Ameriška Domovina
/% l%m E 11 C/% !U— HO
AliCRIGAN IN SPIRIT JORCION IN LANGUAG€ ONLY
-	SLOVCNIAN
serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€W$PAP€B
Pittsburgh,. JNew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, indianapous, r ionda, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-68eX)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY” MORNING, AUGUST 27, 1979
LETO LXXX1 — t/oi. LXXXi
Predsednik Carter se je vrnil v Bele hišo
WASHINGTON, D.C. — Po enotedenskem napornem bivanju na parniku “Delta Queen” se je predsednik Jimmy Carter z družino v petek zvečer vrnil v Washington. čeprav so nenavadno po-, tovanje po reki Mississippi uradno označili kot teden “počitnic” za predsednika, je dejstvo, da se je Carter vrnil v Belo hišo zelo utrujen. Takoj je moral na ponovne “počitnice”, tokrat resnične.
Vsem je bilo znano, da je Carter smatral svoje potovanje po reki Mississippi kot politično turo. Parnik se je večkrat ustavil in povsod je imel Carter govore ali druge javne nastope. Navdušen je bil nad sprejemom, ki ga je bil deležen, posebno v manjših mestih ob reki.
Novinarji, ki so predsednika spremljali, so ugotovili, da večina tistih, ki so prišli zraven, da bi Carterja videli, ga ima rada kot preprostega in iskrenega moža. Ko pa so jih novinarji vprašali, ali bodo drugo leto glasovali za Carterja, so večinoma odgovorili, da ne. “Carter je res dober človek,” je eden med njimi povedal, “ampak ni dober predsednik.”
-----o-----
Palestinski kongres v Washrngtonu
WASHINGTON, D.C. — Pr-j vic v zgodovini se je vršil j kongres o Palestini v ZDA, v j mestu Washington, D.C. Proučevali so palestinsko vpraša-. nje z več strani.
Voditelj PLO Jasir Arafat i se kongresa ni udeležil. Udeležencem je poslal brzojavko, v kateri je pozval Palestince, ki živijo v ZDA, naj ameriški javnosti razkrijejo pravo stališče ZDA do palestinskega naroda. Posebno važno je vztrajno dokazovati Ameri-, kancem upravičenost in zakonitost palestinskih zahtev, je dodal.
Afera Andrewa Younga je po Arafatovem mnenju pokazala, da vlada ZDA brezpogojno podpira Izrael. Pozval je udeležence kongresa, naj zaostrijo proticionistični boj. ---------—o-------
Prometna nesreča pri Novem Sadu
NOVI SAD, Jug. — Na o-strem klancu ceste med Novim Sadom in Rumo se je 15. avgusta kmalu po polnoči zgodila huda prometna nesreča, v kateri je 14 ljudi izgubilo življenje, 48 pa je bilo ranjenih. Med ranjenci je bilo 13 otrok.
Do nesreče je prišlo, ko sta čelno trčila avtobus in tovor-njak s prikolico. Avtobus se !e pri strahovitem trčenju zasukal in potem zgrmel v 200 čevljev globok prepad, za avtobusom pa je tudi zgrmel v Prepad tovornjak.
VREME
Pretežno oblačno danes z Možnostjo krajevnih neviht ^ 80% in do 20% jutri, -^aj višja temperatura danes okoli 75 E, jutri okoli 78 F.
Do glasovanja v ZN v petek ni prišlo
NEW YORK, N.Y. — Po dvodnevnem razpravljanju Varnostnega sveta ZN o statusu in pravicah palestinskega naroda, so se države, ki so podpirale novo palestinsko resolucijo, odločile glasovanje odložiti za nedoločen čas. To so storile, kot izjavljajo, zaradi svojega globokega spoštovanja do ameriškega veleposlanika v ZN Andrewa Younga. Pretekli teden se je Young pojavil kot najbolj vnet zagovornik neposrednih stikov in pogajanj med ameriško vlado in Palestinsko o-svobodilno organizacijo v a-meriški politični lestvici. Zaradi tega je tudi moral zapustiti Carterjevo vlado.
Če bi v petek prišlo do glasovanja v Varnostnem svetu, bi morala ameriška delegacija glasovati proti predlagani palestinski resoluciji, kar bi obenem pomenilo po pravilih VS enega redkih ameriških vetov.
Voditelj držav, ki so zagovarjale palestinsko resolucijo pred VS, je bil kuvaitski ve-leposlanikAbdula Jakub Biša-ra. Novinarjem je Bišara izjavil, da on in njegovi somišljeniki niso hoteli Younga prisiliti, da bi moral prav on, kot načelnik ameriške delegacije, glasovati proti omenjeni resoluciji. Bišara je tudi prebral brzojavko, ki mu jo je poslal voditelj PLO Jasir Arafat. V brzojavki se je Arafat strinjal z odložitvijo glasovanja.
Tik pred koncem seje VS je Young imel svoj zadnji govor kot ameriški veleposlanik. Branil je vsa svoja prejšnja stališča glede PLO in Izraela. Ponovno je označil a-meriško politiko napram PLO kot brezsmiselno. Izrazil je upanje, da bo prej ali slej videl čas, ko bo ameriška vlada imela redne' stike s PLO. Tudi Izrael bo do tega sklepa prišel.
Young je kritiziral arabske in afriške države zaradi njihove nepripravljenosti vzpostaviti redne diplomatske odnose z Izraelom. Young je potem napadel izraelsko vlado zaradi nenehnega b°mbardi-
Novi grobovi
Mary Čermelj
Preteklo nedeljo, 26. avgusta, je umrla v St. Alexis bolnici 81 let stara Mary Čermelj, roj. Bric v Jugoslaviji, od koder je prišla v Ameriko leta 1920, vdova po 1. 1967 umrlem možu Maxu, mati Stanleya (pok.) in Alfonsa, stara mati, sestra Victorije (Jugoslavija), Ludmille (Italija) in pok. Josepha, Franka in Anne. Bila je članica SN-PJ. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Fortuna, 5316 Fleet Ave., v sredo, 29. avgusta, ob 10:00 zjutraj, nato na Highland Park pokopališče. Ure kropljehja danes, v ponedeljek, od 7.-9. zvečer in jutri od 2.-5. in 7.-9. zvečer.
Henri Franc
Pretekli petek, 24. avgusta, je umrl 39 let stari Henri Franc s 15722 Holmes Ave., rojen v Clevelandu, sin Antona in Mary, roj. Paulin, Zust (oba pok.), brat Mary Zust in Anthonyja Zust, zadnjih 5 let zaposlen pri Puro-lator Courier Corp. kot šofer, član SNPJ št. 142. Pogreb bo danes zjutraj ob 10:00 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St , nato na pokopališče Vernih duš.
, ------(H—---- .
Boeing Jumbo-jet ima tudi napako
WASHINGTON, D.C. --Strokovnjaki ameriške zvezne uprave za civilno letalstvo so ugotovili “manjšo” napako na več letalih tipa Boeing 747. Na omenjenih letalih so namreč počile aluminijaste ploščice zaradi napake pri hlajenju.
Ker te okvare ne smatrajo za nevarne letalom ali potnikom, so sporočili, da ne bodo izdali prepovedi za letenje Boeing 747. Ta Jumbo-jet je naj večje potniško letalo na svetu in lahko sprejme do 550 potnikov.
****+++*+***9***t»r+**+*?+»*+*+4
Vsi na Baragov dan 1. in 2. sept. V Clevelandu!
>+++**+—+*+*+*******++****•****
j j
ranj a in napadov V j užnem delu Libanona ter naselitveno politiko v okupiranih a-rabskih območjih.
imeriški vesoljski satelit “Pioneet” se približuje Saturnu
WASHINGTON, D.C. — A-meriški vesoljski satelit “Pioneer” se po šestih letih m pol, odkar so ga izstrelili, približuje svojemu cilju — Saturnu. V bližino tega oddaljenega planeta bo priletel 1. septembra. Takrat bo satelit začel pošiljati Saturnove fotografije in posnetke njegovih prstanov. Znanstvniki u-pajo, da bodo tudi dobili jasne slike ene Saturnovih lun, ki jo imenujejo “Titan”.
