Pošinlna plačana v gotorlnl. Szhaja v posdeljek in peiek. Stan? me«cčno Din 7'—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poStno -čekovnem i;avodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Dia ICedakcja in ujr/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vračain Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tcksfnem dclu uvrščene notice s številkami so plačijive. Štev. 90. Celje, pondeljek 10. noveznbra 1930. Leto XII. Triumfalna pot pred- sednika vlade po Sloveniji V .soboto zjutraj so prispeli v Ljub- ljano minister pravde g. dr. Milan Srskič, minister za šume in rudni- ke g. inž. Dušan Sernee in minister brez ports el ja g. dr. Ivan Švegel, v nedeljo 9. t. in. zjutraj pa z bcograj- skim br/ovJakom finančni minister g. dr. Stanko Šverljuga. Z jutranjiin osebnim vlakom se je vozil včeraj preko Zagreba v drav- sko banovino g. ministrski predsed- nik general Peter Živkovič. Ljudstvo ga je zlasti na postajah v Sevnici, Hadečah, na Zidanem mostu, v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Liti- ji, Zalogu in Devici Mariji V Polju v velikem številu in zolo prisrčno pozdravljalo. Veličusten pa je bil sprejem, ki ga je priredila predsedniku vlade Ljub- ljana, ki se je odela v neštete zasta- vc in se praznično okitila. Na pero- nu glavnoga kolodvora so prieako- vali visokega gosta zastopniki ob- lasti, uradov, korporacij in društev. Po sijajnein sprejemu na peronu in pred kolodvorom se je okrog 10. do- poldne razvil veJik sprevod, ki je spremil predsednika vlade med na- vdušenimi ovaeijami do hotela Uni- ona. Nato je posetil predsednik vla- de v spremstvu vršilca dolžnosti ba- na dr. Pirkmajerja bansko upravo. Od 11.-45 do 12.30 se je vrSila v slavnostno okraäeni zbornicni dvo- rani univerze svečana seja ljubljan- skega občinskega sveta, na kateri je župan dr. Puc z lepirn goverom ):¦'.> Kdravil predsednika vlade, ki se je z jedrnatimi, nacijonalnimi beseda- mi zahvalil za pozdrav. Predsednik je bil tudi ob tej priliki deležen is- krenih ovaeij. Po razgovoru z občin- skimi svetniki je predsednik vlade posetil knczoškofa (\v. Rožmana v škofijskem dvorcu. Po intimnein kosilu v hotelu »Uni- onu« se je odpeljal ministrski pred- sednik z ministri in v večjem sprem- stvu z avtomobili v kranjski in kam- niški okraj. V vsch krajih od Ljub- ljane do Kranja, Cerkelj, Kamnika in nazaj do Ljubljane so bili prire- jeni predsedniku vlade in ministrorn krasni sprejemi. Zvečer se je vršila po Ljubljani bakljada, v veliki unionski dvorani . pa se je pričcl ob 20. slavnosten ban- j ket, h kateremu je bilo povabljenib okrog 250 oseb. Ob 21115 se je dvignil predsednik vlade general Živkovič, ki je najprej vzkliknil Nj. Vel. kra- j lju in njegovemu domu, nato pa v lepem in pomembnem govoru očrtal delo vlade in smernice bodočcga de- la za Jugoslavijo in jugoslovenstvo. Za danos dopoldne je bil doloCen i sprejem deputacij po predsedniku j vlade v poslopju banske uprave, za | popoldne pa poset nekaterili javnih j zavodov in institueij. Sprememba v Ceijski mestni hranilrici Razpust dosedanjega upravuega od- bora in ravnateljslva. — Imenovanje začasnega gerenta. Celje, 10. novenibra. Kakoi' je še v spominu, je ministr- stvo trgovine 12. aprila 1927 na neke pritožbe razpustilo upravni odbor in ravnateljstvo Celjske mestne hranil- nice ter postavilo kot gerenta lekar- narja g. Andra Posavca. Proti tej odločbi rninistrstva trgo- vine se je pritožil upravni odbor na državni svet. Medtem j.e na gerentov predlog ob- činski .odbor izvolil nov upravni od- bor, iz katerega je bilo izvoljeno rav- nateljstvo. Za predsednika je bil iz- voljen dotedanji gereut gosp. Andro Posavec. Sedaj pa je državni svet z razsod- bo z clnc 29. VIII. 1030 ugodil pri- tožbi leta 1927. razpuščenega uprav- r.ega odbora in ravnateljstva in ra/.