I
i
E
- i» 11414
V ~L o £ C> /• ^ v* Leto VIL, januar 1984
Celje - skladišče D-Per
582/1984
1119842566,65
Je v Sloveniji v letu 1984 realne osebne dohodke mogoče obdržati na lanski ravni?
(Iz informatorja RS ZSS, december 1983)
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na 7. seji 28. oktobra lani obravnaval osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984 ter za nadaljnje opredeljevanje delavcev in delovnih ljudi do politike razvoja v Sloveniji predlagal pripravo variantne usmeritve, ki bi nakazovala, kakšna družbenoekonomska prizadevanja in kakšni materialni rezultati bi bili v prihodnjem letu potrebni, da bi realne osebne dohodke obdržali na sedanji ravni.
Iz variantne usmeritve, ki jo je izdelal Zavod SRS za družbeno planiranje, je razvidno, da bi bilo za letošnje leto nestvarno pričakovati, da bi realni osebni dohodki ostali na isti ravni, saj bi bili za to potrebni materialni rezultati, ki skorajda niso uresničljivi. Predlagatelj resolucije pa je kljub temu upošteval večino pripomb republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in jih vnesel v predlog republiške resolucije za letos.
Objavljamo oceno in preračune variante, ki jih je pripravil Zavod SRS za planiranje.
Bilančni izračuni in analize kažejo, da bo v letu 1984 spričo precejšnjega realnega zmanjšanja razpoložljivih sredstev v SR Sloveniji nujno zagotoviti, da se- z delitveno politiko, kot je opredeljena v predlogu resolucije, zagotoviti v letošnjem letu nadaljnje zaostajanje vseh oblik tekoče porabe za rastjo družbenega proizvoda oziroma ustvarjenega dohodka. V javni razpravi o osnutku resolucije za letošnje leto so bile sicer izražene številne pripombe, sugestije oziroma zahteve, da bi bilo v letošnjem letu — spričo že večletnega precejšnjega realnega zaostajanja — zaustaviti padec realnih osebnih dohodkov v Sloveniji, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Bilančni izračuni posledic te t.i. »ničelne variante« na delitvena razmerja v
letu 1984 so pokazali, da bi ob okvirih rasti proizvodnje in dohodka, kot so opredeljeni v resoluciji (to je 2 % rasti družbenega proizvoda) v delitvi dohodkov in nanje vezanih sredstev za skupno in splošno porabo (ki bi tudi v negospodarskih dejavnostih omogočala usklajevanje rasti osebnih dohodkov z rastjo v gospodarstvu) prišlo do precejšnjega realnega zmanjšanja akumulacije (za okoli 8 %), delež akumulacije v dohodku pa bi se v primerjavi z letom 1983 zmanjšal od okoli 17 % na okoli 14,7 %. Izračuni kažejo, da bi takšno zmanjšanje akumulacije ob vseh prej omenjenih obveznostih do tujine in potrebnih sredstvih za notranjo finančno sanacijo gospodarstva povzročilo, da bi se nominalni obseg sredstev, razpoložljivih za naložbe v osnovna sredstva gospodarstva, znižal za več kot 20 % pod raven enostavne reprodukcije (t.j. pod raven sredstev minimalne amortizacije). Tako možno znižanje razpoložljivih sredstev za naložbe bi ogrozilo možnosti za uresničevanje prednostnih programov za prestrukturiranje gospodarstva do kritične meje. To so sicer kratkoročne odločitve, ki imajo dolgoročne posledice. Menimo, da glede na iztroše-nost osnovnih sredstev, podcenjeno amortizacijo, relativno majhen uvoz- opreme itd. niso sprejemljive rešitve, ki bi še bolj ogrozile materialno bazo družbenega razvoja. Ob taki politiki delitve družbenega proizvoda bi se v naslednjih letih srečali s še bolj zastarelo opremo, z večjo nekonkurečnostjo in manjšimi možnostmi za zadovoljevanje osebnih potreb. Nastale gospodarske situacije ni mogoče smatrati kot začasne. Zaradi tega tudi ni mogoče sprejeti ukrepov, ki bi na kratek rok dali navidezne rezultate, dolgoročno pa bi pomenili poglabljanje gospodarskih neskladij.
Ce pa bi hoteli v letošnjem letu zadržati obseg akumulacije v okvirih, predvidenih v predlogu resolucije, in hkrati zagotoviti, da bi osebni dohodki v
letošnjem letu (tako v gospodarstvu kot v negospodarskih dejavnostih) ohranili relano raven iz lanskega leta, izračuni kažejo, da bi morali povečati družbeni proizvod (ob nespremenjenih obveznostih do tujine do federacije ter drugih republik) za 3 do 4 % (oziroma industrijsko proizvodnjo za 4 do 5 %). Če pa bi hkrati skušali v letu 1984 zadržati tudi naložbe v osnovna sredstva na ravni enostavne reprodukcije, bi ob ostalih nespremenjenih pogojih to pomenilo, da bi morali v Sloveniji v letošnjem letu po teh izračunih povečati družbeni proizvod za okoli 5,4 % oziroma industrijsko proizvodnjo za 6 do 7 %. Takšni okviri rasti pa so v sedaj znanih pogojih razvoja v letošnjem letu verjetno povsem neizvedljivi. Takšne predpostavke bi zahtevale bistveno povečanje prodaje na tujem in domačem trgu. Povečanje konvertibilnega izvoza v letu 1984 za 20 % že sedaj povzroča vrsto argumentiranih pomislekov, prav tako pa tržne analize kažejo, da že prihaja do upadanja povpraševanja na domačem trgu.
Povečan obseg proizvodnje zahteva tudi povečan obseg obratnih sredstev, ki jih sedanja reproduktivna sposobnost gospodarstva ne zagotavlja. Glede na upadanje bančnih virov (limit, inflacija, tečajne razlike itd.) in problemov, ki jih povzročajo nerealno izkazovanje dohodka organizacij združenega dela in druga finančna problematika, ni mogoče pričakovati takega povečanja družbenega proizvoda.
K tem problemom je mogoče dodati še opozorilo, da so naložbe že na nivoju enostavne reprodukcije in da od investicij ni mogoče pričakovati bistvenega povečanja družbenega proizvoda. Tudi oskrbljenost z energijo in reprodukcijskim materialom ne omogoča takšnega povečanja proizvodnje. Uvoz reprodukcijskega materiala in opreme je ob že opisani problematiki, zunanji likvidnosti države, funkcija izvoza. Ta pa bo, kot smo že mnogo-kràt ugotovili, ob sedanji ofenzivi naravnanosti predloga resolucije dosegljiv le s skrajnimi napori in žrtvami.
Matjaž Kek
0 S R ED N J A k N J C E _ J E
MH f
O «31 -fcmm i.
Ker še veliko naslovnikov v Šentjurju prejema časopise, pokojnine in ostalo pošto na star naslov, se pravi na naslov, ki je bil veljaven pred uveljavitvijo uličnega sistema, prosimo vse občane, ki še niso spremenili naslova, da to storijo čimprej in s tem pripomorejo k točnejši in hitrejši dostavi pošiljk.
Problem dostave pošiljk, naslovljenih na stare naslove, je največji takrat, ko je dostavljač, ki raznaša pošto na tem področju, odsoten zaradi letnega dopusta ali bolezni. Dostavljač, ki pa ga zamenjuje, pa ljudi ne pozna in če na_ pošiljkah ni točnih naslovov, teh pošiljk ne more dostaviti."
V našem in gotovo tudi v vašem interesu je, da so vse pošiljke pravočasno in pravilno vročene, zato vas še enkrat prosimo, da si spremenite naslove pri časopisnih podjetjih, če ste naročnik kateregakoli časopisa ali revije, če ste upokojenec, si spremenite naslov pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani itd.
— 20. decembra je bila v knjižnici pravljica za najmlajše »Dedek Mraz že gre« Svetlane Makarovič. Udeležilo se je je precej predšolskih otrok.
Knjižnica tovrstno dejavnost izvaja vsak mesec.
*
— Ob koncu leta je osnovna organizacija mladine v TOZD Elegant Šentjur organizirala prijateljsko srečanje z mladimi iz Poljčan. Na srečanju so se pomerili v šahovskem tekmovanju in gostje so zmagali s 7:1. Posamezni rezultati šahovskega dvoboja so bili naslednji: Tomplak H. — Šlamberger V. 0:2, Jezernik — Drominec 0:2, Šlamberger M. — Kodrič 1:1, Verhovšek — Pletpršič 0:2. Mladi iz Ele-ganta so gostom podarili spominska dariia in sprejeli vabilo za povratno srečanje v Poljčanah.