Do danes je Pioneer potoval dve milijardi milj. Satelit je težak nekaj več kot 600 funtov in je uspešno premagal vse težave, ki so ga čakale na tej dolgi poti. Brez resnih poškodb je preletel pas asteroidov, ki so med Marsom in Jupitrom. Nekaj težav je imel Pioneer zaradi močnega žarčenja v bližini Jupitra.
Zadnja ovira za Pioneer bo pas planetarnih o d p a dkov, skozi katere bo moral leteti. Strokovnjaki domnevajo, da je v pasu Saturnovih prsta-: nov precej velikih kamnov. Hitrost, s katero Pioneer leti, pomeni, da ga bi lahko najmanjši kamenček uničil, če bi prišlo do čelnega trčenja. ----------o———
Mehiška vlada noče plačati odškodnine
WASHINGTON, D.C. — A-meriško tajništvo za zunanje zadeve je v petek obžalovalo odločitev- mehiške vlade, da se noče niti pogovarjati o plačevanju odškodnine v zvezi s škodo, ki jo je povzročila nafta iz poškodovane vrtine v mehiškem delu Mehiškega zaliva.
Stališče mehiške vlade je, de mednarodno pravo ne zahteva- plačevanje odškodnine v tem slučaju. O kakšni moralni obveznosti pa mehiška vlada noče slišati. To je sporočilo mehiško ministrstvo za zunanje zadeve.
Inženir mehiške državne naftne družbe Pemex je rekel, da poškodovano vrtino ne bodo mogli zamašiti pred 1. oktobrom letos. Pred dnevi so trdili, da bp odprtina zamašena in izlivanja nafte konec že 1. septembra.
Starši in njih odraščajoči otroci
I:
Doba dozorevanja povzroča odtujevanje od družinskega okolja, ker pride mladina v družbo prijateljev, učiteljev, odraslih. Upoštevati je treba tudi vzrok duševnega razvoja in možnosti.zadostiti njih težnjam glede čtiva, časopisov, revij, knjig, obiskovanja kina, poslušanja radia, gledanja televizije, vpliva mesta in o-kolice, katerih vzroki so večji in močnejši kakor vpliv domačega kroga.
Starši razumemo, da sta sin, hči potrebna sovrstne družbe. Je pa vprašanje, če je pravilno, da starši izbirajo prijatelje svojim otrokom. In čeprav bi bili starši v vsem intimni s svojimi otroki, zakaj se ti vseeno odtujujejo domu? Je-li v tej dobi res nekaj nerednega v mladini?
Ko se mlad človek ogreje
za neko stvar, recimo za šport, študij, delo, poskusite se z njim o tein razgovarjati. Mi bi mu lahko znali vse bolje pojasniti kakor sovrstnik, toda vččina mladine se bo o vsem tem, kar jo zanima, raz-govarjala rajši s sovrstnikom kakor z nami. Zakaj?
Otrok ima jasno zavest, da mu mi bolje znamo razložiti, toda noče biti po svoji naravi manjvreden, ampak enak. V razgovoru med sovrstniki, čeprav se zaveda, da le malo vedo o vsem, kar on želi vedeti, se čuti njim enakega, Če ne celo nadrejenega.
Zakaj hoče mladina svoje organizacije in društva? Da pravilno odgovorimo, moremo še enkrat povedati, da je doba zorenja polna dvomov, negotovosti ih nestalnosti. Podzavestno se porajajo v mladini razne misli, želje, stremljenja. Mladina se dela,
da že vse ve, in da pozna življenje; a vse to navidezno obnašanje je Te krinka, ki skriva njene še nejasne pojme o življenju, t : '
Mladina ^ išče čast, pohvalo, odobravanje, da bi s tem pozabila svoj notranji občutek, da je še vedno nekaj manj kakor odrasle, človek, če išče pojasnil pri odraslih, se razkrinka in prizna svojo manjvrednost, svojo manjšo zmožnost, nezrelost. In prav tega noče; zato proč od odraslih v družbo sovrstnikov.
Mladina hoče imeti svoj prestiž in pri tem rastejo nadutost, zavist in razne dobre ih slabe pobude, s katerimi se hoče ponašati in biti v ospred-jh- _	' \	;'l' v
In hi samo to. da mladina sili v ospredje in v svojo družbo. Bolj značilno je, da
hoče ustvariti organizacija
DRŽAVLJANSKA VOJNA V IRANU VEDNO HUJSA
TEHERAN, Iram — Vlada Ajatole Homeinija ne more obvladati politični položaj v tej državi. Homeini je dejanski voditelj Irana, čeprav je ministrski predsednik Mustafa Bazargan. Bazargan in člani vlade morajo delati točno po navodilih Homeinija ali njegovih najbžjih sodelavcev.
Vsem nasprotnikom bivšega režima šaha Reze Pahlevi-ja se je uspelo združiti v skupnem prizadevanju njega strmoglaviti. Takoj potem pa so se pojavila globoka nasprotja glede politike nove vlade. Homeini se je pokazal kot izrazit verski fanatik, ki ni pripravljen trpeti nobenih ugovorov ali kompromisov. Vsakdo, ki se noče strinjati z Homeinijevo politiko, je o-značen kot protivnik revolucije in celo muslimanske vere. Hujše obsodbe v sedanjem Iranu ni.
Homeinijevi privrženci so ustanovili posebne oborožene enote, ki se imenujejo “čuvaji revolucije”. Pripadniki teh enot napadajo posameznike in skupine, ki jih smatrajo za nasprotnike Homeinija. Glavne tarče so razne levičarsko usmerjene stranke, ki so prav tako oborožene, in etnične manjšine, ki zahtevajo avtonomijo ali druge ugodnosti. Kurdi in Arabci so najbolj aktivni v tem smislu.
Spopadi
V zahodnem Iranu trajajo sedaj hudi spopadi med Kurdi in enotami Homeinijeve vlade. Središče upora Kurdov je pokrajina K e r m a n š a h. Kurdi zahtevajo avtonomijo, nekateri med njimi celo neodvisni Kurdistan. Kurdski narod živi v Iranu, Iraku, Turčiji, Libanonu in Sovjetski zvezi, nikjer pa nimajo svoje lastne suverene države. Več desetletij povzročajo težave v vseh zgoraj omenjenih državah. Trenutno je na vrsti Iran.
Pred dnevi so Kurdi zavzeli mesti Paveha in Muhaba-da. Iranske oborožene sile so kmalu organizirale protina-
drugačnega tipa kot so one odraslih. Mladina noče, da bi odrasli vedeli za vse podrob-nbšti njenega mišljenja in razgovorov.
Če mladina dobi slabo družbo, ne moremo še z gotovostjo trditi, da se bo pokvarila in zašla na slaba pota. Kjer pride do takih primerov, je gotovo fudi krivda na starših, ker ne znajo biti vzgojitelji, ali pa so premehki in ne znajo zastaviti svojega vpliva in pojasnitve. Po drugi strani je pa tudi res, da skoraj vsak mladenič zaleze za krajšo ali daljšo dobo v tako kritično družbo, ker med takimi naj-da oporo za uresničevanje svojih sanj. V taki družbi ni ovir do izvršitve zaželenega dejanja in tudi nihče ne kaže zaskrbljenosti, kakšne bodo
posledice.
(Dalje prihodnjič)
(K. G.)
pad .ih po siloviti in krvavi borbi obe mesti zasedli. Med boji so ujeli več Kurdov, ki so jih ustrelili po zelo hitrem sodnem postopku.
Medtem je že prišlo do u-pora Kurdov v mestih Sanan-dadža in Saqqeza. Homeini je vladi in armadi ukazal, da z vsemi razpoložljivimi silami zadušita upor v pokrajini Kermanšaha. Iranski verski voditelj je govoril kot glavni poveljnik vseh iranskih vojaških sil. Obtožil je Bazarga-na in armado, da nista pokazala dovolj odločnosti v borbi proti kurdskim upornikom.