- veljavil odločbo ministrstva trgovi- no od 12. aprila 1927 kot nezakonito. Vsled tega je odpadel pravni tc- melj, na katerem bazira funkeija sc- danjega upravnega odbora in ravna- teljstva, ker je bil upravni odbor iz- voljen na predlog gerenta, dočim bi, ako bi ne bilo nezakonitega ukrepa ministrstva trgovine od 12. aprila 1927, bil moral tak predlog staviti prejšnji upravni odbor. Zato je sedaj ministrstvo trgovine odredilo, da se vrnc uprava prejšnjemu vodstvu. V soboto 8. t. m. je izvršil g. sreski načelnik dr. Hubad izročitev uprave prejšnjemu upravnemu odboru. . Ker pa se je več članov projšnjega upravnega odbora iz Celja izselilo ter sta dva umrla in so ostali samo še gg. Josip Bizjak, dr. Anton Božič, dr. Alojz Goričan, Karl Goričar, dr. Juro Hrašovec, dr. Ernest Kalan, Ivan Prekoršek, dr. Franc Steins el- sei-, Viktor Smigovc, bi stari uprav- ni odbor ne bil sklepčen (štatut za- hteva za sklepčnost, da je navzočih 12 članov upravnega odbora). Zaradi tcga je bil imenovan od g. sreskega načclnika kot vladnega ko- misarja Celjske mestne hranilnice v smislu štatuta za začasnega gerenta g. dr. Ernest Kalan, ki so mu dode- ljeni vsi drugi gori imenovani člani uprave kot sosvet. S celjske drž. realne gimnazije Celje, 10. novembra. Razmere na tukajšnji gimnaziji postajajo od leta do leta slabše. Lani se je profesorski zbor izpopolnil šele v III. tromesečju. Letos so bili pre- meščeni trije profesorji, 2 profesor- ja pa imata dopust, na novo so bili na zavod nameščeni 3 profesorji. Na-. pram lanskenm letu manjkata torej 2 profesorja, dijakov pa je za polne 3 razrede več! Manjka torej še da- nes, ko se bliža že koncc I. tromeseč- ja, najmanj 4—5 učnih moči. Posle- diea tega je vsesplošno skrčen po- uk, vsled Cesar se predpisana učna snov sploh nc predela ali pa v nagli- ci predela tako površno, da ml ad in a v višjih razredih ne more normalno napredovati in zmagovati obsežne in težke tvarine. Pod takimi nezdravi- mi in nevzdržnimi razmerami trpi- jo profesorji, ki postajajo umljivo skrajno nestrpni, ko vidijo slabe uspehe, trpi mladina, ki ni kriva teh. razmer, in trpimo stariši šoloobisku- jocv'o mladine, ki vidimo, da mladi- na nc more normalno napredovati, Cetudi se skrbno in vestno posveča šoli in študiju doma. V takih razmerah ne raste ne zdrava duša ne zdravo telo, ker ne smenio prczroti, via je tudi mlad dull občutljiv in kritičcii, saj je iz mlade krvi in mesa in ne' iz mrtve snovi, po kateri se sme nekaznovano biti in od njc nemogočega zahtevati isto- časno, ko se mladim dušam v clobi največjega razvoja ne daje tega, kar zakon predpisuje in kar je temelj vzgojnega dela. Kdo bo v takih raz- merah, za katere pa še pogosto pri- manjkuje vsakega razumevanja, vr- nil niladini vero v avtoriteto, pravi- co in red! Mladina ni kriva, da je je preveč, in stariši nismo krivi, da s skrbjo in žrtvami požiljamo naše otroke na tukajšnjo gimnazijo. Ni- smo vsi v položaju, da pošljemo otro- ke drugam na zavode. Tudi nismo vsi v položaju, da plačujeino za naše KAJKO VRECER: Izlet v Anglijo (Dalje.) Zopet sva sedla v »bus1«, kakor imenujejo Angleži rdeče dvonad- stropne