*
— Zveza kulturnih organizacij Šentjur je 13. januarja organizirala seminar za strokovno usposabljanje režiserjev in igralcev ljubiteljskih gledaliških skupin v kulturnih društvih in krožkih v osnovnih šolah naše občine.
*
— V petek, 13. januarja, je v kulturnem domu Šentjur gostovalo amatersko gledališče »Železar« Celje — Štore z igro »Ni človek, kdor ne umre«. Gostje iz Štor so dopoldne igrali za šolske otroke.
Zal pa je bilo na njihovi večerni predstavi samo 46 obiskovalcev — ljubiteljev kulture iz Šentjurja.
Zanimivo je to, da nekateri v Šentjurju govorijo, da ni kulturnega življenja, kadar pa je kakšna kvalitetna prireditev, kot so jo nudili gostje iz Maribora in Štor, je dvorana prazna. Delavci kulturnega življenja pa so prepričani, da bodo tudi ti »nekateri« še prišli v kulturni dom.
*
— V soboto, 14. januarja, je priredil samostojni koncert mladi šentjurski kantavtar Martin Šporer — Dixy. Na sporedu so bile najnovejše avtorjeve stvaritve. Njegovo izvajanje je navdušilo mlade poslušalce v polni dvorani kulturnega doma.
*
— V petek, 20. januarja, je bil v knjižnici literarni večer. Na programu je bil »Mali princ« — pravljica, ki je prirejena za odrasle. Nastopali so mladinci iz Šentjurja.
Šentjurski portret
Antona GABRA najpogosteje srečujemo okoli blagovnice v Šentjurju in je zaposlen kot vzdrževalec hladilnih naprav in električnih instalacij.
Rodil se je v Dobrini, v kmečki družini leta ,1939. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in obrtno šolo v Mariboru. Po končanem šolanju se je zaposlil v Celju pri obrtniku. V Merxu Celje bil od leta 1966, z otvoritvijo nove blagovnice pa se je preselil v Šentjur na novo delovno mesto.
Tone je skromen, a izredno priden. Znan je vsem ljubiteljem smučanja v naši občini. Poleg rednega dela vzdrževalca Gaber opravlja servis elanovih smuči in montažo vseh vrst smučarskih vezi.
Tone je vedno v gibanju. Z ogromno črno torbo v roki gre vedno tja, kjer se pokaže potreba. To je človek z veliko potrpežljivostjo. Nikoli ne miruje. Njegove pridne roke velikokrat dopolnijo mladini zimsko veselje.
Prosti čas Tone posveti svoji veliki ljubezni — svojemu vino--
gradu, ki izpolnjuje dobršen del njegovega življenja.
Na svojem delovnem mestu je zadovoljen, saj sam pravi, da dela v kolektivu, v katerem je mnogo tovarištva in razumevanja.
Goce Kalajdžiski
Problematika oskrbe z vodo v KS Dobje
Krajevna skupnost Dobje je v občini Šentjur edina, ki še nima zgrajenega javnega vodovoda. Nekateri krajani imajo sicer zgrajene lastne vodovode v večini na prečrpavanje. V veliki večini kvaliteta vode ne ustreza, v poletnih obdobjih pa ti- izviri presuše, saj so v večini hudourniškega značaja. Zato vsako leto v poletnih mesecih močno primanjkuje vode, še posebej pa je to pomanjkanje prišlo do izraza v lanskem sušnem obdobju.
Nastalo situacijo smo reševali tako, da je GD Šentjur s cisterno dovažalo vodo iz Šentjurja tja, kjer je bil možen dostop z vozilom. Seveda takšna rešitev ni bila poceni, saj stane en prevoz od 1.600,00 do 1.800,00 din, tako da so nekateri krajani odšteli za vodo v lanskem letu tudi do 20.000,00 din. Smatramo, da je takšna suša prava elementarna nesreča.
Šoferjem in vodstvu GD Šentjur se iskreno zahvaljujemo za požrtvovalno delo, saj so bili na vožnjah cele dneve, z nastopom zime pa je bilo njihovo težko delo še bolj oteženo, saj so se poslabšale vozne razmere pa tudi ventili so sproti zmrzovali.
Tam, kjer dostop s cisterno ni
bil mogoč, pa je domače gasilsko društvo s črpalkami prečrpavalo vodo.
V času, ko je pričelo primanjkovati vode tudi v Šentjurju in bi nadaljnji odvzem vode iz vodovoda ogrozil normalno preskrbo v Šentjurju, je bila sklicana izredna seja IS SO Šentjur, kjer je bilo dogovorjeno, da KS skušajo samo reševati nastalo situacijo predvsem z aktiviranjem vseh traktorskih cistern, ki so v krajevnih skupnostih. Teh strojev pa v Dobju ni veliko, zato je bila nabavljena nova cisterna »CREINA« za prevoz pitne vode. Cisterna je bila vsakodnevno v uporabi. IS SO Šentjur se moramo zahvaliti, ker je koordiniral aktivnosti tako, da smo lahko nastale razmere premagovali organizirano.
Zaradi vsega tega 131 gospodinjstev, ki so že prijavljena za priključek na novi vodovod Bohor — Dobje z velikim veseljem pričakuje njegovo dokončno izgradnjo.
Prepričani smo, da bodo tudi tisti, ki še tu in tam nasprotujejo tej gradnji, vendarle spoznali, da je zdrava pitna voda v Dobju potreba in ne luksuz.
Franc Leskovšek
OBVESTILO	
Postaja milice prosi vse lastnike koles in koles z motorjem, da si zapišejo številke. To je potrebno zaradi lažje identifikacije v primeru odvzema.	
V letu 1983 je bilo v naši občini odvzetih in nih 22 koles, skoraj toliko pa je bilo najdenih, niso znani zaradi pomanjkljivega opisa.	ne najde-a lastniki
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov
OB PRVI AKONTACIJI PRISPEVNIH OBVEZNOSTI ZA LETO 1984
Leto 1984 prinaša vrsto novosti na področju zavarovanja kmetov, manj na zdravstvenem, več pa na pokojninskem zavarovanju. To je razumljivo povezano tudi s financiranjem teh zavarovanj, zato ne bo odveč posredovati v tej zvezi nekaj najnujnejših pojasnil, in sicer:
1.	Od 1. januarja 1984 velja nov
zakon o pokojninskem zavarovanju, ki na drugačen način ureja tudi celotno pokojninsko invalidsko zavarovanje kmetov, saj jih v precejšnji meri izenačuje z zavarovanjem delavcev. Po tem zakonu so kmetje obvezno o-sebno zavarovani, pravice do pokojnine niso več izključno vezane na kmetijo kot doslej, pač pa posamično na vse tiste odrasle člane družine, ki jim je kmetijstvo edini ali glavni poklic in niso zavarovani na kaki drugi podlagi. Torej se tudi prispevki odmerjajo na posameznega zavarovanca in ne več na kmetijo kot doslej kar pomeni, da načelo:	„ena kmetija —
ena pokojnina — en prispevek ne velja več.
2.	Pokojninski zakon določa u-vrščanje zavarovancev v dve skupini, namreč v skupino združenih kmetov, ki se na osnovi poslovnega sodelovanja s kmetijsko organizacijo zavarujejo kot delavci v združenem delu, če se zavarujejo za osnovo, ki ni manjša od najnižje pokojninske osnove in pa skupino ostalih združenih in drugih kmetov, ki se odločajo za nižje osnove od prej omenjene najnižje osnove.
3.	Izjemoma se lahko — če to žele — dosedanji kmečki zavarovanci ki so pred 1. januarjem 1984 dopolnili 60 let starosti, odločijo za dosedanjo obliko starostnega zavarovanja, vendar take odločitve ni mogoče kasneje spreminjati.
4	Pokojninske osnove, za katere se bo v tem mesecu treba odločiti, so razvrščene v posamezne razrede, namreč v štiri do najnižje pokojninske osnove (50 %, 60 %, 70% in 85 %) in pa v šest razredov med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo.
5.	Zavarovanci, ki so že uveljavili pravico do starostne pokojnine po dosedanjem zakonu, ne plačujejo več zase prispevka za starostno zavarovanje kot doslej; lastniki zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje pa plačujejo nov prispevek za starostno zavarovanje kmetov, in sicer 20% od odmerne osnove, zato pa se jim nekoliko zmanjša občinski dopolnilni davek.
