242
Jezikoslovne drobtinice.
Pristavek k mojemu poslednjemu sostavku.
Prislovica nemška pravi, da najbolje misli pridejo nazadnje. Taka se je tudi meni godila. Že sem bil odposlal svoj sestavek, ko pri premišljevanji o koreniki car — kar še na marsikaj pridem. Ta korenika, ktera v sanskritu pomenuje, scindere, rnmpere, frangere, spalten, zaspi tzen, je rodila veliko versto (Gruppe) arheologiško važnih besed.
Iz car — kar je: čara, Lmie, po pravem scissum, incisum, io ker so pri bajanji (copranji) čer te delali, tako tudi čar, Zauber, čarodej, Zaaberer, po besedi: Linien-, Ritzen-, Strieche-Macher. (glej H a na a v vArchiv fur osterr. Geschichtsquellena 18. Band str. 49.) Iz te ko-renike je tudi čart, čert. čort, dalje: čern, čart, čer t, čort, po men oje toraj izvirao: incidens, der Einschnit-temacher = Zauberer, in čern pomenuje: d as einge-ritzte, eingeschnittene, zato černoknižnik Zauberer^, kteri iz čar — čert razume prerokovati.
Že Schleicher (»Formeulehre« str. 59.) je krojiti (za karajeti) schneiden, kraj, margo, h koreniki car — kar postavil, in kar j, metatetiski: kraj, toraj pomenuje izvirno: das Zugespitzte, primeri: kon, kon-ec, das zugespitzte Ende eines Dinges, slovaški: končitv, spitzig, končjar, scharfe Spitze,  in konec Rand, Eade, Graoze.
Da bi ime Kranjc, Kranjsko iz karj — kraj, margo, Eade, Grauze, bilo postalo, bi s suffixom ec, s kte-rim poznamljamo osebe (primeri: Korošec, Štajerec, Slavonec), dobili: Krajec, Kraje; tako tudi govorimo kadar krajnik hleba imenujemo. Južoi Slovani bi Kranjca toraj imenovali Krajac ali po krajini — Krajinac, tudi štirski Ščavničari bi rekli Krajinec, ker govorijo: Slavinec, Gorenec, Dolanec itd., ne pa Kranjac, Kranjec.
Glasnik n v imenu: Kranjc, Kranj s ko je toraj ko-reničen (wurzelhaft) in Kranj c je lepo metatezi iz Kar-nec postati zamoglo. Ako pa je iz Karnec postalo, tedaj ni tema tega imena karj - kraj, ampak kam — za izvirno kar nas ali karnus, kakor: syn za izvirno: su-nus, in karnus (primeri ime koroškega mestica Kernus, kjer še je stara polna oblika se ohranila), karn, metatetiski: kranus, kran ne pomenuje: margo, Rand, Granze, ampak Felsen, toraj Karnec, Kranec, Kranc = Fel-senbewohner, Karnsko,   Kransko :zz Felsenland. —
V tem članku se tudi naj popravijo nekteri tiskarni po-greški in kakor: 6i iv tr\g Qayrjg ccoxovyevoi, kar se glasiti ima: 6i šx trjg Quyrjg %qxov(isvoi v listu 58. „Novic", dalje v listu 59. stran 235. v slednji versti more karan, namesto ka-eran, in na ravno tisti strani: galski: coirneil, regio, namesto wirneil, regio. Tudi se moje potemeljeuje . „ker kari horizont obmejašujejo, ter iz kar tudi karj metateški kraj" ima zbrisati, in z gori navedenim temeljem nadomestiti.                                                               Dav. Terstenjak.