avtobuse, ter se peljala na- zaj na Oxford Street in peä do Brit- skega muzeja, kamor sva piišla pre- rano, kajti otvori se sele ob 10. do- poldne. Pred velikimi durmi mogoč- ne ograje nas je zabaval cestni pe- vec-tenorist, ki ga je spremljal in- valid na minijaturnem harmoniju. Ko je bilo pesmi konec, je vsak po- slušalec radevolje podaril pcvcu po 1 d (pence). Angleži ne poznajo v denarju de- kadnega sistema, temveč ima an- gleški funt libra (274 Din) 20 šilin- gov (14 Din) in 1 oiling 12 »Penny« (1.10 Din). Britski muzcj je po obscgu naj- večji na svetu. Ustanovljen je bil 1. 1753. Zbirke so v devetih oddelkih in sicer: bistorične, manuskripti, orijentalski tisk in manuskripti, umetni tisk in risbe, egiptske in asirske, gräke in rimske starine, zbirke iz srednjega veka, keramika in etnografske zbirke, denar in ko- lajne. Prirodopisne zbirke tvorijo poseben del muzeja, imenovan »Na- tural History«. Posebno v etnograf- skem oddelku se zrcali rnoč Angli- je. Zbirka je loCena po narodih, ka- kor ameriške starine, Azija, Mcla- nezija, Avstralija, Polinezija, južna, zapadna in severna Afrika, vzhodna in central na Afrika in Amerika. Najstarejše zbirke so skulpture iz Asirije iz 8. in 9. stoletja pred Kri- stusom, ogiptske skulpture pa so ce- lo iz leta 1300. pred Kristusom. So tudi rimske vaze iz I. 3000. pred Kr. Keramična zbirka iz Egipta pa sega 4000 let nazaj. V centralnem salonu je mnogo predmetov iz kamene do- be. Segalo bi predaleč, če bi se ho- tel spuščati v podrobnosti prezani- mivega muzeja, za katerega bi bilo treba žrtvovati mesece. V pritličju in prveni nadstropju je približno 150 dvoran v kvadratnem poslopju, Ce- gar stran meri prilično 250—300 m. Utrujena, zbita in potrebna teme- Ijitega počitka sva zapustila z ne- številnimi utisi bogati muzej. Hmeljišča v Surreyu. VroCina v velcmestih je včasih ne- znosna in sem se je najbolj bal. Ta bojazen se je spremenila v prazen nič, kajti dnevi v Angliji so bili k sreči hladni in prijetni, vsak dan je malo doževalo. Takšen dan je bil tudi, ko nas je povabil naš prijatelj na avtomobil- ski izlet v okraj Surrey, ležeč jugo- zapadno od Londona, oddaljen pri- lično 60 km, kjer so obsežna hmelji- šča. Londonska okolica je resničen raj. Same a^faltirane široke ceste, ki ne poznajo prahu. Ni si mogoče mis- liti idealnejšo vožnje kakor na an- gleskih cestah. Kmetije so v rokah velikih posestnikov, ki imajo krasna arondirana i>osestva, vsa obdana z živimi visokimi mejami. Posebna skrb jim je pa za hmeljske žične na- sade, ki so vsi obmejeni z jelšami odnosno šest metrov visokimi mre- žnmi, da se obvaruje hmelj mrzlih scvernih vetrov. Angleški hmelj ni posebne kvalitete in ga naš pridelek daleč nadkriljnjc. Na tern izletu smo se mudili tudi v lepem mestu Rich- mondu in v južno lezeöem Kingsto- nii. V prvem mestu sva si nabavila tudi izvirne fotografijc angleäke hmeljske kulture. Vsak producent prideluje letno 250 do 3000 angleš- kih col-centov hmelja; zanimive so njihove suäilnice. Skladišč ne pozna- jo. Posušen hmelj pride v bal ah ta- koj v London, kjer so nešteta hmelj- ska skladišča v ulici Borouch Hich Street v bližini kolodvora London. Tu je osredotočena vsa svetovna hmeljska trgovina. Vsak angleški hmeljar ima svoj avto za 250 an- gleških funtov; obiranje hmelja pa je »poverjeno« meščanskemu in de- loma brezposelnemu prebivalstvu velikega Londona. Prenaglo so mi- nile ure udobnega izleta, v mraku pa smo bili zopet v šumečem