6.	Kot rečeno, je rok za prijavo zavarovanja do konca januarja tega leta, združeni kmetje
opravijo to preko kmetijske organizacije, torej Kmetijskega kombinata Šentjur, vsi ostali pa (torej tudi glede izjav o nadaljevanju dosedanjega zavarovanja za osebe starejše od 60 let) pri prijavni službi občinske skupnosti zdravstvenega zavarovanja v Šentjurju. Predpostavljamo, da so združeni kmetje zadeve v zvezi s prijavo že uredili, razen morda tistih, ki sicer ta status imajo, vendar se nameravajo odločiti za razrede niž-
Učenci 8. razredov, ko končujete osnovno šolo, ste pred pomembno odločitvijo, ki zahteva vsestransko presojo.
Za kakšen poklic se boste odločili? Ena od možnosti je tudi ta, da si izberete poklic miličnika. To je zelo zanimiv in pester poklic. V središču miličnikove dejavnosti je vedno človek. Miličnik pomaga vsakomur, ki je ogrožen in potrebuje njegovo pomoč ter varuje pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije, preprečuje in odkriva kazniva dejanja in prekrške, varuje premoženje, skrbi za javni red in mir. Pri opravljanju svojih nalog spoznava veliko ljudi in jim pomaga na različne načine in ob različnih priložnostih.
Miličnik lahko opravlja svoj poklic tudi na prometni železniški ali mejni postaji milice. Delo na tem področju se bistveno razlikuje od nalog na postaji milice s splošnim delovnim področjem, predvsem po tem, da so naloge osredotočene samo na eno področje dela.
Značaj miličnikovih nalog je tak, da terja stalno izpopolnjevanje strokovnega znanja. Miličnik lahko opravlja svoje delo še v posebnih enotah milice, kot so: konjeniški oddelek, v gorskore-ševalnih ekipah, skrbi za varnost na smučiščih in v potapljaških enotah, ki odigrajo veliko vlogo pri elementarnih nesrečah — poplavah, pri iskanju in reševanju ponesrečencev v rekah, jezerih in morju ter pri podvodnih delih.
Milica je sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter se njeni pripadniki usposabljajo tudi za delovanje v izrednih varnostnih razmerah ali v vojni. V takih pogojih pridejo do posebne veljave miličniki — radiotelegrafisti.
Kadetska šola za miličnike je v Tacnu pri Ljubljani v lepem okolju pod Šmarno goro. Je ena najbolje opremljenih in urejenih srednjih šol v naši republiki. V kadetsko šolo za miličnike se lahko vpiše mladinec, ki ni starejši od 17 let, je telesno in duševno zdrav, obvlada slovenski jezik in uspešno konča osnovno
je od najnižje pokojninske osnove.
7.	Na tem mestu ni mogoče podati natačnejših pojasnil, zato vabimo vse, ki želijo podrobnejše informacije, da si jih pridobijo bodisi pri tajnikih krajevnih skupnosti ali pa pri prej omenjenih službah kmetijskega kombinata oziroma občinske zdravstvene skupnosti, pa tudi pri poslovni enoti skupnosti pokojninskega zavarovanja v Celju.
8.	Naj omenimo še, da v akon-
šolo ter zoper njega ni bil izrečen vzgojni ukrep.
Šola traja štiri leta. Kadeti stanujejo v šolskem domu, imajo brezplačno stanovanje in hrano, uniforme, obutev, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Pravice in dolžnosti kadetov so podrobneje urejene v pogodbi, ki se sklene pred začetkom šolanja.
Predmetnik obsega splošne vzgojnoizobraževalne predmete in strokovne ter vojaške predmete. Kadeti, ki končajo šolo in so najmanj tri leta miličniki, so oproščeni služenja vojaškega roka. Pouk dopolnjuje praktično delo na terenu popestreno s številnimi interesnimi dejavnostmi, kot so: strelstvo, borilni športi, pevski zbor itd.
Učenci, vsi, ki ste se odločili za ta poklic, se čimprej oglasite
taciji družbenih obveznosti po priloženi položnici nastalih sprememb ni bilo moč zajeti in jih bomo upoštevali kasneje, kar velja tudi za prispevek za zdravstveno zavarovanje, davek od kmetijstva in drugo.
Iz tega sledi, da so zneski akontacij izračunani na podlagi odmere za leto 1983, v njih niso upoštevani morebitni zaostanki in tudi ne morebitna preplačila. V akontacijah je — kot doslej — zajet tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, pri čemer opozarjamo, da bo v bodoče koriščenje zdravstvenih storitev pogojeno š plačilom tega prispevka, več o tem pa je pojasnjeno v priloženem obvestilu.
Uprava za družbene prihodke
na postaji milice v Šentjurju, da bi dobili natančnejša navodila in napotke za vpis v šolo.
Goce Kalajdžiski
**********************
7s r|> 7N 7s JN A A A A A A A A A A
Pomagamo vam izbiri poklica
Načrt za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske
stabilizacije v
Delegati vseh treh zborov SO Šentjur so na sejah 12. in 13. decembra 1983 sprejeli »Načrt za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije«. Realizacijo tega načrta bo sprejela skupaj z IS SO tudi posebej ustanovljena komisija, ki jo sestavljajo predstavniki OZD, IS in DPO občine. Celotni načrt posredujemo danes v objavo:
UVOD
Načrt je pregled prednostnih obveznosti kratkoročnega in dolgoročnega značaja, ki jih morajo upoštevati dejavniki, ki posredno ali neposredno vplivajo na oblikovanje gospodarske politike v občini. Osnovno vodilo načrta je, da je potrebno stabilizacijo izvajati predvsem s spodbujanjem izvoza in proizvodnje, boljšim gospodarjenjem, zmanjševanju porabe, ki naj bi že kratkoročno prispevala k povečanju akumulativnosti organizacij združenega dela. To je tudi temelj iskanja možnosti pri oblikovanju novih proizvodnih programov višje stopnje predelave, za iskanje povezav v repro — verige, morda celo za možnost prestrukturiranja nekaterih OZD. Treba je namreč upoštevati značaj OZD v našem gospodarstvu, ko imajo večina teh značaj predelovalne industrije, ki, je danes v izrèdno težkem položaju. Nenehni pritiski po deviznem in dinarskem sovlaganju za repro-material, nenormalno povečanje cen repromateriala, da bomo v načrtu opredelili tiste naloge, ki bodo zaustavile negativne trende ter pripomogle pri oživljanju gospodarske rasti. Občina Šentjur še vedno spada med nerazvite občine v SR Sloveniji in ima ta program določene usmeritve za zmanjšanje manj razvitosti, predvsem na področju infrastrukturne izgradnje, večjem vlaganju na področju kmetijstva in pridobitvi boljših zemljišč, angažiranje mladinskega prostovoljnega dela itd.
Tudi ureditev razmer na tem področju je temelj za uspešno gospodarsko rast in zmanjšanje nerazvitosti!
A.	UKREPI IN AKTIVNOSTI
ZA POVEČANJE GOSPODARSKE RASTI
I.	GOSPODARSKI ODNOSI S
TUJINO: 1
1.	Pri pripravi izhodišč za planiranje ekonomskih odnosov s tujino v letu 1984 naj OZD izhajajo iz predpostavke globalnega 20 °/o-nega povečanja konvertibilnega izvoza blaga in storitev v primerjavi z realizacijo v letu 1983.
2.	V vseh OZD je potrebno ponovno proučiti vse sklenjene pogodbe o izvozu na konvertibilno področje. Tam, kjer še ni vpeljan izvoz, je potrebno nujno pogojevati izvoz in sicer:
— s povezovanjem v proizvodne
verige
naši občini
— z združevanjem dela in sredstev z že obstoječimi izvozni-niki in podobnimi oblikami
3.	Ugotoviti možnost in smotrnost najetja blagovnih kreditov za zagotovitev nujnega uvoza repro materiala.
4.	Pri izvozu je potrebno ugotavljati neto devizne učinke in sicer tako, da se zmanjšujejo potrebe po uvoznih surovinah in po opremi iz uvoza. Ustvariti je potrebno pogoje’ za zmanjševanje izvoza surovin in reprodukcijskih materialov v prid povečanja izvoza izdelkov višje stopnje predelave.
5.	Zagotoviti uvoz nujne in takšne opreme, ki se usmeri v ohranjanje in širitev konvertibilnega izvoza, ki zagotovi rentabilnost takšne opreme.