Dogodki v zadnjem tednu kažejo, da utegne postati Homeini politično še bolj radikalen. V govoru, ki ga je imei pred 300,000 ljudmi v verskem mestu Komu, kjer ima svojo rezidenco, je Homeini izjavil, da niti on, vlada, armada, niti druge organizacije niso dosedaj bile zadosti revolucionarne. Ta pomanjkljivost je dopuščala razne zarote proti islamski revoluciji, je rekel. O Kurdih je Homeini dejal, da so zarotniki iz vrst nevernikov in da jih bo treba surovo kaznovati.
Ko je govoril o bodoči politični ureditvi Irana, je Homeini trdil, da bo treba uvesti enostrankarski sistem ali pa uzakoniti dve ali tri “dobre” stranke. Vse druge stranke in politične skupine naj bi bile prepovedane. Svet revolucije v Iranu je že prepovedal delovanje k u r d ske demokratske stranke.
Odnosi z ZDA
Kar zanima politične opazovalce v Teheranu in Wa-shingtonu, je dejstvo, da je prišlo do delne obnovitve stikov med Iranom in ZDA. Ba-zarganova vlada je prosila ZDA za dovoljenje nakupa na ameriškem tržišču znatne količine naftnih derivatov, ki jih ni mogoče v Iranu proizvajati. Carterjeva vlada je izdala potrebno d o v o 1 j e nje. Iranska vlada se tudi zanima za ponovne pošiljke ameriškega vojaškega orožja Iranu. Kot kaže, zmanjkuje rezervnih delov za vojaško opremo, ki jo je bivši šah kupil v ZDA. Druga težava za Iran je pomanjkanje mehanikov in tehnikov, ki bi bili sposobni popravljati in vzdrževati to izredno komplicirano vojaško opremo. Pogajanja o morebitni novi pogodbi med Iranom in ZDA so že v teku.
Splošno mnenje opazovalcev političnih dogodkov v Iranu je, da Homeiniju ne bo u-spelo dokončno utrditi njegovo islamsko revolucijo. Predvidevajo krvavo državljansko vojno, v kateri se ne bosta borili le dve strani, am-pak cela vrsta etničnih in političnih skupin in strank. Katera stranka naj bi zmagala v tej vojni, pa nočejo predvidevati.
—-----o------
Zidar za AD—
Uprava AD potrebuje zidarja ža fazna zidarska dela. Zaintefesirani nai pokličejo lastnika Jamesa Debevca na tel. 431-0628.
Iz Clevelanda in okolice j
Splošna vaja—
Programski odbor za Baragov dan 1979 sporoča, da bo v petek, 31. avgusta, ob 7h zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. splcšna vaja za VSE, ki bodo nastopili na kulturnem programu v nedeljo, 2. septembra. Programski odbor lepo prosi, da se vsi sodelavci vaje gotovo udeleže.
Sv. maša za zdravje—
V	četrtek, 30. avgusta, ob 7h zvečer bo v cerkvi Sv. Vida sv. maša na čast Materi božji za skorajšnje ozdravljenje Fr. Jožefa Varga po naročilu Slomškovega krožka. Pridite!
Lep dar—
V	pomoč Ameriške Domovine sta darovala Vincent in Vida Sfiligoj $10. Najlepša hvala!
Rojstni dan—
Naša dolgoletna naročnica ga. Jennie Čermelj s 123 E. 156 St., #238 v Clevelandu je 21. avgusta, praznovala svoj 86. rojstni dan. Zvesti naročnici želimo še na mnoga leta! Dr. Kalan daroval—
Dr. Valentine Kalan iz Jackson ITts., New York, je daroval $22 v podporo listu. Iskrena hvala!
Vstop prost—
V	nedeljo, 2. septembra, bo ob 4. uri popoldne v Slov. narodnem domu bogat kulturni program v zvezi s praznovanjem Baragovega dneva v Clevelandu. Vstop nine ni! Vsi vabljeni!
Štrajk odložen—
Divji štrajk šoferjev javnega prometa (RTA) v Clevelandu, ki je izbruhnil v petek zjutraj in nepričakovano prizadel več kot 200,000 potnikov, je bil danes končan. Šoferji so izjavili, da gredo nazaj v službo in da bodo čakali na izid pogajanj meti RTA in unijo.
Narodne noše—
Vsi udeleženci Baragovega dneva v Clevelandu, ki imajo slovenske narodne noše, so naprošeni, da jih nosijo pri vseh prireditvah.
Avtobus k Lurški Mariji na Chardon Road—
V	soboto zvečer, 1. septembra, ob 8:30 bodo za Baragov dan tudi verske svečanosti pri Lurški Mariji na Chardon Road. Pridigal bo škof dr. Alojzij Ambrožič. Za tiste, ki nimajo prevoznih sredstev, bo vozil poseben avtobus izpred fare Sv. Vida. Cena: $1. Priglasite se takoj v župnišču Sv. Vida, tel. 361-1444. Tridnevna pobožnost—
40-uma pobožnost z izpo-stavljenjem sv. Rešnjega Telesa se bo vršila pri Mariji Vnebovzeti v Collimvoodu 29., 30. in 31. avguste. V teh dnevih se bo poleg drugega govorilo in pripravljalo za Baragova dneva 1. in 2. septembra v Clevelandu. Pobožnost bo vodil p. Atanazij Lovrenčič iz Lemonta. On je odličen govornik.
Romanje v Rim—
Msgr. Louis B. Baznik bo vodil romanje v večno mesto. Odhod iz Clevelanda 10. septembra, povratek 23. septembra. Za informacije se obrnite na župnijski urad Sv. Vida ali pa na Msgr. Baznika pri Sv. Kristini (261-1410).
Ameriška Domovina
vT't ■ ■/1 r- a v—i»f» -ti r-
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERISKA~DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
polished Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July	'
~	NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto-; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav;
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
slJBSCRIpTION RATES;
Jnited States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40,00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
«gg|g^83~....	No. 95 Monday, AugT 27, 1979
Kako se izvajajo
osimski sporazumi
-	ii.
Pri vsem tem nikakor ne moremo mimo politične uveljavitve protestniške Liste za Trst, ki je občutno o-šibila vse ostale vsedržavne italijanske stranke od DC in PSI pa do PCI, PSDI, PLI in PRI. Najbolj pekoč poraz je na nedavnih parlamentarnih volitvah doživela Krščanska demokracija v Trstu, ki še vedno išče izhod iz svoje notranje krize in je v ta namen sklenila sklicati v jeseni izreden pokrajinski kongres. Ali bo ta stranka, ki je ves povojni čas imela vodilno _ vlogo v Trstu in v deželi sploh, imela pogum se odločiti za politiko, ki bi bila v vseh pogledih v skladu z njenim u-radriim nazivom in proglašanimi načeli, zlasti glede vprašanj Slovencev? Na tem področju odnosov še vedno tava v neodločenosti in besednem taktiziranju izmikajoč se stvarnim zahtevam in dejstvom. Ko je v dveh letih leve sredine prišlo do določene stopnje odprtosti do Slovencev, so se odgovorni krogi pri tej stranki izgovarjali, da preko določene meje ne morejo, ker se bojijo izgubiti desettisoče glasov istrskih beguncev. Če bi takrat res priznali enakopravnost Slovencev in njihovega jezika, bi morda izgubili kakšen tisoč glasov, toda z nastopom Liste za Trst je izgubila desettisoče glasov in se sploh zamerila Tržačanom, Slovencev si pa itak ni nikdar pridobila na račun nedoslednosti.