vrve- nju razkošne angleške pi-estolice. Ne zadošča, da se spozna London po dnevi, ko biva v mestu od 7. zju- traj do 5. popoldne 11 milijonov lju- di, temveč ga je treba spoznavati tudi ponoči, ko se London zabava v gledališcu, zvočnem kinu, televiziji, reviji itd. Poleg »Strauda«, najprometnejše ulice notranjega Londona, je v ve- eernih urah tudi naval občinstva na Trafalgar Square; tu sva videla živ- ljenje, bajno svetlobno reklamo, pro- met, cvet angleškega naroda, najfi- nejšo publiko sploh, ki poseča tu v bližini londonske zabave. Midva sva jo ubrala v revijo v Piccadilly Cir- kusu, ki je trajala skoro do polnoöi. Najsijajnejša tot'ka revije je bil ku- har-glasbenik. Na odru je kuhinja z najboljšo opremo, ki pa je vsa. v glasbilih. Kamor se je dotaknil ku- har v svojem kuhinjskem poslu, je bilo vse ubrano uglašeno, zvenele so melodije angleških narodnih popevk iz vsakega kota, štedilnik sam pa je bil najbolj glasbeno nadarjen. Hi- tro je sledila točka za točko, ki jih tu ni mogoče opisati. Bil je lep ve- čer. (Dalje prih.) Siren »*Tcv?i ü?sb?»r 10. XT. 1930. j5*. t. m. okrog pol 10. zvečer je neki neznanec ukradel v cinkarni v Ga- berju delavcu Francu Jeklu iz žepa suknjiča, ki je visel poleg vrat v to- varni, od 14-dnevne place v znesku (J38 Din stodinarski bankovec. Jekel je takoj opazil tatvino in pohitel za tatom, ki pa je naglo izginil v noč\ c Cigav fe pes? Lekarnarjeva so- proga ga. Gradišnikova je ujela te tlni pred svojim stanovanjem na Mariborski cesti 3 psa volčjaka, ki se je že veckrat klatil okoli hiše in odnesel nekoliko kokoši. Pes ima i znainko »Delnice 18«. Lastnik dobi psa pri ge. Gradišnikovi. c Pila — nič pJnčala ... V nede- ljo 9. t. m. ob 18. je bil v hotelu S. aretiran (55-1 etni brezposolni pekov- ski pomočnik Matevž Z. iz Gaberja, ker je tarn v pijanosti razgrajal in ni hotel plačati zapitka v znesku 21.50 dinarjev. c Celjski delovni trg. Pri ekspozi- turi Javnc borze dela v Celju je od 2. do 8. novembra iskalo dela 41 oscb (27 moških in 14 žensk), iz \ prejšnjega tedna je preostalo 472 oseb (343 moških in 129 žensk), delo je bilo ponujeno za 33 oseb (19 moš- kih in 14 žensk), posredovanj je bi- lo izvršcnih za 10 oseb (9 moških in 7 žensk), odpadlo je 15 oseb (13 moš- kih in 2 ženski), koncem tedna je ostalo v evidenci 482 oseb (348 moš- kih in 134 žensk). c Nalezljive bolezni v Celju in celjskem srezu. Stanje nalezljivih bolezni v mestu Celju in celjskem srezu je bilo po uradni statistiki v času od 15. do 21. oktobra naslednje: tifuzne bolezni: v mestu Celju ostal edini bolnik še dalje v oskrbi; griža: v celjskem srezu je edin bolnik ozdravel; škrlatinka: v celjskem sre- zu ostal od prejšnjega tedna 1 bol- nik, na novo obolela 1 oseba, ostala 2 bolnika še dalje v oskrbi, v mostu Celju ostali 4 bolniki še dalje v oskr- bi; davica: v celjskem srezu ostala 2 bolnika še dalje v oskrbi, v mestu Celju ostal edini bolnik še dalje v oskrbi; šen: v celjskem srezu ostala 2 bolnika še dalje v oskrbi. " '""" " Gledališče MESTNO SLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Torek 11. novembra ob 20.: »Utop- ljenca«. Uprizoritev članov Dra- matiCnega društva v Celju. * »Utopljenca« na celjskem odru. Opozarjamo na uprizoritev Nestroy- eve Imrke »Utopljencev«, ki se bo vršila v torek 11. t. m. ob 20. uri v Mestnem gledališču v režiji g. Ve- luščka. Občinstvu svetujemo, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji v knjigarni Goričar & LeskovŠek. Sport t