6.	OZD, ki imajo pri izvozu slabše dohodkovne učinke predvsem zaradi povečanih cen repro materiala na domačem trgu, naj iščejo možnosti za druge oblike izvoza (posli predelave).
7.	Kot trajna dejavnost uveljaviti planiranje in spremljanje deviznih tokov, ki bo strokovnim in poslovodnim organom omogočilo tekoče spremljanje in ukrepanje. V OZD je treba izdelati programe za izterjavo deviznega priliva v primerih, ko so roki vnosa deviz že potekli.
8.	Izvozne stimulacije predvsem usmerjati v spodbujanje hitrejšega in večjega ustvarjanja deviznega priliva.
9.	Ker je očitno, da bodo proizvodnje, ki imajo večje neto devizne učinke, imele prednost pri zagotavljanju surovin in tudi energije, je nujno pot-rebno biti le pozoren pri ustvarjanju listin oziroma prioritetnih razredov, v katere se bodo v regiji oziroma republiki uvrščale organizacije združenega dela naše občine glede zagotavljanja tako surovin kot energije.
10.	Pri institucijah in organizacijah, ki spremljajo izvozne in uvozne posle, doseči, da bodo tudi predelovalni posli tretirani kot izvoz.
11.	OZD, ki ne izvažajo, morajo vložiti vse napore za iskanje izvoznih možnosti.
12.	Glede na neprestane spremembe v pogojih gospodarjenja s tujino je potrebno spremljati te spremembe in se jim prilagajati.
II. PROIZVODNJA:
1.	Da bi preprečili presenečenja pri eventuelnem izpadu surovin in drugih materialov, je potrebno planirati tedenske in mesečne proizvodnje in skladno z njimi zagotavljati tudi potrebni material.
2.	Izboljšati tekočo oskrbljenost izvozne proizvodnje s surovinami, energijo in reprodukcijskimi materiali na podlagi dohodkovnega povezovanja z združenim delom v vsej ' Jugoslaviji.
3.	V primerih, ko je očitno, da ne bo možno obdržati sedanjo proizvodno usmeritev zaradi izpada materialov, je potrebno
poiskati dodatne oziroma nadomestne proizvodne programe, na katerih se bodo lahko zaposlili delavci in tudi vsa stara oprema, ki je že v OZD.
Takšni programi bodo pripravljeni tudi v primerih, ko se eventuelni izpadi pričakujejo v daljšem roku!
4.	Za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti na osnovi adekvatnega povezovanja zagotoviti programe in surovine ter repromaterial in uvesti II. in III. izmeno, če analiza kaže takšno upravičenost. Z manjšimi rekonstrukcijami odpraviti ozka grla. Neuporabljene stroje, opremo, surovine in repromaterial odprodati drugim OZD, še zlasti pa se povezovati z drobnim gospodarstvom.
5.	Ob poznavanju pogojev gospodarjenja v prihodnjem letu je potrebno že sedaj pristopiti k planiranju proizvodnje za leto
1984	in tudi planirati možne preusmeritve, tako glede proizvodnih programov, kot tudi samih proizvodov.
III.	FINANČNO POSLOVANJE:
1.	Priprava in izvajanje pro-gramov za učinkovitejšo izterjavo terjatev ter pravočasno poravnavanje neplačanih zapadlih obveznosti. Pripraviti program nadomestitve 1/3 razmejenega zneska amortizacije v zaključnih računih za leto 1983.
2.	Skleniti samoupravne sporazume o ugotavljanju in usmerjanju presežka pozitivnih nad negativnimi tečajnimi razlikami, ki se kot del dohodka, ki je dosežen zaradi izjemno ugodnih pogojev poslovanja, izvzame iz razporeditve dohodka na osebno, splošno in skupno porabo ter v celoti usmerja v razvoj in razširitev materialne osnove dela.
3.	Zagotoviti financiranje obratnih sredstev iz trajnih in dolgoročnih virov, kar bo pogoj za pridobitev sredstev za investicijska vlaganja.
4.	Najprej dokončati začrtane investicije, kar bo osnova za najetje novih kreditov.
5.	Poiskati vse možnosti za skrbnejše gospodarjenje z denarjem, ter uveljaviti ukrepe za izboljšanje likvidnosti in akumulativnosti gospodarstva:
—	ustanovitev interne banke (možnost pridobivanja dodatnih sredstev iz finančnega okolja, plasiranje občasno prostih viškov likvidnih sredstev itd.),
—	uveljaviti promet z vrednostnimi papirji,
—	izkoristiti možnost začasne odprodaje deviznih sredstev,
—	uveljaviti možnost za medsebojna kompenziranja obveznosti,
—	možnosti za odprtje tekočih računov.
6.	Razporeditev večjega dela čistega dohodka za rezervni sklad.
IV.	KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO:
1.	Izvajati programe melioracij in komasacij do konca leta
1985	in pripraviti programe za
obdobje 1985 — 1990.
2.	Izdelati dolgoročno usmeritev razvoja kmetijstva glede na naravne pogoje v občini, ki jih je nakazala študija »Razvoj kmetijstva na Kozjanskem«.
3.	Pripraviti programe vključevanja slabih in neobdelanih kmetijskih zemljišč v družbeno organizirano proizvodnjo;
4.	Slediti setvenim programom za posamezna območja in uskladiti setveno sestavo poljedeljske proizvodnje;
5.	Analizirati stanje na področju združevanja sredstev v SIS za preskrbo regije ter ugotoviti smotrnost združevanja teh sredstev;
6.	Štiri kooperantske povezave in iskati ekonomske vzpodbude za nadaljnji razvoj združevanja kmetov, zlasti s krepitvijo proizvodnih enot;
7.	Vključevanje v dejavnost ribogojništvo, kmečki in lovski turizem ter razmišljanje o smotrnosti dveh trgovskih mrež v občini; (tč.. V.)
8.	Opredeliti pomen gozdarstva v občini in njihove TOK, ter povezave z lesno-predelovalno industrijo.
V.	TRGOVINA:
1.	Oceniti in analizirati smotrnost obstoječe organiziranosti trgovine v občini, glede na vedno težje pogoje gospodarjenja v tej panogi (veliko angažiranje sredstev v zalogah itd.).
2.	Ugotoviti upravičenost medsebojnega združevanja obeh nosilcev dejavnosti v občini (KK, MERX).
3.	Če je ekonomska upravičenost povezave ugotovljena pristopiti k združitvi, ter upoštevati tudi razdrobljenost v manjših središčih občine (Dobje, Slivnica, Ponikva).
4.	Ustanovitev trgovin v privatnem sektorju tam, kjer so stroški družbenega sektorja previsoki in je odprtje trgovine ekonomsko neupravičena.
VI.	DROBNO GOSPODARSTVO:
1.	Spodbujati nadaljnje širjenje drobnega gospodarstva, predvsem storitvenih in drugih deficitarnih dejavnosti, posebno še tistih, ki nadomeščajo uvoz in je namenjena proizvodnja za izvoz.
2.	Pospešiti povezovanje in vključevanje drobnega gospodarstva v industrijo oziroma prenašati maloserijsko in individualno proizvodnjo v OZD na drobno gospodarstvo.
3.	Močneje povezovati zasebne proizvajalce . v obrtnem združenju in ustanoviti obrtno zadrugo v smeri večjega povezovanja z OZD v občini.
4.	Izdajanje obrtnih dovoljenj predvsem za prednostne dejavnosti in stimuliranje odprtja novih obrti preko davčne stimulativne politike.
5.	Povezovati nekatere obrtne dejavnosti (avtoprevozništvo. .<) z delovnimi organizacijami, ter iskati možnosti za kooperantska povezovanja s tem, da svoje potrebe prikaže tudi združeno delo. • Še večja vloga raziskovalne skupnosti pri spodbujanju inova-
cijske dejavnosti in dosežkov le--te uvajati v proizvodnjo!
6.	Davčno politiko dopolniti in usmeriti tako, da bo spodbujala razvoj obrti in kmetijstva ter zaposlovanja.
Bolj obremeniti dohodke, ki ne temeljijo na delu!
VII.	TURIZEM:
1.	Opredeliti nosilca dejavnosti v občini za povečanje kakovosti ponudbe, izboljšanje prenočitvenih zmogljivosti ter dati povdarek predvsem razvoju gostinstva.
2.	Krepiti razvoj turistične infrastrukture ter ohraniti vsaj minimalno vzdrževanje kulturno -zgodovinskih objektov, naravnih danosti.