Takšen je torej politični položaj na Tržaškem, ki pa iz razumljivih razlogov pogojuje odnos do celotne naše narodnostne skupnosti v deželi. Tudi ni pričako-vati razčiščenja v bližnji bodočnosti. Nasprotno, položaj se utegne še zaplesti spričo dejstva, da bodo prihodnje leto spomladi volitve za obnovitev tržaškega pokraiinskega sveta ter okoliških občin. Politika vseh vsedržavnih strank v tem prihodnjem obdobju bo vsa usmerjena v to, kako bi pridobile nazai izgubljene glasove. Se vneto potegovati za pravice Slovencev ni politično priporočljivo. Varnejše je spraviti v igro kake stare karte, kot je primer Vidaliia pri komunistični part'd, Ta mož ie imel eno glavnih vlog v znani tele-vr/i Ski oddali “Benvemiti a Trieste”, v kateri niso pozabili niti bivšega škofa msgr. Santina.
Da se vrnemo spet k našim specifičnim problemom, moramo omeniti še odložitev poskusnih televizij-sldli oddaj v slovenščini z izgovorom, da ni potrebnih finančnili sredstev. Sedaj vsi pretakajo krokodilove solze od pristojnega deželnega odbornika pa do vodstva tržaškga sedeža radio-televizijske ustanove in celo : Irr.eea osrednjega upravnega sveta v Rimu, ki bi se moral prvi zavzeti za izvajanje zakona o uvedbi tretjega televizijskega omrežja na deželni ravni. Kot smo brali v protestu deželnega tajništva Slovenske skup nos L. imata PCI in PSI v tem svetu predsednika in/kvalificirano predstavništvo, a nista do zdaj ničesar u! venila, da bi se televizijske oddaje v slovenščini že enkrat začele.
Po vsem tem bi bilo res nestvarno pričakovati v bližnji bodočnosti kakšen bistven premik v smeri priznan ia pravic naši narodnostni skupnosti. Do te ugotovitve smo se dokopali na osnovi sedanjih in pretel -lih skušenj in se bojimo, da jih niti toliko poveličevani osimski duh na žalost ne bo mogel ovreči. Tudi v krogih, ki so doslej brez pomislekov prikazovali osimske sporazume kot nogo dobo za razvoj Slovencev v Italiji, veie zaskrbljenost nad počasnim izvajanjem oziroma neizvajanjem sporazuma, zlasti v pogledu celovite zahhe naše manjšine, in pripominjajo, da bo treba še ostreje in odločneje nastopati, da kaj dosežemo.
Samostojni demokratični tabor Slovencev je vedli' gradil predvsem na lastne sile in se ni slepo vdajal s došnemu vzdušju, da bo sam razvoj dogodkov ob podri >ri podpisanih sporazumov rešjl naša bistvena vpra-šunia. Zato smo bili vedno tudi kritični do vseh pobud, dr bi nam utegnile usodno škodovati, kot je npr. lokacija industrijske cone na Krasu ali naivno zaupanic v k jadrn izvajanje vseh sprejetih obveznosti.' Zlasti kar se tiče izvajanja mednarodnih in drugih sporazumov,
' AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 27, 1979
—■ ......—■ ---- - ■	-- -	- '	-- -r - - > r*- - .
imajo primorski oziroma zamejski Slovenci poučne izkušnje, katerim se ne moremo odpovedati, pa naj veje med državama duh tega ali onega dogovora.
Zato bomo tudi za naprej še bolj prepričljivo zagovarjali zaupanje v lastne sile.
(A. T. v K. G.)
Beseda iz naroda...
Slika Marije Pomagaj z Brezij na Orlovem vrhu
BRENTWOOD, Kalif. — Sv. oče Pij XII. je leto 1954 posvetil Materi božji. Ves katoliški svet je ponavljal molitev k Mariji, ki jo je za “Marijino leto” sestavil papež sam.
Slovenski begunci v Kanadi se v tem “svetem letu” niso k Mariji obračali le v svojih prošnjah. Z žrtvami so hoteli svetu povedati, da hočejo ostati Marijini sinovi in hčere in njeni zvesti častivci. Leta 1954 so si zgradili župnijsko cerkev Marije Pomagaj v Torontu, Kanada.
Škof Gregorij Rožman j e to cerkev imenoval “drugo podružnico” Mdrije Pomagaj z Brezij, Brez dvoma je ‘ škof smatral ameriške Brezje v Lemontu za prvo “podružnico” Marije Pomagaj z Brezij.
Leta 1971 je slovenska kapela v Narodnem svetišču — The National Shrine of the Immaculate C o n c e ption — Washington, D.C., postala tretja “podružnica” Marije Pomagaj z Brezij na severnoameriških tleh.
Četrta “podružnica” je pa milostna podoba Marije Pomagaj z Brezij nad oltarjem spominske kapele na Orlovem vrhu v Genevi, Ohio.
Slike na teh štirih “podružnicah” skušajo biti kopije La-jerjeve originalne podobe Marije Pomagaj z Brezij v Sloveniji. Videl sem osebno vse štiri. Maševal sem v senci podobe Marije Pomagaj v Torontu. Vsaj enkrat sem bral sv. mašo na ameriških Brezjah v Lemontu. Dvakrat sem maševal v slovenski kapeli v Washigtonu, D.C.
Razočarala me je tako kapela kot slika Leona Koporca! Kapela je samo deloma slovenska! Sam Bog ve, koliko denarja so slovenski begunci v Ameriki in Kanadi žrtvovali za to kapelo! Nabiralni odbor je seveda z veseljem begunske prispevke vzel, begunce in njihovo pričakovanje po resnično slovenski kapeli svetu zamolčal!
Tudi Koporčeva slika Marije Pomagaj me je presenetila. Ali se ti ne zdi, da y Marijinih očeh ni prave miline? Kot da bi žalost sijala iz njih. Zdele so se mi kot oči mate-te, ki pogreša sina, kateremu je sovražnik vzel dobro ime, ga očrnil za izdajalca domovine ... potem ga pa kot psa s kolom pobil, njegovo truplo pa zvalil v kraško jamo ... Zločinec ji ni pustil prenesti sinovih kosti na vaško pokopališče! Še manj ji je dovolil, postaviti sinu boren nagrobni 1 križ ...
Ko sem gledal v Marijin o-braz v slovenski kapeli v Wa-shingtonu, D. C., se mi je zdelo, da sem v njenem obrazu slutil vprašanje:	“Zakaj
ste pogrnili črno zaveso preko mojega naroda v najslavnejši dobi njegovega obstanka? Ta kapela naj bi seznanjala tujce in mladi slovenski rod s celotno zgodovino Slovencev od Gorazda vse do leta 1971. Kje je na stenah te kapele ime mojega častilca škofa Rožmana? Zakaj ste .zamolčali umorjene slovenske duhovnike, ki; ^o: bili pobiti tako od nacistov kot slovenskih komunistov? Kje v tej
kapeli more tujerodec kot o-trok slovenskih beguncev brati imena pobitih voditeljev protikomunistične borbe? Zakaj niste v tej kapeli dali javne časti slovenskim domobrancem, ki so tako hrabro branili cerkvice po slovenskih tleh posvečene mojemu imenu? In ko so jih slovenski komunisti morili, so se ti junaki obračali name — Kraljico mučencev!”
Da, nekaj je narobe s to slovensko kapelo v Narodnem svetišču' v Washingtonu, D.C.
Iz Kalifornije sem pa tudi pohitel k četrti “podružnici” Marije Pomagaj z Brezij, ki v senci slovenske lipe pozdravlja romarja na Orlovem vrhu v Genevi, Ohio.
Takoj ka stopiš na hribček, te očara Marijina slika. Potem se pa znajdeš predpjo na kolenih. Kot magnet te privlačujejo mile Marijine oči. Ne moreš se ločiti od njih.
Nekaj posebnega je ta slika Marije Pomagaj z Brezij na Orlovem vrhu! Ni narejena na platno z oljnatimi barvami, kot so podobe v drugih treh “podružnicah”. Keramične ploščice, vložene v čvrst okvir, nudijo sliki posebno laskav izraz.
Popolnoma se strinjam z dr. Milanom Pavlovčičem. V svoji slovenski radijski oddaji v Clevelandu je dE Pavlovčič v juniju 1979, nekaj dni pred Domobransko proslavo na Orlovem vrhu, takole orisal “Pristavsko” Marijo: “Podoba ima vse poteze Lajerje-vega originala, narejenega po Kranahovi podobi, le odtenki barve spominjajo na tiste svete podobe — “table” —, ki so visele po naših izbah doma pod stropom, nad mizo v boh-kovem kotu. Je pa nekaj posebnega na tej podobi, Marijine oči izžarevajo drugo, čisto svojo milino in vabijo!