Prekinjena prvenstvena nogo- metna tekma. V nedeljo 9. t. m. ob 14. se je začela na* Glaziji v Celju ])rvenstvena nogomctna tekma med SK Celjem in SK šoštanjem. Tekma je trajala le četrt ure, ker jo je sod- nik g. Janežič vsled pretepa med dvema igralcema in nedisciplinira- nosti enega izmed obeh igralcev predčasno zaključil. Neki igralec SK šoštanja je namreč brcnil igralca SK Celja, ki je zato prisolil Šoštanj- čanu zaušnico. Šoštanjean pa jo je Celjanu vrnil. Sodnik je takoj izklju- čil oba igralca, čemur pa se igralec SK šožtanja ni hotel pokoriti. Vsled tega je sodnik tekmo zaključil in boleži SK Šoštanj po pi-avilih poraz v razmerju 3 : 0. Dopisi V Se enkrat gradnja ceste Frankolovo- Socka-Dobrna Ko smo imeli interesenti za cesto Frankolovo-Sockal-Dobrna 19. okto-, bi prišli čimprej do te potrebne ce- ste, smo med drugim tudi malo pre- glasno povedali, da je za asfaltiranje ceste v zdravilišču Dobrni denar, za našo cesto ga pa ni. Vemo, da je po- trebno utrjevati in asfaltirati ceste, da bodo sposobne za avtomobilski promet. Mnenja smo pa, da bi se olajšal promet na cesti, ki jo bodo asfaltirali, če bi se zgradila cesta Frankolovo—Socka—Dobrna. Kako bo tudi izgledalo, če bo na Dobrni lepo asfaltirana cesta, v okolici, n. j)r. v Vrbi za bodo gazili kmetje po ccstah skoro do kolena po blatu! Saj ne prosimo za luksuzno samodrčo, temveč le za pošteno vozno cesto, kajti sedanje cestne razmere tirajo nas kmete v propast, ker vsled sla- bih cest ne moremo spraviti svojih pridelkov ob pravem času na trg. Mislimo, da to ni nikaka kritika, če svetujemo oblasliin, naj izpeljejo po- trebne gospodarske ceste prej, nego bodo asfaltirale druge ceste. Čudi- mo so, da je bilo asfaltiranje hitro odobreno, za našo novo cesto pa je treba toliko prošenj. Cestni interesent. TRENCHOATE uajfinejSe kvalitete dobite na obroke pri FRANC KOLBEZEN - CELJE Celje, Prešernova ulica 3 Vitanje. Moramo Vam sporočiti, da smo se tudi pri nas začeli gibati. V minulem mesecu smo ustanovili Sokola in je prav lepo število mladi- ne vstopilo v to že davno potrebno nacijonalno organizaeijo. V okolici si pa pripravljajo kmetje svojo pro- svetno organizaeijo z imenom »Dru- štvo kmetskih fantov in deklet«, ka- kršno že obstoji v sosednjih Strani- cah in na Frankolovem. Ta dva ko- raka moramo pozdraviti z veseljem, ker vidimo, da se hoče mladina raj- ši oprijeti treznega in koristnega društvenega dela, nego zapravljati ob nedeljah popoldanske ure po go- stilnah. Med kmečko mladino se je tudi pričela agitaeija za mladinski list »Grudo« in za knjige Kmetijske Matice. Prav je, da začno kmetje fi- tati take knjige. Letošnje knjige Kmetijske Matice nam je posodilo frankolsko Društvo kmetskih fantov in deklet za agitaeijo. Obljubljajo nam, da bodo knjige drugo leto še j boljse. Trideset naročnikov bomo menda zbrali letos, potem pa še vsa- ko leto nekaj. Pa »Nove Dobe« tudi ne bomo pozabili. Tudi tu se mora število naročnikov pomnožiti in bo- mo tudi skušali naše novice redno objavljati v »Novi Dobi«. Za damtlM» plašCo Za mošlio suifnlt) Za smoking obl«ke dobite blago zclo ujjodno pri Franc KoHbezen, Ceije Prešernova ul. 3 Na obroke ! Na obroke ! Damske in moške plašče izdelujemo po ineri v V4 urah FRHNC KOLBEZEN Celje — Prešcmova ulica stev. 3 manufaktura in nioda Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 10., torek 11. in sreda 12. novembra: »Rodil se je človek«. Ruski sovjetski velefilm v (J dejanjih. V glavnih ulo- gah sloviti