3.	Skupaj s kmetijstvom povezati možnosti in pogoje za močnejši razvoj lovstva, kot turistične panoge in kmečkega turizma, tudi kot obliko izletniškega turizma.
4.	Opredeliti nosilca dejavnosti za razvoj dejavnosti na jezeru Tratna v povezavi z ribiško dejavnostjo.
5.	Izdelati ustrezno publikacijo — prospekt, kot prikaz področja v turistični ponudbi regije.
VIII.	PROMET IN ZVEZE:
1.	Doseči večjo usklajenost uporabnikov in izvajalcev, glede prevozov na delo ter doseči na nekaterih progah značaj začetne in končne postaje.
2.	Povečati prevzem prevozov s strani KK — TOZD Transport za tiste prevoze, ki jih opravljajo obrtniki predvsem samostojno. Povezati prevoznike zasebnega sektorja v okviru TOZD-a!
3.	Dokončanje izgradnje telefonskega omrežja in nadaljevanje izgradnje infrastrukturnih objektov v industrijski coni!
IX.	KOMUNALA IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO: 1
1.	Ugotoviti potrebo po nadaljnji družbeno usmerjeni gradnji v Šentjurju oziroma jo usmeriti v manjše centre občine.
2.	Pri gradnji in razporeditvi stanovanj zgrajenih iz družbenih sredstev je potrebno upoštevati tudi kadrovske potrebe v občini.
3.	Spodbujati organiziranje zadružne gradnje zaradi bolj racionalne porabe sredstev za zidavo stanovanj v etažni in osebni lasti.
4.	Uveljaviti samoupravljanje
uporabnikov	stanovanjskih
zgradb zaradi boljšega vzdrževanja in upravljanja stanovanjskega sklada v občini.
5.	Poenotiti uporabo energije v družbeno usmerjeni gradnji ter po združitvi z ostalimi porabniki.
6.	Na komunalnem področju financirati najnujnejše posege v cestno infrastrukturo, urejanje komunalnih objektov in pridobitev stavbnih zemljišč s tem, da je potrebno do leta 1985 ustvariti preko sanacijskega progra-rrta skupnosti — temelje za tak razvoj.
7.	Planski dokumenti morajo biti v skladu s programi po posameznih krajevnih skupnostih, glede na materialne možnosti in kvalitetne ter potrebne programe.
8.	Nujno nadaljevati z mladinskim prostovoljnim delom v okviru akcije zveznega značaja, kar bo pripomoglo k izgradnji infrastrukture in oplemenitenju sredstev namenjenih za to področje.
B.	AKTIVNOSTI ZA UČINKOVITEJŠE GOSPODARJENJE, DOSEGANJE VEČJIH DELOVNIH REZULTATOV, ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI IN ZA KREPITEV REPRODUKTIVNE SPOSOBNOSTI GOSPODARSTVA
1.	V vseh OZD je potrebno izvajati že sprejete stabilizacijske programe in jih dopolnjevati z novimi spoznanji. Preanalizirati strukturo materialnih stroškov celotne organizacije in po proizvodnem sortimentu. Sprejeti in izvajati ukrepe za njihovo znižanje, zlasti fiksnih in režijskih stroškov na enoto proizvoda.
2.	V vseh OZD je potrebno analizirati skupne službe, režijski aparat in ga prilagoditi dohodkovnim možnostim v sedanjem trenutku. Torej gre za izenačevanje upravne in proizvodne režije, zlasti tiste, ki ne do-prinaša v tem trenutku in tudi v dolgoročnejši perspektivi, k dohodku OZD.
3.	V poslovanje uvesti računalniško obdelavo podatkov poenoteno za občino, ter s tem zmanjšati stroške takega poslovanja preko organizacij v drugih občinah oziroma samostojno.
4.	Za mobilizacijo notranjih rezerv je potrebno uveljaviti naslednje aktivnosti:
—	zmanjšanje režijskega dela oz. doseči produktivno režijo
—	izboljšanje kvalitete, znižanje izmeta in odpadkov
—	boljše izkoriščanje delovnega časa
—	uvajanje sodobnejših tehnologij in cenejših repromateria-lov
—	zniževanje posameznih vrst stroškov (transportnih, ležari-ne, plačilni promet itd.)
—	stimulirati in spodbujati inovacijsko dejavnost ter jo uvajati v proizvodnjo
—	zmanjšati neracionalno porabo energije.
5.	V občini Šentjur — v kraju Šentjur — je potrebno pristopiti k skupni izgradnji energetskih objektov in tako proučiti možnost ogrevanja iz enega energetskega mesta za več organizacij združenega dela.
6.	Odpadni material je potrebno nujno posredovati v predelavo v za to specializirane delovne organizacije.
V občini je potrebno ustanoviti enoto delovne organizacije za zbiranje in recikliranje odpadnih surovin.
C.	AKTIVNOSTI NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN USKLADITEV RAZLIČNIH OBLIK PORABE Z MATERIALNIMI MOŽNOSTMI
Z ureditvijo razmer na tem področju je potrebno doseči povečanje reproduktivne sposobnosti TOZD v gospodarstvu. Prispevki ne smejo obremenjevati dohodka nad možnostmi, ki jih sam dohodek daje, istočasno pa moramo omogočiti izvedbo naj-nujneših in družbeno pomembnih nalog.
I.	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE:
1.	Za razširjene programe osnovne šole pridobivati dodatna sredstva v okolju izven skupne porabe.
2.	Optimalizirati šolske okoliše in natančno ugotoviti kapaciteto znotraj okolišev.
3.	Dosledno uveljaviti sprejete normative in standarde za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.
4.	Racionalizirati prevoze šolske mladine z možnostjo pogodbenih prevozov.
5.	Zagotoviti večjo zaposlenost obstoječega kadra, sproščati kapacitete učilnic in zmanjševati režijo.
6.	Problem nezaposlenosti je potrebno regulirati z ustrezno štipendijsko politiko v občini.
II.	ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO:
1.	Smotrno izkoristiti materialna sredstva, uveljaviti cenejše in enako učinkovite programe, boljšo organizacijo dela z uvedbo turnusnega dela.
2.	Krepiti odgovornost in skrb občanov za lastno zdravje, s poudarkom na širjenju preventivne dejavnosti, izboljšanjem prehrane itd.
3.	Doseči spremembe v izvajanju zdravstvenih storitev (zmanjšanje stopnje hospitalizacije, pospešeno uvajanje zdravljenja na domu itd.).
4.	Zmanjšati in odpraviti nepotrebna administrativna opravila.
5.	Podlaga za pridobivanje dohodka naj ne bo le količina opravljenih storitev, temveč predvsem kakovost, varčnost in racionalnost.
6.	Dogovoriti enotno raven socialne varnosti, ki bo podlaga za ugotavljanje upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči.
7.	OZD morajo spremljati socialni položaj svojih delavcev in zagotoviti neposredno pomoč predvsem delavcem, katerih socialna varnost družin je zaradi nizkih OD in številčne družine ogrožena. Time za spremljanje socialnega položaja je potrebno organizirati tudi po krajevnih skupnostih.
8.	Enotno vodenje evidence o družbeni pomoči!
III.	KULTURA IN JAVNO OBVEŠČANJE:
1.	Nekatere vsakoletne manifestacije spremeniti v občasne.
2.	Uskladiti možnost nadaljnjega izhajanja glasila UTRIP pod sedanjimi materialnimi pogoji, izboljšati dopisništvo in kvaliteto informacij za delegatsko odločanje.
3.	Preveriti ali so bila sredstva uporabljena v skladu z dogovorjenimi nameni in ali je bila dosežena potrebna kvaliteta.
4.	Zagotoviti vsaj minimalno združevanje kulturno zgodovinskih objektov!
D.	ZAPOSLOVANJE
1. Z delom v več izmenah je treba podaljšati obratovalni čas zaradi majhne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in krajše ekonomske dobe opreme, ter s tem povečati zaposlenost.
Takšno odločitev je potrebno v vseh sredinah temeljito in strokovno proučiti.
2.	Spodbujati hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, kmetijstva, in spremljevalnih obratov. Spodbujati kmete, zlasti mlade, da se bodo usmerjali v kmetijstvo.
3.	Manjše obrate razporediti na podeželje, kar bi dalo boljše socialne učinke tudi v smislu povečanja zaposlenosti oz. nezaposlenosti v večjih centrih.