Tako je prišla po čudni poti božje Previdnosti od daleč med nas podoba Marije Pomagaj, taka kot jo zahtevajo okoliščine; da izpostavljeni pod milim nebom ne škodujejo ne dež, ne sneg, ne veter, ne mraz, ne sonce; prišla je, da bi bdela nad spominom ti-sočev pomorjenih, ki so umirali z njenim in njenega Sina imenom na ustnicah, da bi pod njenim plaščem uživali prepotreben oddih ...
Od naše odprtosti in pripravljenosti, od naše vneme za lastne svetinje, od naše trdne vere in neomajnega zaupanja je odvisno, ali bo vse to postalo 'le začetek naše trdne vere in neomajnega zaupanja je odvisno, ali bo vse to postalo le začetek lepe in svetle zgodbe, ki bo polna milosti-še za naše vnuke in pravnuke ...”
Tako je prišla po čudni poti božje Previdnosti od daleč med nas na Orlov vrh podoba Marije Pomagaj z Brezij!
Ko že govorimo o božji Previdnosti, moramo poseči v leto 1908. Tisto poletje je mlad ameriški duhovnik rev. John J. Mitty občudoval lepote Slovenije, študiral je v ■: Rimu in prišel v stik s slovenskim duhovnikom, ki se je pripravljal na doktorski izpit. Postala sta prijatelja. Za poletne počitnice ga je ta du-
hovnik povabil v Ljubljano. Tu je nadarjeni newyorški svečenik odkril dušo slovenskega naroda, njegovo trdno vero in krasote slovenske zemlje.
Minilo je 40 let. Potem pa je leta 1948 kar naenkrat spomin ponesel nadškofa dr. Johna J. Mittyja v Slovenijo. Škof Gregorij Rožman je tisto leto prišel v San Francisco, Kalifornija. Ob tej priliki je v družbi rev. Vitala Voduška obiskal nadškofa Mittyja in mu slikal slovensko Kalvarijo, mu govoril o trpljenju vernikov v ljubljanski in drugih slovenskih škofijah, mu tožil o usodi slovenskih beguncev — vernikov kot duhovnikov po laških in avstrijskih taboriščih...
Potem je pa nadškof Mitty rekel dr. Rožmanu: “Z veseljem sprejmem vsakega slovenskega duhovnika, ki bi hotel pastirovati v moji nadškofiji.”
Nadškof Mitty je bil edini severno-ameriški škof, ki je odprl vrata tolikim slovanskim duhovnikom-beguncem. V večini je bila pač slovenska skupina: 13. Naj jih naštejem po abecednem redu: Milan Hlebš, France Kladnik, Mirko Kozina, Janez Kraljič, Leo Kristanc, Alojzij Legan, Jože Luskar, Janez Mrvar, Jože Pirc, Martin Starc, Alojzij Tomc, Jože Turk in Alojzij Žitko.
Bili smo nastavljeni po raznih mestih tedaj obširne nadškofije, ki nosi ime sv. Frančiška Asiškega. Pozneje so v njenih mejah nastale tri nove škofije: Oakland, Santa Rosa in Stockton.
Kljub velikim razdaljam smo slovenski duhovniki v severni Kaliforniji držali ozke stike med seboj. Pogosto smo se tudi zbirali pri dobrosrčnem župniku Vitalu Vodušku ^v San Franciscu.
Piev. Janez Mrvar je nekako moje starosti. Posvečen je bil le eno leto pred menoj. Bila sva si prijatelja tako v ljubljanskem semenišču kot seveda tudi v Kaliforniji. Nič čudnega torej, da sva bila večkrat skupaj.
Ko je bil rev. Mrvar premeščen k Sv. Jožefu v Berkeley, sem bil radoveden, kako je bil Janez zadovoljen s starim irskim župnikom. Nič ni bil gospod Mrvar presenečen, ko me je nekega dne, — na moj “day off” — videl v svoji sobi. Sam sem bil zelo presenečen nad prelepo sliko Marije Pomagaj z Brezij, ki je visela na steni Janezovega stanovanja, pa tudi nad njegovimi počitnicami y Meksi-ki. Pravil mi je, da je v Mexico City naletel na podobarja, ki je slikal svete podobe na keramične ploščice. Potegnil je iz žepa/podobico Marije Pomagaj z Brezij in vprašal umetnika, če bi bil voljan narediti povečano sliko brezjanske Marije. Ker se cena Janezu ni zdela prevelika, — kakih $100, je s podobarjem sklenil pogodbo. Po neka j mesecih so ploščice prispele v Kalifornijo.
V svetem pričakovanju je gospod Mrvar sledil številkam na zadnjih straneh kvadratnih ploščic. Po nekaj minutah skrbnega dela so čudovite lepe barve že zasijale. Marijin mili obraz se je pa hvaležno smehljal veselemu mecenu ...
Rev. Janez Mrvar pa ni dolgo “pasel duše” v svetovno znanem univerzitetnem mestu Berkeley. Bog ga je hotel imeti v misijonih.
Predno je gospod Mrvar odšel med revne Indijance v Peru, je zavil keramične ploščice, jih položil v zaboj in ga dal rev. Alojziju Žitku v Oaklandu.
Na Orlovem vrhu je prvotna oljnata podoba Marije Pomagaj obledela pod vplivom vremenskih razmer. Clevelandski odbor “Tabora” je naročil novo kopijo, ki' naj bi prejšnjo zamenjala. *'
Zgodilo se je, da mi je “Tabor” to leto — 1976 — poslal povabilo, naj bi prišel v Cleveland blagoslavljat novo podobo v kapeli na Orlovem vrhu. To je bil moj prvi doživljaj spominskih svečanosti, ki jih preživeti slovenski domobranci, njihovi otroci inr zavedni p r o t i k omunistični Slovenci iz ZDA in Kanade prirejajo vsako tretjo nedeljo v juniju v spomin pomorjenih slovenskih junakov.
Slika mi ni prav nič ugajala. Takoj sem dobil vtis, da je morala biti bolj poskus vajenca kot pa delo umetnika, Podoba ni dajala Časti »originalu. Bila je okorna tako v barvah, še bolj pa v izrazu. S Pri popoldanskem obredu sem S seveda blagoslovil novo podo-I bo, medtem ko mi je hlad o-l greval srce. V glavi pa mi jel med obredom začel kaliti na-f črt:	“Kapelica na Pristavi H
mora dobiti sliko, ki bo boljše! odgovarjala milostni podobif Marije. Pomagaj z Brezij.” 1
Niti sanjalo se mi ni v ti-1 stem trenutku, da bo moj tihi j načrt tako hitro dozorel v dejstvo.	_	4
Papež Pavel VI. je v maju 1976 imenoval rev. Alojzija Žitka za hišnega prelata. Oaklandski škof pa je koncem junija istega leta med slovesno mašo podelil msgr. Žitku to čast. Slovenski duhovniki in verniki iz severne Kalifornije smo prisostvovali tej slovesnosti.
Po maši sem pospremil msgr. Žitka v njegovo sobo. Ob omari sem opazil lesen zaboj.
“Kaj pa imaš v tej ‘škatli’?” sem ga vprašal.
“Oh, tu so ploščice Mrvar-jeve Marije ... K e r a mična slika Marije Pomagaj je za moje stanovanje prevelika. Samo v napotje mi je ta zaboj,” mi je odvrnil msgr. Žitko.
(Dalje na 3. strani)
------o------
šole odpirajo svoja vrata
CLEVELAND, O. — Prijetni dnevi počitnit se bližajo svojemu koncu, šolska mladina se pripravlja na začetek novega šolskega leta, čas velikih izdatkov za njihove starše in čas, ko tudi učitelji in vzgojitelji delajo svoje načrte za uspešnejše delo med mladino, ki jo bodo v nastopajočem šolskem letu pripravljali za življenje.