ruski umctniki I. M. Moskvin, Rudrjavcev, Tihomirova in Kacalov. Produkcija: Mežrabpom, Moskva. — Cetrtek 13., petek 14. in nedelja 1(J. novembra (v soboto 15. novembra kino zaprt!): »Dunavski valček«. Izredno lep film iz dunaj- skega življenja. V glavni ulogi Harry Liedtke. Trgovski nastavljenci dubijo na obroke po najnižjih cenali pri Franc KolbezenCelie manufaktura in moda Gospodarstvo g Sejem kož v Ljubljani. Tradici- jonalni sejem oziroma dražba kož divjadi se vrši zopet prvi pondeljek po sv. Neži, t. j. 2(5. januarja 1931 v Ljubljani v prostorih velesejma. To organizirano prodajo našega lovske- ga pridelka bo izvedla »Divja ko- ža«, ki je vnovčevanje kož uredila po vzorcu modernih svetovnih trgov in dosegla velik ugled pri svetovnih tr- govcili. Edino potom »Divje kože« je mogoče našim lovcem vnovčiti blago za cene, ki1 mu grcdo. Lovci, zbirajte kože divjadi, da jih čimveč prinese- te oziroma pošljetie na naš skupni se- jem. Opozarjamo vas pa tudi, da ko- žuhovino dobro pripremite. Vsako leto imate priliko videti, kako ceno doseže lepo posušena kožuhovina, če je tudi drugače v kakovosti morda nekoliko slabša, dočim mnogo sicer najboljših, toda slabo prikrojenih kož divjadi nihče noče kupiti. Kože pošiljajte na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velescjcin, v veCjih mno- žinah po železnici, v manjšiih pa po pošti. Če vam navodila in pogoji so- delovanja niso morda še znani, se obrnite z dopisnico na omenjeni na- slov. Vsi državni uradniki dobijo na obroke po najiužjih ccnah pri FRANC KOLBEZEN — CELJE Prcšcrnova ulica ät. 3 mannlaktnra in xnoda. mr~ Oglašujte! Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 116 To življenje ji je bilo zelo všeč in inatrona se je potrudila, da bi za dobro jed in pijačo pri Vejvarovih in Kondelikovih kar največ vrnil a. Ilodila je iz enega nadstropja v dru- go, varovala, čuvala, in ko je bila s svojim strokovnim delom gotova, je kratkočasila porodnici s svojo boga- to izkušenostjo in je črpala iz svoje nezmotljive pameti vedno nove in nove zgodbe in smešne dogodke. Pri tem je svoje kronike urejevala skoro skrbneje nego prednica dekliškcga penzijonata knjižnico za gojenke. Za Pepico je izbrala najbolj mirna po- glavja, ki niso motila, toda pri go- spe Kondelikovi je po njeni navadi in po lastnem mnenju popoprala po- vesti in se ni ognila kaki bolj jedr- nati besedi. In bila je neizčrpna. Njeni spomini so bili zrcalo neSte- vilnih rodbin za nekoliko desetletij, v kolikor je mogla pogledati v pri- vatne zacteve. :Praške župane je na- stela na pamet po vrsti od šestdese- tega leta in vedela je tudi, koliko časa je ta ali oni županoval; pozna- la je imena vseh polkov, ki so »le- žali« v Pragi od pruske vojne, po- sebno pa si je zapomnila vse vojaš- ke kapelnike v tem času. Tako je krajšala gospema trenut- ke, ure, dneve in ko sta mamici spa- li, je skrbno čuvala, da ju ne bi kdo zbudil, zagrnila je okna, odganjala nadležne muhe. In še je ostalo dosti časa, da je skočila tupatam pod ka- ko pretvezo v kuhinjo in pogledala, kako se kuha. Kot začasni hranjen- ki ji je bilo veliko na tem, da se ne bi kaj pokazilo, prismodilo, preveč opeklo. S teto Katinko — zakaj tudi teta Katinka je bila sedaj več na Vino- gradih nego doma in je večkrat tudi tu spala — je bila že popolnoma »alianc«. Znala se je izborno pogo- varjati s staro devico in je imela pred njo kot važnim Clanom rodbine respekt in ji je dala v vsem pred- nost; zaradi tega se je