnejšem pedagoškem delu. Nekatere njegove izsledke navaja ]. Parde, v svoji knjigi »Dendrometrie«, Nancy, 1962. Med tem je v letih 1957 in 1959 opravil štirimesečno študijsko prakso v Švici LZ urejanja gozdov. Leta 1961 pa je bil izvoljen za višjega znanstvenega sodelavca na inšti- tutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Od leta 1963 je (še kot član inštituta) kot hono- rarni višji predavatelj za docentom inž. F. Sgermom predaval dendrometrijo na go- zdarskem oddelku hiotehniške fakultete. S l. l. 1966 je prišel na Biotehniška fakulteto, kjer je bil izvoljen za izrednega profesorja na gozdarskem oddelku in kjer so mu poverili tudi predavanja iz statističnih metod v gozdarstvu (za prof. R. Turkom in prof. M. Blejcem), razen tega je tri leta predaval še urejanje gozdov (za doc. F. Sgermom), na inštitutu pa je še naprej vodil raziskovalni odsek za urejanje gozda. Upo- kojil se je leta 1977. Omenjene predmete z razširjeno vsebino sedaj predavajo doc. dr. M. Hočevar, prof. dr. M. Kotar in prof. dr. F. Gašperšič. Poleg svojega rednega dela je kot član komisije za obravnavanje gozdnc·gospodar- skih načrtov pri republiškem resoru za go- zdarstvo od leta 1954 do 1984 sodeloval pri preučevanju teh načrtov in pri izdelavi navo- dil za ureJanje gozdov in je z izsledki svojih raziskovanj komisiji velikokrat pripomogel do smotrni.h rešitev. Kot član komisije za strokovne izpite v Ljubljani je bil izpraševa- lec za predmet urejanja gozdov. Bil je ozi- roma je še član terminološke komisije, komi- sije za prevod JUS standardov za les na slovenski jezik in član jugoslovanske sekcije za urejan:e gozdov pri IUFRO. Obsežno je njegovo publicistično delo. Razen velikega števila in obsega lastnih del (k1 jih je za čez 250 avtorskih pol) je sedelo- vaJ v gozdarski publicistiki od leta 1948 do upokojitve 1977 tudi kot glavni urednik znan- stvenih in strokovnih publikacij Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Podrobnejši podatki so navedeni v II. in III. knjigi »Bibliografije in bibliografije Univerze v LJubljani<< na str. 564-565 ter 998-999, ki segajo do leta 1976, več del pa je bilo objavljenih še po tej letnici do danes. Ti podatki izkazujejo 13 samostojnih knjig, izdanih med leti 1947-1980 v založbi Inštituta 49 za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije in Državne založbe Slovenije. V kolektivnih knjižnih delih in v Zbornikih inštituta je objavljenih 9 njegovih razprav. Po naročilih delovnih in strokovnih orga- nizacij je izdelal 14 obsežnih študij, raziskav in ekspertiz. V Bibliografiji Gozdarskega vestnika od 1938 do 1977 ter od 1978 do 1982 (avtorja Viktor Preželj in dr. Marjan Zupančič) pa je izkazanih čez 40 ČOklovih člankov. Name- njeni so informiranju bralcev o tekočih pro- blemih merjenja sestojev in spremljanju dinamike njihovega razvoja, kakor tudi po- pularizaciji gozdarstva. Objavljal pa je rudi v drugih strokovnih revijah. Posebej kaže omeniti fakultetni učbenik oziroma priročnik »Merjenje sestojev in nji- hovega potenciala«, Ljubljana 1977, Inštihlt za gozdno in lesno gospodarstvo pri Bioteh- niški fakulteti v Ljubljani. To delo pomeni sintezo ČOklovega znanstveno-raziskoval- nega in pedagoškega dela. Obenem z avtor- jevima knjigama »Metodika ugotavljanja raz- voja sestojev(< ( 1976) in »Gozdarsko lesnoin- dustrijski priročnik« (peta izdaja 1980) je na znanstveni ravni zajeta celotna materija, ki se nanaša na merjenje lesa in sestojev. Knjiga se opua na že znana