Tudi. Mohorjeva družba v Celovcu ima te skrbi, poleg tega pa še dodatno:	ali bo
lahko tudi letos sprejela v svoje domove vse tiste prosilce, ki sami ne zmorejo plačevati polne vzdrževalnine. Mohorjeva družba vrši veliko in važno kuturno in vzgojno de lo in je danes edina slovenska ustanova na Koroškem, ki ne prejema od rdeče Jugoslavije nobenih fondov in zadržuje komunistični vpliv med slovensko koroško manjšino. Podpirajmo jo pri tem z Udnino, s kupovanjem knjig, ki jih izdaja in s prispevanjem za vzdrževalnino revnih koroških dijakov.
Med počitnicami so darovali v ta namen naslednji dobrotniki: Rev. J. Ferkulj, Ela. $500, Društvo Triglav, Milwaukee $150, N.N., Cleveland $100, Jože in Mara Virant, Chicago $20. Štefan Zorc; Ray, Colo. $20, Helena Mauser, Toronto, ob rojstnem dnevu Karla Mauserja $20,
Zupančič Hinko, Cleveland, $15, družina Kogovšek, Willoughby Hills, O. $10, Stanko Kuhar, Cleveland, ob rojstnem dnevu Karla Mauserja $10. Po g. J. Prosenu pa so darovali poleg že objavljenih še naslednji: Janez in Mary Prosen $25, Vidko Sleme $10, Milka Bohinc $10, N.N. $10. Ivanka Hirschegger $10, John škrabec $10.
V imenu Mohorjeve družbe vsem in vsakemu posebej prisrčen Bog plačaj!
Vemo, da ne trkamo zaman na dobra slovenska srca, ko prosimo za nadaljno naklonjenost. Darove hvaležno sprejemajo:
Jožica Jakopič, 29424 Armadale Ave,, Wickliffe, Ohio
44092;
Janez Prosen, 16211 Trafalgar, Cleveland, Ohio 44110; Marija Mauser, 1985 E. 72 St.,
Cleveland, Ohio 44103. Odbor za pomoč koroškim študentom
0'	———o-------—
Gostovanje pevskega zbora “Dragotin Kette”
CLEVELAND, O. — Moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice pride v
Cleveland na koncertno turo prihodnji mesec. Ta zbor, Ki šteje; 30 pevcev, je zelo znan v Sloveniji, kjer je sodeloval v mnogih tekmah in odnesel številne nagrade za svoje pet-
3e-	. ‘	,
Zbor je bil osnovan 1. 1864 in bil aktiven vse do 1. 1916, ko so Ilirsko Bistrico zasedli Italijani in je bilo slovensko petje prepovedano. Zbor se je reorganiziral po drugi svetovni vojni, v letu 1945, in je od takrat zelo aktiven.
Zbor je ponosen na svojo ime. Dragotin Kette je bil r0' jen v vasi Prem, blizu Ihr' ske Bistrice. Bil je pripadnik “Moderne” in sodobnik Ivana Cankarja, O t o n a Župančiča
ter Josipa Murna.
Gostitelji zbora Dragotina Ketteja bodo člani in članico clevelandskih pevskih zborov Glasbena Matica in Jadran-Drugi posamezniki tudi p°' magajo.
Prvi koncert tega zbora bo v nedeljo, 16. septembra v Slov. narodnem domu na St-Clair Ave. ob 4. uri popoldne-Drugi koncert, v torek, 16-septembra, bo v Slov. društvenem domu na Reehe* Ave. v Euclidu in bo namenjen predvsem upokojencem-Tretji koncert bo v Slov. delavskem domu na Waterloo J soboto, 22. septembra, ob L uri zvečer. Naslednji dan, v nedeljo, bodo pevci potovali na rekreacijske prostore SN' PJ, Borough SNPJ, Pa. Zadnji nastop bo v gostilni Vogue, 24 State St., PainesviH6’ O., katere lastnik je rojak Henry Zalar.
Vstopnice so $5 na osebo In se dobe pri Sterle’s CountO House, 1401 E. 55 St., Tivoh Enterprises, 6419 St. ClaR Ave., Petričevi brivnici, 7^ E. 185 St., Tony’s Polka Village, 971 E. 185 St., članih zborov Glasbene Matice in Jadrana ali kličite CadU Hopkins (884-6143), OWl Klancher <261-0232) ter Sophie Matuch (481-6909) •
Člani in članice omenjenih zborov upajo, da se bodo are čali z vsemi njihovimi prlJ3 telji na teh koncertih. Poseb no vabijo tudi ljubitelje venskih pesmi iz sosednji11 naselbin, kot so Barberton-Girard, Lorain in Detr°|h Pridružite se nam in pokaži J dobrodošlico, pevcem zbo^n Dragotina Ketteja ha njih0' prvi obisk v Clevelandu in 0 količi!
Public!jski odboi
XHERIgKS DOHOTIW, AUGUST 27; I9tS ''m
f-
'ALOJZU BREZNIKI
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
'M	xxs
Pa kmalu naju ustavijo avstrijski stražarji ter nama povedo, da se morava takoj vrniti nazaj v Jugoslavijo, ker da so prišli neki višji avstrijski oblastniki z namenom, da gredo na mejo. Takoj sva u-bogala. Enkrat sem se peljal s študentom Fašalekom na vozu v Radgono preko mosta čez Muro, ki je vezal slovensko Gornjo Radgono z avstrijsko Radgono. Fašalek je lahko šel v Avstrijo s svojo obmejno izkaznico; jaz pa sem igral vlogo njegovega hlapca. Ko sva vozila čez most, sem se spomnil dogodka, o katerem so ljudje radi govorili. Pri Mariji Snežni je živela padarica, poznana po severnih predelih Slovenskih goric, ki je v glavnem po pregledu seča predpisovala čaje, korenine, posebno hrano (dieta.) Mnogi ljudje so se točno držali njenih navodil. Neka ženska, ki sicer ni bila ravno brihtna, jo je hotela za nos potegniti; dala ji je kravji seč namesto svojega; padarica je takoj vedela za potegavščino in sklenila, da se bo maščevala na precej nenavaden način. Poiskala je staro budilko, jo navila ter, pomaknila kazalec za ropotanje na tretjo kp, jo navila in pomaknila kazalec za ropotanje na 3. uro.
. Dala je ženski budilko in ji z resnim obrazom strogo naročala: “Danes popoldne morate iti peš čez radgonski most in morate imeti to budilko pod svojim krilom; točno ob treh morate biti na državni meji sredi mosta; ako boste na tisti točki nekaj minut pred tretjo uro, morate počakati, da bo ura tri in Šele potem lahko greste proti Radgoni.” — Kaj so jugoslovanski in avstrijski obmejni stražniki naredili, ko so videli tisto žensko sredi mosta in slišali ropotanje budilke pod njenim krilom, ljudje niso o-menjali in tudi ne, kakšno je bilo poznejše srečanje med žensko in padarico/
Kolesarjenje. — Rad sem kolesaril; lepo počasi in nisem dirkal. Bil sem povprečen kolesar. Kmalu sem ugotovil, da kolesarjenje ni bilo vedno prijetno. Asfaltiranih cest ni bilo. Glavne ceste so bile pokrite samo z gramozom, ako so bile. Večkrat so bile polne jam in jarčkov. Nekaj časa po dežju so bile blatne in opolzke; nekaj dni Po dežju pa v prah zavite, če me je kak avto prehitel. Ako je cesta bila prašna in ako sem moral kolo porivati po včasih dolgih vzpetinah in me je motorno kolo ali avto prehitel, nisem bil najboljše volje. Po nekaj urah kolesarjenja se je “špricar” prilegel. Ob takih prilikah sem začel sanjati, kako lepo bi bilo, Imeti motorno kolo in se z njim naglo in komodno prevažati in prehitevati kolesarje. Pa to so bile sanje! Počasi sem se naučil, kako za silo zakrpati zračnico. Ako sem telebnil s kolesa, sem seveda takoj pogledal naokoli, da bi videl, če je kdo bil priča moje nezgode. In hvala Bogu; nikoli se nisem resno potolkel in tudi kolesa nisem prehudo poškdoval. Priprave za celo daljša potovanja s kolesom so bile silno preproste: na kolo sem obesil aktovko z hvema srajcama, nekaj robci, f barom nogavic in priborom za ■ h ritje; ako je bilq' vroče, sem j kolar ip suknjo iffoložil; na volan, in nekaj dfnarjev za cigarete.