Katinki zelo priljubila. Napravila pa je tudi. da se je teta Katinka sama skromno po- stavila v ozadje in je gospa Mukn- šnablova vendarle ostala prva ose- ba. Razodela je teti Katinki tajnosti svojega poklica in je imela v nji zvesto poslušalko. Najmanj dvajset- krat ji je morala praviti vse podrob- Stran 4. »Nova Doba« 10. XI. 1930. Čtev. 90. MOŠKI IN DÄMSKI BRIVSKI SALON FR. KRAJNC - CELJE GLÄVNI TRG 18 — HIŠA G. WERENÄ Vljudno sporočam velecenjenim damarn in gospodom, da sem svoj moški brivski salon popolnomn renoviral in damski brivski salon povečal ter opremil z najmocleniejSitni higijen- vi^ skimi napravami. Vsa lasna dela za kratke in dolge lase, trajna in vodna oxiduiacija, manikiranje, pedikiranje, barvanje las s Hennč, umivanje las ltd. se izvrSuje sedaj najhiircje in z najpozornejšo postrežbo ter se najvljudnejc priporoCain p. n. damam in gospodom CO IfD Ä Tltlf briyec za L°sP0(le in dame rtl. JVKAJNl/ celje, Glavni trg 18 nosti onega prazničnega popoldneva in večera, ko je Katinka zamudila /.elo važen trenutek, prihod vseh ti'cli mladik v to solzno dolino in slednjič je vedela Katinka vse tako dobro in natančno in se jc znala vmisliti v situacijo, da se je v nji vzbudila počasi zavest, kakor bi ven- darle bila pri vsem. Saj je imela ži- vo, veliko fanta/jjo kakor skoro vse stare device. Sedaj je bil oele clui doma tudi Vejvara. Veino, da bi se moral začeti njegov dopust v juliju, toda po skle- ou gospe Pepice, da ne pojde nika- mor in da ostane topot doma, si je )odaljsal Vejvara svoje počitnice do tonca meseca, ko se je zmenil s to- varišem v uradu. Kako je bil sedaj I emu hvaležen in kako dobro se mu je zdelo, da mil je dal sam Bog to misel! Bbgo za smokinge, površnike in trpežne obleke sailio angieški in češki izdelek, ku- pite najceneje v trgovini Miloš Pšeničnik,, Celje VCasih se je tast Kondelik pošalil in je rekel, da so pravzaprav tri po- 'odnice v nisi, da je tudi Vejvara oovil, toda zet se je samo potrpežlji- vo nasmehnil Zato pa se jc gospa 3eti oglasila iz postelje: »Molči, stari, molči, in ne pozabi nase. Štirje smo tu!« Izmed vseh pa je bila najbolj ve- ¦lela Katinka. In ko je sedela neke- ;a večera z obema gospodoina gori >ri Vejvarovih in drugi večer zopet : obema doli pri gospe Kondelikovi mcnjavali so se, da ne bi mainica iaj očitala), seveda povsod tudi z ?ospo Muknšnablovo, je rekla kakor /selej: »Ljudje, samo to bi še hotcla do- ^akati, da bi tu v'idva (menila je Aondelika in njegovo soprogo) tukaj :a vselej ostala! Potcm ne bi bilo v ^ragi srečnejše rodbine/« Gospa Kondelikova je po teh bese- lah hvaležno pogledala tetico in je >ritrdila s hrepenečim nasmehom: »Imaä prav, Katinka. To je tudi noja edina in najsrčnejaa želja!« »Potem, ljudje«, je pristavila Ka- inka, »bi se našel tukaj tudi zamo Lak kotiček. Na primer tole stano- anje po Karaskovih. Kakor ustvar- eno bi bilo zamo in jaz bi v njem adovoljno živela do smrti. Meni jc seeno, komu plačam najemnino, aii ujcu ali vam. Potem bi bilo šele ve- elo.« Sprva se je mojster Kondelik istrašil tega pogieda v bodočnost. )glasil se jo v njem dvom, ali ne bi >il potem konCan mirni tok njego- ega življcnja, ako bi bi bile vse to enske pod eno strelio, posebno pa e je bal, da ne bi tetica na kak na- in izgubila ravnotežja in ne bi pre- eC pogosto priliajala v obe donia- iji. Toda počasi se je temu privadil n je slednjisi rekel: »No, vrag ve, kaj se še lahko pri- eti!