dognanja, objav- ljena v domači in tuji strokovni literaturi. Dokajšnji del materije pa je oprt na rezultate raziskovalnega dela avtorja, ki se uspešno uporabljajo v praksi urejanja gozdov v Slo- veniji. Knjiga je namenjena tako šhldentom 50 gozdarstva kakor tudi strokovnjakom v prak- si. Za svoje delo je prejel naslednja prizna- nja: red dela s srebrnim vencem za prizade- vanje in uspehe pri delu, 1965; priznanje Biotehniške fakultete (Univerze Edvarda Kardelja) v Ljubljani za uspehe pri pedagoškem in znanstvenem delu za razvoj stroke, 1975; red republike z bronastim vencem, 1979; ]esenkovo priznanj~ 7.(l pomemben teore- tični in praktični prispevek na področju dendrometrije, prirastoslovja in racionaliza- cije urejanja gozdov, 1979; Počastitev Delavske Univerze Rogaška Slatina: Med Bočem in Bohorjem, Rogaška Slatina 1984. ČOkla poznajo vsi gozdarji v Sloveniji, pa tudi izven nje kot vnetega raziskovalca, uspešnega pedagoga in skromnega ter ve- selega človeka. Nikoli se ni usedal v prvo vrsto. Kadar so drugi govorili, je rad poslu- šal. In največkrat je poslušal - in pridno pisal članke ter knjige drugo za drugo. Sedaj se pripravlja k pisanju že šeste pre- novljene in dopolnjene izdaje svojega »Go- zdarskega in lesnoindustrijskega priročni­ ka« in še sodeluje v raznih komisijah. Naša revija mu želi, da bi zdrav in čil to počel še mnoga leta, v krogu svoje družine ter številnih prijateljev, sodelavcev in znan- cev. L. F. OXF. : 945.26 Izid natečaja V 6. številki Gozdarskega vestnika je bil objavljen RAZPIS FOTOGRAFSKEGA NA- TEČAJA Kasneje je bila imenovana žirija treh članov, ki bi naj ocenila prispela dela. Žirija v sestavi Marijan RrHTER, mojster naravoslovne fotografije, Marko KMECL, direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana in Zmago ZAKRAJ~EK. urednik Gozdar- skega vestnika se je sestala v soboto 14. nov. 1987. Žirija je uvodoma ugotovila: - da je bil razpis y 6. št. Gozdarskega vestnika letos po tehnični kakor tudi po vsebinski strani nezadostno definiran, - da je bil v razpisu izpostavljen estetski vidik natečajnega gradiva. Zato žirija ni upoštevala ostalih funkcij in tudi gozdarske strokovnosti ne, - da ni bilo mogoče oceniti barvnih foto- grafij zaradi premajhnega števila prispelih ·del (5). Črno-bela fotografija Prispelo 23 del. Kot najboljša .je bila ocenjena fotografija Bukov gozd, šifra K Janez Konečnik. Fotografija gozda je zahtevna fotografska naloga. Grafična in fotografska pravila je zelo težko upoštevati. Vsebina takšnih sne- malnih objektov navadno ne nudi ustrezne slikovne dinamike. Avtor je poskušal pre- mostiti pomanjkanje teh danosti s tehniko posnetka in z izdelavo fotografije. Čist izraz, uspešnost v nadomeščanju motivske danosti in (verjetno nezavestno) upoštevanje zlatega reza kot brezpogojnega pravila (koridor v desni tretjini slike), tehnična primernost žal pa brez posebne fantazije, uvrščajo posne- tek na prvo mesto. Druqo mesto smo prisodiii posnetku s šifro K Janez Konečnik s podnaslovom Jutro. To je razpoloženjska fotografija, v kateri oči tipajo in slutijo jutro in gozd. Modna fotogra- fija, ki bi tehnično lahko bila tudi boljša ali korektnejša, se odlikuje predvsem po po- gumu in ekskluzivnosti, ki je pri gozdarjih pač po tradiciji ni veliko. Tretje mesto je zaslužil posnetek Antona Lesnika s šifro Jesen. Motiv je sicer tradicionalen, vendar še vedno ob vsaki priliki hvaležen. Majima površnost ga je stala višje uvrstitve, sicer pa izpričuje