Naj pa avtobus in vlak? Skozi benediško vas avtobus
ni vozil in tudi ne vlak. Najbolj priročna avtobusna postaja je bila pri Lenartu. Od doma do te postaje eno in pol ure hoda, po bližnjicah. Menda tri dnevne zveze z Mariborom. Navadno je bil poln in ni drvel in za gorivo je rabil drva. Rabil sem ga samo, ko sem šel na počitnice in ko sem se vračal s počitnic, ker sem tedaj navadno imel več prtljage; brat mi je pomagal: ali me je čakal na postaji in je nesel prtljago domov, ali pa jo je sam nesel na postajo. Naj bližja, železniška postaja j^. bila v Mariboru. Tudi z vlakom sem malo potoval: ko sem šel na evharistični kongres v Ljubljani, ko je cel letnik šel na pogreb sošolca Štefana Vošnjaka v Grižah v Savinjski dolini, ko sem se enkrat vračal z behe-diškimi romarji iz Sladke gore pri Šinarju (to romanje: prvi dan peš do Ptujske ali Črne gore; drugi dan peš do Sladke gore, kjer smo prenočili v cerkvi ali pa na senikih bližnjih gospodarskih poslopij; tretji dan po jutranji maši peš k cerkvi sv. Roka nad Jelšami; popoldne z vlakom V Maribor in peš nazaj k Benediktu.)
Ta počitniška potovanja so mi veliko pomagala, da sem bolj od blizu videl življenje duhovnika na deželi. Različni značaji! Nekateri so bili zelo zapleteni v lokalno politiko in so se ostro spoprijemali z vaškimi ali trškimi liberalci; nekateri se za politiko niso zanimali. Nekateri so bili veliki prosvetarji. Nekateri so sami vodili gospodarjenje na župnijskih posestvih in tudi pomagali na poljih in travnikih in vinogradih; nekateri so to gospodarjenje prepuščali upravniku ali svetovalcu ali pa dajali župnijsko in cerkveno zemljo v najem; nekateri niso imeli talenta za gospodarjenje. Nekateri so bili gostoljubni; nekateri so radi videli, da jih ni nihče obiskal in tudi sami niso obiskovali faranov na domovih ali sosednjih župnikov (to mi je povedal tudi neki berač; bil sem doma; brez kolarja in zato ni vedel, da sem bil bogoslovec; začel sem ga spraševati, kako je bil sprejet v župniščih; ni mi dal samo splošnega odgovora; poznal je vse župnike v severnih Slovenskih j goricah, poznal je kuharice; zanimivo in pravilno je bilo njegovo opisovanje zadržanja župnikov in kuharic do beračev). Nekateri so bili dobričine in so bili v večini; nekateri so bili bolj skopuške narave. Nekateri niso dopuščali vmešavanje kuharice več ali manj (saj je bila znana rečenica, kako so ne katere kuharice vrednotile župnijsko premoženje:	prvo
leto — “gospodovo”; drugo leto — “naše”; tretje leto — “moje”). Nekateri so še brali in kupovali knjige in imeli dobro osebno knjižnico; nekateri so imeli nekaj starejših knjig in so brali samo še “Slovenca”, ali pa samo “Slovenskega gospodarja” (mariborski tednik) in škofijska sporočila (rabili smo izraz “so se pokmetavzili”). Videl sem pa, da so župniki, posebno starejši, bili ljudje molitve. Ako sem potrkal na župnijska vrata in jih ni nihče odprl, sem vedno pogleda! v cerkev in sem večkrat našel župnika z brevirjem ali rožnim vencem v rokah. Brevir, se-vede v latinščini, jim je bila resna zadeva. Nekateri so bili družabni in so bili v večini; nekateri so bili samotarji.
Slika Marije Pomagaj z Brezij
na Orlovem vrhu
("Nadaljevalne s 2. strani)
V tem trenutku sem se spomnil okorne slike Matere brezjanske v kapeli na Orlovem vrhu.
“Kaj pa če bi jo meni dali?”
“Z veseljem! Kar takoj spravi ta zaboj iz moje sobe.’"
“Z veseljem! Kar takoj spravi th zaboj iz moje sobe.”
Skrbno sem vzel v naročje precej težak zavitek in ga odnesel v svoj avto. Doma sem potem z naj večjo pažnjo praznil zaboj in polagal keramične ploščice na mizo. Kar nisem mogel verjeti očem! Milina podobe “Mrvarjeve” Marije me je popolnoma očarala. “Ta podoba MORA dobiti prostor v spominski kapeli na Orlovem vrhu! Tam bo postala veselje in tolažba slovenskemu romarju-beguncu. Tam bo Marija s pomočjo te milostne podobe bodrila slovensko ameriško mladino in ji govorila o ljubezni do Matete božje tisočev mladih Slovencev in Slovenk, ki so jo nosili v svojih-srcih na poti v mučeniško smrt.”- ‘ -
Sliko Marije Pomagaj ž Brezij; vžgano ;v f keramične ploščice, sem potem blagoslovil in jo v originalnem zavoju odposlal Milanu Zajcu v Cleveland, Ohio.
Težak kamen se mi je odvalil od srca, ko sem končno dobil pismo od njega: “Vse je v redu prišlo. Sliko smo “u-stoličili” v kapeli na Orlovem vrhu.”
Hvala Bogu po Mariji za to milost!
Hvala pa tudi rev. Janezu Mrvarju, ki je morda nevede bil orodje v Marijinih rokah, da je spominska kapela na Orlovem vrhu končno le prišla v posest dragocene umetnine — keramične podobe Marije Pomagaj z Brezij!
Kdo ve? Morda bo milina prav te slike začela taliti led nesporazumenja, ki greni srce nekateremu Slovencu na ka-nadsko-ameriški zemlji. Po čudežni poti je slika prišla na Orlov vrh. Naj bi Marija Pomagaj z orlovskimi peruti branila slovenski rod pred zlom brezboštva in posredovala čudežne milosti vsem, ki v preprosti veri in trdnem zaupanju kleče pred njeno podobo v četrti “podružnici” Marije Pomagaj z Brezij, na Slovenski pristavi v Genevi, Ohio.
Rev. Mirko Kozina
ISKRICE
Laž je bolj vešča v samoob-
rambi kot resnica.
V. HUGO
Lenoba je nadloga — toda najbolj škodljiva je pri nadarjenih.
L PRIJATELJ
Nekateri so se lepo oblačili; nekateri so se zanemarjali. Nekateri so skrbeli, da je župnišče bilo snažno in udobno o-premljeno (vsa župnijska o-prema je bila župnikova last) ; nekateri pa so dopustili, da se je župnišče počasi spreminjalo v shrambo za orodje in poljske pridelke in postajalo res starinsko — pa takih župnišč je bilo malo. Nekateri so bili denarno močni; nekateri so bili reveži (to je seveda tudi zaviselo od velikosti župnije, od lege župnije — ali v mestu, trgu, nekje visoko na hribih —, od gospodarskega položaja in radodarnosti žup-Ijanov). Le malo jih je mislilo, da bi šli v pokoj,, dokler bo šlo, bo šlo, in .večina župnikov ni. dosegala. visoke starosti.' župnijo1 so navadno samo enkrat spremenili.
(Dalje)
Darovi za Slovenski dom za ostarele
CLEVELAND, O. — Slovenski dom za ostarele na Neff Road je dobil od zadnjič naslednje darove;
s	■	i ' A-
V	spomin Frank Dolšak
$25: Rose Chase.