4.	Politiko štipendiranja v občini še bolj prilagoditi zahtevam združenega dela ter spodbujati štipendiranje tistih profilov, ki jih že vrsto let primanjkuje.
5.	Omogočiti različne oblike prekvalifikaqij (tako nezaposlenih kot zaposlenih, katerih delo ni dovolj racionalno), v skladu s potrebami OZD.
6.	Zmanjšati pogodbeno delo v OZD, vstrajati pri uresničevanju predpisa o obveznem zaposlovanju pripravnikov.
E.	SAMOUPRAVNO DELOVANJE
1.	Da bi v vseh sredinah omogočili sprotno in tudi pravočasno ukrepanje v primerjavi kakršnih zastojev, je potrebno oblikovati štabe, v katerih naj bodo vključeni tako predstavniki poslovodnih kot samoupravnih, kot družbenopolitičnih struktur v vsaki OZD. Štabi naj v smislu tega programa izdelajo lastne programe aktivnosti, ki jih tudi izvajajo in dopolnjujejo.
2.	O stanju gospodarjenja in pogojih gospodarjenja je potrebno ugotoviti stalno informiranost jned delavci, zlasti pa je potrebno formirati organe samoupravljanja, da bodo lahko pravočasno in kvalitetno odločali.
3.	V skupne aktivnosti na področju gospodarjenja je potrebno vključiti zlasti vse družbenopolitične organizacije — od sindikata, zveze komunistov, mladine, zveze borcev in ostalih, v vseh sredinah in zagotavljati njihovo povečano aktivnost v gspo-darjenju v tem času.
4.	Z vsemi načini je potrebno zagotavljati povezovanje OZD, TOZD in drugih v pròizvodne verige, po katerih se bo zagotavljala redna preskrba z reproma-teriali, za prodajo in tudi izvozne usmeritve. Dosedanja sodelovanja naj v tem času dobivajo vedno bolj čvrste oblike združevanja dela in sredstev in skupnih nastopov na domačem kot na tujem trgu.
5.	Nujno je zagotavljati vedno bolj spodbudne oblike nagrajevanja po delu in diferencirati dela in naloge po dejanskem prispevku k skupnemu dohodku v organizaciji združenega dela.
6.	V primerih, ko delavcem ne bo zagotovljena socialna varnost, je potrebno od primera do primera uveljavljati socialne korekture, ki bodo premoščali trenutne težave pri zagotavljanju socialne varnosti posameznega delavca In njegovih družinskih članov.
F.	OPREDELITEV NOSILCEV
Vse OZD, TOZD, SIS KS in društva morajo sestaviti lastne stabilizacijske programe, ki mo-
(Nadaljevanje na 6. strani)
rajo vsebovati vse kratkoročne in dolgoročne aktivnosti izhajajoč iz tega programa, lastnih specifičnosti in spremljanja vseh dokumentov in zakonskih določil, ki bodo urejala družbeno — ekonomske odnose.
Usmeritve je potrebno upoštevati že pri sestavi planov za leto 1984 in pri sestavi lastnih stabilizacijskih programov.
Vse te plane bo spremljala posebna komisija imenovana pri IS—SO ŠENTJUR, obravnaval jih bo IS, poleg tega pa bodo vse DPO v občini ravno tako preverile te programe in seveda spremljale njihovvo izvajanje. K izdelavi programov je potrebno pristopiti takoj, obravnavati pa jih je potrebno na vseh zborih delavcev in skupščinah!
Odpravljanje ekonomskih problemov v transportu KK
TOZD Transport je edina v Kmetijskem kombinatu Šentjur, ki je leto 1983 zaključila z izgubo (ta bo sicer pokrita znotraj KK). Razlogi za to so različni. Cene goriv, rezervnih delov itd. rastejo mnogo hitreje kot cene prevozov, zmanjšal se je obseg kovinske in mehanične dejavnosti, pa tudi kooperacijsko sodelovanje z Alposom pri varjenju stolov ter izdelavi lestev ni bilo uresničeno v predvidenem obsegu. Zaradi vseh teh razlogov se je kolektiv odločil, da pripravi celovit sanacijski program. V tem programu smo predvideli (in že izvajamo) vrsto ukrepov za racionalizacijo transportne dejavnosti računamo na sodelovanje in delitev dela znotraj SOZD. Da bi nadomestili izpad pri obsegu kovinske dejavnosti in izkoristili prostorske in kadrovske kapacitete, smo se odločili da začnemo s proizvodnjo varnostnih kabin za traktorje Fiat. Prodaja teh kabin je dogovorjena z Železarn*-Store (600 kom.), deloma računa-
mo na prodajo preko Agrotehnike in drugih trgovskih organizacij. Naš cilj je, da razvijemo kvalitetno kabino, ki jo bo mogoče pozimi ogrevati in bo tudi sicer čimbolj funkcionalna.
Zaradi novih predpisov, ki nalagajo obvezno montažo kabine oziroma varnostnega loka na vsak traktor se pojavlja interes posameznih lastnikov za nakup teh kabin. Zaradi tega smo se odločili, da omogočimo nakup polka-bin (ki so že izdelane v manjši seriji). Gre za varnostno ogrodje, ki ima montirano sprednjo steno z brisalcem, streho, naknadno pa bo možno montirati še stranske šipe, vrata in zadnjo šipo. Tisti interesenti, ki so se že zanimali ali so sicer zainteresirani za nakup teh polkabin se lahko oglasijo na sedežu TOZD Transport ali v komerciali KK.
Ocenjujemo, da 'bomo z zastavljeno aktivnostjo dosegli to, da ta TOZD v letu 1984 ne bo več poslovala z izgubo.
Noveliran družbeni dogovor o priznavalninah udeležencev NOV
Skupščina občine Šentjur pri Celju bo na sejah svojih zborov, ki bodo predvidoma 16. februarja 1984, sprejemala nov družbeni dogovor o priznavalninah udeležencev NOV, naj bi se uporabljal od 1. januarja 1984 dalje.
Spremembe družbenega dogovora je narekovala potreba po ureditvi nekaterih odprtih vprašanj pri reševanju socialne problematike borcev, vključujoč stabilizacijska prizadevanja, nekatere spremembe pa so korekcijskega značaja.
Družbeni dogovor opredeljuje krog upravičencev do priznavalnin, vrsto priznavalnin, pogoje in merila za njihovo podeljevanje ter način finansiranja.
BISTVENE NOVOSTI DRUŽBENEGA DOGOVORA SO:
1.	Najvišja možna stalna priznavalnina znaša 100 % zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo za udeležence NOV pred 9. 9. 1943 in 80 % najnižje pokojnine za ostale udeležence NOV;
2.	Pri določanju premoženjskega cenzusa se bodo upoštevali vsi prejemki upravičenca in zakonca, razen osebne in družinske invalidnine po zakonu o vojaških invalidih;
3.	Določena je izjemna možnost
priznavanja pravice do priznavalnine — ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa za udeležence NOV pred
9.	9. 1943, ki nimajo lastnih dohodkov;
4.	Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine civilnim invalidom vojne, udeležencem NOV, ki imajo priznano posebno dobo s prekinitvami, udeležencem NOV po 1.	1.
1945 in udeležencem NOV s priznano posebno dobo v enojnem trajanju.
O pravicah in višini priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev pri Skupščini občine, katere delo bo po sprejetju družbenega dogovora še bolj odgovorno, saj povečuje njeno pristojnost. Komisija pri priznavanju pravic do priznavalnine upošteva dva bistvena elementa:
1.	priznanje za udeležbo v NOV in
2.	socialni moment
Nov družbeni dogovor ne pomeni širjenja pravic in kroga upravičencev do priznavalnin, ampak korekcijo, ki jo narekuje bolj stvarno in življenjsko reševanje teh- vprašanj in ne bi smel povzročiti večjih obremenitev občinskih proračunov!
Cvetka Jager
Slovenski kulturni praznik
Velika je moč besede. Daje hrano naši misli, kadar pa je pesniška, tudi našim čutom. Misleci svet razlagajo, vendar ga na svoj, morda ljudem celo bližji način, razlagajo tudi pesniki. Pesniki izgovarjajo resnico svojega časa in življenja in ker uporabljajo pesniško besedo in obliko, izgovarjajo tudi našo resnico in naše življenje.
Prešernova poezija pa izgovarja še več — tudi našo zgodovino in našo narodnost. In zato je prav, da se Prešerna spomnimo vsaj enkrat na leto — vsaj na obletnico njegove smrti, ko Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik.