« Za to mu je gospa Beti stisnila od prtom roko. Anekdote Slavni angleški di'zavnik in pisa- Icij grof Chesterfield je na stara leta oglušel. Nekoč se je raznesla vest, da je bil v drugič imenovan za pod- kralja na lrskem. Ko so mu prija- telji čestitali, je grof šaljivo odgovo- ril: »Meni sicer o tern ni nič znano; vsekakor pa bi bil za to dos to j a n- stvo sedaj mnogo bolj pri mere n ka- kor prej, kajti sedaj nikakor ne bi mogel poslušati pritožb naroda.« Charles Fox, zuani angleški dr- žavnik, je nekoč v parlamentu ostro napadal vojnega ministra zaradi slabega smodnika armade. Visok. funkcijonar vojnega urada, ki se je čutil zaradi tega napada posebno užaljenega, je pozval Foxa na dvo- boj. Ko je prišlo do dvoboja, je Foxo- vemu nasprotniku. odpovedala pi- stol a. »Sedaj sami vidite«, mu je zaklical Fox, »koliko je vreden vaš smod- nik.« MftUHÖWEC pripravljen iz aromatiüinih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjern I kg Din 18* Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. IU0 TONČIC CELJE, Glavni trg — Aieksandrova uliC3. Cenicnim sfnta naznanjam, da je ravnokar dospcla velika izbira finega blaga za zimske suknje, črne obleke smolcing in frak, modrega blaga, ki se po daljšem nošenju ne sveti, marengo za obleke in površnike, vse v najfinejši kvali- teti, kakor tudi sportnega in modcrnega blaga. Ugotavlja se po meri v najkraišem času. Cene zmerne. — F- Meško, Celje. USTANOVUENA lit A 1881. Celjsha posojilnica S: u Celju Celje v lasini hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varaost in iz- plačuje točno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja uverenja za izvoz blaga. Za varnosf hranilnih vlog jamci poleg zavo- dovih aktiv po Din 100,000.000— še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo nad Din 14,500.000- PODRUiNICIs MAR1BOR iOSYANI flleksandrGjacestašt.11. (u lastni hiši) Pisafni stroji znamke „UnslerWOOd" se dobe pri Antonu LeČniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na o broke. Otroški voziček sportni, popolnoma nov, se prods. — Mariborska cesta 1. Učenec za fotografsko obrt se sprejme. Foto- atelie Pelikan, Celje, Razlagova ulica. Icjia opretnljcna sobs s posebnim vhodom, dobro kurljiva, z upo- rabo kopalnice, se odda. Poizve se v po- sndovalnici Hüttig, Glavni trg. kleparstvo, vodovodne inStalacije^ strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESUO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-17 Specijalaa mehanična delavnica U 1 IP 1/^g^ll^ Maribor, Slovenska ul. 28, IIUUUU IäCIIIC Telefon St. 24 - 39 podružnica Celje, Slomškov trg 1 sprejema popravila pisalnih, računskih, razmnožev<-.lnih in kopirnih strojev, »National« reg. blagajn. Specialist v odpiranju in popravljanju Wertheim blagain. Pisalni stroji — pisarniške potrebščine. Se priporoča D. HERZOG, poslovodja. Najvarneje in najuyodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodts, ki že obstoja 64 let Celiska mestna hraniinica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prlhrankom rojakov v ßmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga viaga)o sodišča ter naiožbam cerkuenega in obžm- skega der.arja posveža posebno pa/.njo. Hranünica dajc poso- jila na zemljišla po najnižji cbrestni meri. Use prušnje rešuje brezplaüno. Za hranilne vloge jamči poleg Xf* mucfA Till IA z vsem P1 Glnožen jem premo^enja hranilnice 5w IIIOIU WCIjv in vso davčno močjo. Urejuje Rado PeCnlk. — Odgovoron za konzorcij »Nove Dobea in Zvezno tiskarno Milan ÖtÜna. — Oba v Celju.