mnogo estetskega grafičnega smisla Barvni diapozitivi Prispelo je 120 posnetkov. Žirija je uvrstila v ožji izbor 7 posnetkov. Pri izbiri je upoštevala, da je moč s slika- njem detajlov doseči mnogo večji učinek kot pa s panoramskimi ali celo sestoinimi (notranjost gozda) posnetki, ki so nehvaležni in zahtevni. Tudi fotografska literatura je s takšnimi posnetki zelo skromna, kar doka- zuje trctitev o nehvaležnosti takšnega foto- grafiranje, saj notranjost gozda le izjemoma nudi atraktivno fabulo in grafično pravilno sestavljene kompozicije. Zato smo v ožji izbor uvrstili posnetke - detajlov -gozda in - pokraJine (gozdne). l. Marjc.n MOČIVNIK Kot najboljši je bil izbran posnetek s šifro F 16/13 (praprot). Čist. uravnotežen grafični izraz, barvno učinkovit z modnim zbrisom, ki mu daje rom_antični navdih, brez katerega bi bil to le posnetek strogo racionalnega dometa. 2. Igor SMOLE] · Drugo mesto je bilo dodeljeno posnetku smrekovega gozda s šifro S 3. Tudi ta posnetek odlikuje čistost kompo- zicije, enostavnost arhitekture, monumental- nost prostora in svetlobe. Posnetek se v grafičnem smislu zelo približuje črno-be­ lemu posnetku, za katerega je značilna že kar tradicionalna fotografska uspešnost. Grafična sinteza materialne in estetske funk- cije gozda je očitna in presenetljiva. 3. Hrvoje OR~ANIC Tretje mesto je dosegel posnetek s šifro Meditacija Dia 3. Odlikuje ga barvna kom- pozicija ozkega spektra, klasični in nezmot- ljivi grafični rez in doživeti navdih minljivo- 51 sti. To je eden redkih posnetkov, ki ni nastal »avtomatično<<, ampak predvsem doživeto (zato tudi inscenirano). Ostali štirje posnetki, ki smo jih uvrstili v ožji izbor, ne zaostajajo za prv1mi tremi. Katerikoli od njih bi lahko bil med prvimi tremi. Zato predlagamo, da organizatorji natečaja odkupijo tudi te posnetke. (Šifre: 14/31, K-jutro v gozdu, HT- 2, Medi- tacija Dia 4) Marjan MOČIVNIK; . Janez KONEČNIK; Tomaž HARTMAN: Hrvoje ORŠANIC; Dodatek Ena glavnih značilnosti večine prispevkov je slučajnost . Posnetki so nastajali s ceste, s steze, na poti in skorajda m bllo vloženega posebnega truda pri izbiri stojišča, pri urav- noteženju kompozicije in pri spoštovanju nekaterih klasičnih in nujnih pravil - tretjin- skega reza, zlatega reza itd. Največkrat privabijo fotografa samo barve v naravi. Barva pa prestop1 svojo imaginacijo šele v 52 racionalizaciji. Zato barvitost fotografije sama po sebi še ni dovolj; moramo jo )>natakniti«, »razpeti«, »podložiti«, da bi do- bila svojo kompletnost. Žirija ocenjuje, da je razpis proti pričako­ vanju zelo uspel, da so bile razpisne pri- prave pravzaprav slabši del razpisa, da pa razmeroma veliko število poslanega gradiva izpričuje estetsko senzibilnost gozdnega prostora in gozdarjev. (Predvidevamo, da so konkurirali samo gozdarji!) Priporocamo sistematičneje pripravlj~ne natečaje tudi v bodoče. (Različne teme, ki jih ponujajo propadanje gozdov, delo v go- zdu, gozdno podrastie, gozdni sadeži, gozd- ne bolezni, glive itd., bi bilo lahko bile tudi natečajno 3.traktivne.) Glede na okoliščine, ko naši gozdovi zelo hitro izgubljajo svoj prirodni sestav, videz in zdravje, bi bilo sistematično spremljanje sprememb v naših gozdovih dokumentacijsko več kot nujno. Sodobni fotornaterial zagotavlja kakovost posnetkov tudi po 100 letih. Zato bi gozdna gospodarstva morala na svojih območjih zagotoviti bto spremljavo vsaj tistih prede- lov. ki se zaradi različnih gospodarskih de- javnosti hitro spreminjajo.