V Prešernovih Poezijah se skrivajo ideje, ki so tedaj živele med velikimi Slovenci, a jim je izrazno podobo dal prav Prešeren. To so ideje nacionalne svobode, neodvisnosti, ljubezni do domovine in do jezika, ki ga je Prešeren povzdignil na evropsko raven.
Prešernove Poezije pa poleg splošnih, za vse veljavnih misli, nosijo s seboj tudi odtenke čiste individualnosti, ki jo vsak od nas razume in doživlja po svoje. To so ubeseditve, ki jih tkejo tudi naše misli in čustva, le na drugačen, morda bolj preprost način.
Prav je, da vrnemo pesniku naš dolg in da vsaj enkrat na leto odpremo zakladnico njegove umetnosti, kot bi lahko imenovali Poezije.
Ker pa 8. februar ni samo Prešernov dan, ampak naš kulturni praznik sploh, bi bilo prav, da se poleg Prešerna spomnimo vseh tistih, ki so kasneje izšli iz Prešerna, ga nadaljevali, izpopolnjevali in morda tudi dosegali. Sem pa sodijo vsi slovenski umetniki, saj ni pretirana trditev, da so vsi kakorkoli že, izšli iz Prešerna. Prešeren je namreč v slovensko literaturo uvedel šte-
vilne pesniške oblike. Bil je prvi, ki se ni zaprl v meje pesniške tradicije 18. in 19. stoletja, ampak je segel v Evropo, od koder je sprejemal številne spodbude, ki jih je sam izvirno preoblikoval. Poleg sodobne pred-romantike, se je naslonil tudi na rimsko in zlasti antično pesništvo in tako poleg pesniških oblik v slovenski literaturi razširil tudi motive in slogovne posebnosti. Njegovo pesništvo je samo v sebi dovršeno, uravnovešeno in popolno; s tem pa tudi človeka samega dviga k popolnosti, ravnovesju in svobodnosti. Zaradi teh in podobnih lastnosti so Prešerna in njegovo umetnost sodobniki zatirali. Njegovo vrednost pa so odkrili že mladoslovenci z Levstikom, še bolj pa jo je poudarila slovenska moderna s Cankarjem in Župančičem, z njima pa tudi celotno 20. stoletje.
In če se je kdo spraševal, zakaj kulturni praznik na obletnico Prešernove smrti, bo morda odgovor našel prav v teh stavkih.
Obvestilo
Samoupravni sporazum o uresničevanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Ur. list SRS, št. 26/83) v 12. členu določa, da je Občinska zdravstvena skupnost plačnik stroškov za kmečke zavarovance in obrtnike, če so plačani prispevki in sicer za dopolnilni program. Izvzete so nujne medicinske storitve in pravice iz zagotovljenega programa.
To pomeni, da kmetje oz. obrtniki, ki ne bodo imeli plačanih prispevkov za zdravstveno varstvo ne bodo imeli potrjenih zdravstvenih izkaznic in bodo samoplačniki stroškov za zdravstvene storitve iz dopolnilnega programa.
Zdravstvene izkaznice se potrjujejo za obrtnike štirikrat na leto in sicer po stanju:
31. 3 — 30. 6. — 30. 9. — 30. 11. ter za kmete dvakrat letno po 15. 5. in po 15. 11.
Prosimo zavarovance iz kmečkega zavarovanja in iz naslova obrtne dejavnosti, da to določilo upoštevajo, da ne bo težav pri uresničevanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Občni zbor osnovne organizacije ZSS - TOZD Elegant
Delavci v DO TOPER - TOZD ELEGANT so na svojem občnem zboru, ki je bil 17. decemebra 1983, ocenili delovanje osnovne organizacije ZSS, samoupravnih organov in rezultate poslovanja v preteklem dvoletnem mandatu. V oceni so med drugim ugotovili, da družbenoekonomske razmere v DO Toper in TOZD Elegant kažejo na izboljšanje rezultatov poslovanja, ki so posledica treznejšega pristopa k načrtovanju in jačanju samoupravne zavesti vseh zaposlenih.
Glavna tema razprav je bila družbeni plan DO in TOZD ter njegovo uresničevanje, samoupravno preoblikovanje DO Toper in poenotenje programske usmeritve ter dograditev prihodkovnih in dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami, združenimi v DO Toper. Področje prihodkovnih in dohodkovnih odnosov se je bistveno izboljšalo z dopolnitvijo in dograditvijo samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku, ki je bil sprejet januarja 1983. Razumljivo je, da ne pomeni, da je sedaj to področje urejeno, saj zahteva nenehno dograjevanje zaradi dinamičnih sprememb pogojev gospodarjenja.
Osnovna organizacija sindikata je v preteklem mandatu s premišljeno in izpeljano aktivnostjo evidentiranja in izbire kandidatov za samoupravne organe in delegacije dosegla, da je samoupravna zavest članov samoupravnih organov in delegacij ter preko njih vseh zaposlenih v TOZD bistveno porasla.
Vsebina razprav je bila osredotočena na izpopolnjevanje planskih obveznosti in na spremljanje rezultatov poslovanja. V tem obdobju jim je uspelo doseči, da plan in izvajanje planskih obveznosti, ni le stvar ozkega kroga vodstvenih delavcev, temveč vseh zaposlenih v TOZD, saj so le dobri poslovni rezultati osnova za delitev sredstev za osebne dohodke.
Uveljavljanje in utrjevanje položaja delavcev pri upravljanju z družbenimi sredstvi je v bistvu omejeno na zelo majhen del ustvarjenega dohodka, ki se nanaša na formiranje skladov v temeljni organizaciji. Ves ostali del dohodka pa se tako ali drugače odvaja za splošne in družbene potrebe na osnovi zakonov, predpisov in podobno.
V	razpravi je bilo poudarjeno, da je vpliv administriranja na občinskem, republiškem in zveznem nivoju čutiti na vsakem koraku, kar pa zavira iniciativo delavcev po tvornem vključevanju v samoupravno odločanje.
V	okviru programske usmeritve DO TOPER, ki obsega izdelke, namenjene športu in rekreaciji, ki ga predstavljajo skupine izdelkov za smučanje, tenis, kolesarstvo, planinarstvo in prosti čas, so se delayci Topra in TOZD-Elegant vključili v največjo športno prireditev v Jugoslaviji — 14. zimske olimpijske igre v Sarajevu. V okviru te prireditve sodeluje Toper pri opremljanju mnogih ekip:
Alpsko smučanje
Jugoslavija — ženska ekipa,
Romunija, Čehoslovaška in Argentina;
Skoki
Jugoslavija, Norveška;
Po uradni določbi so opremili
V krajevno skupnost Šentjur-center se je dedek Mraz z vsem svojim spremstvom pripeljal na Titov trg v četrtek, dne 29. decembra 1983, ob 17. uri, kakor je tudi obljubil.
olimpijsko ekipo Čehoslovaške;
Vse RTV ekipe — Ljubljana, Sarajevo, Beograd in Novi Sad;
FIS sodniki na ZOI za alpsko smučanje;
Zelo je bil presenečen in vesel nad izrednim številom otrok, mladincev in ostalih občanov, ki so ga prišli pozdravit, saj je tako množičen obisk v našem lepem Šentjurju prava redkost.
Za otvoritveno prireditev ZOI
sp opremili s kombinezoni vse nastopajoče.
V TOZD Elegant so ob koncu leta 1983 in v januarju 1984 izdelali oblačila za žensko alpsko reprezentanco Jugoslavije, za RTV ekipe in oblačila za svečano otvoritev ZOI in za olimpijsko ekipo Bolgarije. Poleg tega so v tem TOZD izdelali oblačila (konec decembra 1983) za smučarske učitelje zahodnonemške smučarske zveze.
Na osnovi zaključkov ocene delovanja in obveznosti iz družbenih planov so si v programu za naslednje obdobje zastavili naslednje naloge:
1.	Izvajanje nagrajevanja po delu za vse delavce;
2.	Delovanje samoupravnih organov in organizacij;
3.	Uveljavljanje in utrjevanje položaja delavcev pri upravljanju z družbeni sredstvi.
Ob tem pa je bil tudi malo žalosten, ker svojega pestrega programa, kakor si ga je zastavil, ni mogel v celoti izpeljati. V največji meri je bilo krivo ozvočenje, kar je v Šentjurju že star problem (dodatno pa se je strgala še žica za zvočnik), ter množica ljudi, ki mu ni dovolila, da bi se med otroki sprehodil, se z njimi pogovarjal, jim razdelil skromna darilca ter z njimi tudi zarajal.
Veliko število obiskovalcev te prireditve nam daje vedeti, da si tovrstnih prireditev v Šentjurju še želimo.
Kljub manjšim spodrsljajem pomeni to organizatorjem veliko izkušnjo, obenem pa tudi vzpodbudo za nadaljnje aktivnosti!
Člani IO DPM Šentjur-center se vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi povorke iskreno zahvaljujemo, posebno pa še:
—	dedku Mrazu in njegovemu spremstvu
—	organom krajevne skupnosti Šentjur-center in okolica
—	Skupnosti otroškega varstva Šentjur
—	Osnovni organizaciji ZSMS KS Šentjur-center
—	Postaji milice Šentjur
—	Blagovnici MERX Šentjur
—	Konjeniškemu klubu Škofja
vas
—	DO KK — TOZD Transport
—	DO ALPOS — DSSS
—	obratu Gozdnega gospodarstva
—	obratu Elektra
ter ostalim številnim posameznikom!
za Izvršni odbor DPM KS Šentjur-center Irena Erjavec
Trgovina „ Pribelokranjki"
V Črnolici pri Šentjurju je od 4. januarja odprta trgovina z nenavadnim naslovom »Pri Belokranjki«. Trgovino je odprla Anica Hvalec. Ta trgovina je nekaj novega v naši občini in nam nudi veliko izbiro blaga po znižani ceni. Trgovina »-Pri Belokranjki« nudi blago z napako, sezonsko znižano, deklasirano blago, blago na metre, lahko konfekcijo, porcelan, razno posodo, cenejšo do 60 %. To trgovino oskrbujejo s svojimi proizvodi Beti Metlika, Tekstilna industrija Kranj, Emo Celje in drugi.
Trgovina "Pri Belokranjki« je odprta vsak dan od 9. do 17. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. Je v bližini gostilne Hvalec. Gostilna Maksimiljana Hvalca nudi razna okrepčila obiskovalcem trgovine.
Zainteresirani, prepričajte se sami o bogati izbiri in kvalitetnih uslugah!
Goce Kalajdžiski
Dedek Mraz je držal obljubo!
Mladinska politična šola
Če bo snega dovolj...
V organizaciji občinske konference mladine je bila v prostorih kmetijskega šolskega centra Šentjur organizirana mladinska politična šola. Sola je trajala tri dni in sicer od 20. do 23. januarja in jo je obiskovalo okoli 56 mladih iz naše občine.
Program politične šole je bil pester in je zajemal široko področje aktualnih problemov. Predavatelji na tej politični šoli so bili znani družbenopolitični delavci iz občine, regije in iz republiške konference mladine.
Največ pozornosti je bilo posvečeno temam, ki so zajemale najbolj aktualna vprašanja mla-
dih kot so: razvoj Slovenije do leta 2.000, s poudarkom na dolgoročnem razvoju naše občine, perspektivno zaposlovanje mladih, humanizacija odnosov v družini in družbi in podobno.
Letošnja mladinska politična šola je še korak k usposabljanju mladih aktivistov za lažje razreševanje problemov v njihovih sredinah in družbi nasploh.
"Za normalen potek politične šole gre zahvala vsem predavateljem, udeležencem in kmetijski šoli, ki je nudila nove prostore dijaškega doma.
Goce Kalajdžiski
Planinske novice
Šentjurski planinci so jubilejno leto planinstva uspešno zaključili. Jubilejno leto zato, ker je minilo 90 let od organiziranega planinstva v Sloveniji. Uspeli so izpeljati program izletov v društvu in tudi program planinskega mladinskega odseka v šoli. Za izobraževanje planincev je bilo nekaj predavanj v šoli in tudi na samih izletih.
Društvo je v minulem letu vzpostavilo prijateljske stike s PD Kozjak iz Splita. Bili so tudi pri njih v gosteh in se povzpeli na Kozjak.
Društvo ima tudi prijateljske stike z našimi planinci onkraj meje. Tako so se že dvakrat^ srečali z učenci in starši slovenske dopolnilne šole iz Ofenbacha v ZRN na Resevni.
Društvo dobro sodeluje s sosednjimi društvi kakor tudi z MDO Savinjska in PZS. Tudi več izletov organizirajo skupaj, da prihranijo kakšen dinar. Veliko časa nekateri prispevajo pri ureditvi in oskrbi doma na Resevni. Tu gre zahvala sedanjima oskrbnicama ROMIH Mariji in Karolini. Z dobrim gospodarjenjem in posluhom DPO in TTKS iz Šentjurja so uspeli v minulem letu na domu obnoviti sanitarije in razširiti cesto do doma. Vse skupaj v vrednosti cca 300.000,00 din. V nadalje pa planirajo dovod vode od spomenika, obnovo žlebov, pregled kritine in ureditev podstrešja. Zelo si pa planinci želijo tudi centralne kurjave v domu in stolp na vrhu Resev-ne.
Društvo je imelo v minulem letu 242 članov različne starosti in želi, da bi se to število še povečalo, kajti vsak član s članarino prispeva z deležem cca 50/50 k razvoju domačega društva.
Komisija za izletništvo je sprejela program izletov za leto 1984:
Januar:
8.	1. 1984 — Pohod po poti pohorskega bataljona
Februar:
19.	2. 1984 — Donačka gora Marec :
11. 3. 1984 — Paški Kozjak April:
22.	4. 1984 — Menina planina Maj:
I.	5. 1984 — Praznovanje 1.
maja na Resevni
27.	5. 1984 — Golica — vrh Junij :
16.	-17. 6. 1984 — Pohorje Julij:
14.	-15. 7. 1984 — Primorska II. Avgust:
17.	-19. 8. 1984 — Triglav September:
15.	-16. 9. 1984 — Logarska do-. lina — Jezersko
Oktober :
7.	10. 1984 — Blegoš November:
II.	11. 1984 — Izlet v neznano
Večina izletov ali pohodov je planiranih na proste sobote ali nedelje. V slučaju slabega vremena se bo izlet prestavil takoj na naslednjo soboto ali nedeljo. Vse informacije o izletih lahko dobite pri vodji izletov tov Jožetu ZUPANCU, Alpos TOZD Ce-varna ali v pisarni društva, Titov trg 2, vsak četrtek od 14. do
15.	ure. V pisarni društva ali na domu na Resevni se lahko tudi včlanite ali poravnate članarino ter nabavite dnevnike in vodnike o transverzalah.
Ivan Straže
S	postavitvijo smučarske vlečnice v Krajnčah so se odprle velike možnosti, da si vsi ljubitelji smučanja poceni in v kratkem času pridobijo potrebne smučarske veščine. Teren, na katerem je postavljena vlečnica »Unior-ček«, je primeren za vse kategorije smučarjev. Prostor pa lahko najdejo tudi sankači.
Smučarska ■ sekcija »Vojko«, kateri je zaupano upravljanje z vlečnico, se trudi, da bi smučar-
Smučišče v Krajnčah je na severni strani Resevne, kar omogoča daljšo obstojnost snega. V kolikor bodo snežne razmere ugodne, se bodo na vlečnici zvrstili številni tečaji. Prva skupina otrok petih razredov je že opravila obvezni tečaj smučanja, uspešnost pa so preizkusili na tekmovanju.
Druga skupina' otrok petih razredov naj bi pričela s tečajem takoj, vendar je vreme naredilo
ji imeli zares ugodno smuko. 2e pred sezono so bila na vlečnici opravljena vsa nujna vzdrževalna dela, ki jih zahtevajo predpisi o varnosti smučarjev na smučišču in vlečnici. V času obratovanja je na vlečnici stalni dežurni upravljalec, za manj izkušene smučarje pa je na voljo tudi vaditelj smučanja, ki skrbi, da se smučar začetnik v najkrajšem času navadi na prijem sidra in varno vožnjo z vlečnico.
svoje. Predvideni so bili tudi tečaji za odrasle in ostale razrede osnovne šole.
Če bo snega dovolj, bomo plan, katerega si je zadala smučarska sekcija »Vojko«, v celoti uresničili.
Vlečnica obratuje samo ob ugodnih snežnih razmerah in sicer vsak dan od 13. do 16.30, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 16.30.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju t nakladi 4000 Izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Drago Slakan, Franc Skoberne — delo KS In OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lek tors tvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, t. reč. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekdja« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1971. Fotografij In rokooisov ne vračamo.