$10: Frank J. Bittenc in žena, John in Clara Clements, Ann Filipič, Mimi Gregorčič in družina, William in Dorothy Grmek in Antonia Lipa-nje, Ladies Auxiliary of SNPJ Farm, Walter Lahowe in žena, Marica Lokar, Amalia Raab, John Zaman in žena.
$5: Agnes in Gčorge Bilyk, Olga Campbell, Jennie Centa, Frank Golobic in žena, Frank Hoffert, Ernest Kalin in žena, Frank Karien, Alma Lazar, Joseph in Molly Legat, Edward in Jo Novak, Angela Pirc, John in Justine Prhne, Bob Slokar in žena, Mary Ster. Antonia Stradjot, Josephine Tomsic, Frank Turko-vich in žena, Frank Vicic in žena, Anthony Yerman in žena, Florence Zaman, John Žnidaršič in žena.
$2: Adolph Upay in žena.
V	spomin Jane Kaplan
$10:	Slovenian - American
Heritage Foundation.
$5: Josephine in Norman Hirter, Sutton Girod in žena.
V	spomin
Josephine Kovač
$352: Ed Kovač in. družina ter prijatelji.
$30: F. H. A. Employees, Ana L. Hirch, M.D.
$25: Paul in Mary Ann Hribar, Milan Kapel in žena, Frank Olsak in žena, Frank Perme in žena.
$20: Charles Bencin in žena, Cyril Grilc in žena, Paul Kovač in žena, David Leake, Ann Zimmerman.
$15:	American - Slovene
Club, Stephanie Kapel.
$10: Robert Barker in žena, Matt Križman in žena, John in Mary Lukane, Mrs. L. J. Mandel, Herbert Pearlman in žena, Pensioners Club of Euclid, John Petrie in žena, SŽZ št. 14.
$5: Josephine Debevec, Anton in Josephine Straziar.
V	spomin John Mohorčič
$100: Jennie Mohorčič.
$20: Stanley in Anna Bencina.
$10: Tony Mrak in žena, Marica Lokar, Mary Kobal.
$5: Jennie Kapel, Matt in Mary Martinčič, Frank Zalar in žena, A. Yerman in žena, Anna Kutcher, Mary Peterlin, Danica Hrvatin, Jennie Wick.
V	spomin Nick Nicholas
$20: Ernest Kalin in žena. $5: Josephine Debevec.
V	spomin Anton Počkaj
$10: Bud Bucheral in žena, Zafred in Kastelic družine, Ladi Počkaj.
V	spomin Anna Puc el
$10: M. L. Jenkins in žena, John Ulle in žena.
V	spomin Joseph Stich
$10: Frank in Josephine Kastigar.
$5: A. Churney in žena, Ralph Doles, J. W. McIntyre, Julia Novak.
V	spomin Frank Stopar
$10: Jacob Bergoch in žena, Mary Brosek in sin, Antonia Carr, Eva Macrol, John Petrič in žena, Joe Setina in žena, Albin Urbanick in žena.
$5: Mrs. Joseph Karlinger, Clare Kartune, Frank in Rose Maurich, Stephen Mika in žena, Marian Polih, Nick Rai-novich in žena.
$3: Roše Fox, Hermina Zupančič.
V	spomin Joseph Šuštaršič
$10: Tony Mrak in žena.
$5: Frances Zgonc.
V	spomin Louis Tonkli
$10: Jenrtie Mihelich in Bill, John Petrič.
$5: Rudy Urbanick in žena.
V	spomin Frances Vehovec
$25: Matija Čebulj, Slovenija, Michael Pilipek in žena.
V	spomin
John Welf
$10: Anthony Kramer in žena.
$5: Mrs. Louis Grdina, John F. Kovačič in žena, Honey Kramer.
V	spomin Frank Zavrl
$15:	Waterloo Pensioners
Club.
.$12.50: SNPJ št. 5, * 1 * 3 4 * * * * * 10
$10: Angela Zavrl.
$5: Mrs. K. Pugel.
V	spomin
I	Jennie Zelle
$15: Sophie Zelle.
$10: George Bole in Frank Terdan družina, Anthony Doljack. ■
V	spomin Frances Brezar
$10; Leo Ivec in žena.
$5: John Bozich in žena, Ed in Mary Lou Grum, Jim Kos Ed Novak, Frank Bouka in žena, Jennie Srebot, Toni Simmons, Jennie Wick.
Najlepša hvala vsein darovalcem!
Za Slovenski dom za osta-' rele:
Cecelia M. Wrolf
KOLEDAR
društvenih prireditev

SEPTEMBER
1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio.
10. — Oltarno društvo pri Sv Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne.
16.	— Velik bazar priredijo clevelandska društva Slov. ženske zveze v Slov. domu na Holmes A ve., ob 1.-8. zvečer.
16. — Vinska trgatev na Sloven ski pristavi.
22. — KRES nastopi v Sloven skem narodnem domu na St Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve.
5.30 popoldne.
16. - 17. - 18. — Fara sv. Vida priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani.
H. — Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu.
18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
24. — Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico
tiv. Kar zadeva nove železni-r ške gradnje, bodo zgradili še drugi tir med Ljubljano in Jesenicami (avstrijska meja). Omenjena je tudi potreba, toda ne izgradnja oz. obnovitev proge med Mursko Soboto in Hodošem (madžarska meja), ki je vsa povojna leta že obstajala, a so jo zaradi varčevanja ukinili. Sedaj pa nimajo sredstev, da bi jo obnovili, odprli prehod na Madžarsko in dalje povezavo š Češkoslovaško in Poljsko, kar bi bilo izrednega pomena za > pristanišče Koper.
Nasproti temu pa bo Trst dobil v prihodnjih letih modernizirano železniško zvezo s Trbižem ter Avstrijo. Tudi avtocesta na tem odseku je že v gradnji. Odobrena pa je tudi gradnja predora pod Ple-kami (Monte Croce Carnico, Ploeckenpass), ki bo omogočila Trstu in vsej deželi naj-hitrejšo cestno zvezo z Bavarsko.	■	.	1
V bližnji Sloveniji so torej slabo izkoristili določene prednosti, ki jih ima ta republika in njeno pristanišče Koper z ozirom na evropsko zaledje. Edini dosežek je dogovorjena gradnja cestnega predora pod Karavankami med Jugoslavijo in Avstrijo, medtem ko prometna zagata okrog Maribora traja naprej, da o skoraj neprehodni Ljubljani ne govorimo.
KG '
izvoznik
v
......	Glavni
z banketom m koncertom v on a	„• •	,
onn -ur 4. i -n j	ZDA so glavni izvoznik hrane,
SDD na Waterloo Road.	,
oe. „ .	,	.	..	bombaža m tobaka na vsenv
25. — Pevska skupina Dawn svetu
Slovenske ženske zveze poda	!
23. — Društvo SPB, Cleveland, koncert v SDD na Recher Ave-
priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
29. — Slovenian-American Heri tage pripravi Slovenski večer na CSU.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo
koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
7. — Občni zbor Slovenske šole sv. Vida.
7.	— SKD Triglav v Milwaukee-ju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
13.	— Newburgh-Maple Hts. klub upokojencev priredi večerjo in ples v SND na 80. cesti. Igra Ed Buehner. 13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
20.	— Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesensM družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
21.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
21. — Slovenski narodni dom na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne.
27.	— Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”
28.	— Pevski zbor Planina podi v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesen-skl koncert. Začetek ob štirih popoldne.
NOVEMBER
4. — The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave.
3.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4,	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St.
Clair Ave. Začetek ob 3-30
popoldne.
10. — Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob
Začetek ob 4.
/
nue V Euclidu. popoldne.
DECEMBER 9. — Miklavževanje Slovenske šole pri sv. Vidu.
9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za svo-1980
FEBRUAR
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
JUNIJ
14,	in 15. — Tabor, DSPB Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35, obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
AVGUST
3. — Piknik Slovenske šole sv. Vida na Slovenski pristavi.
OKTOBER
18.	— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
Prijafel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA AID FOR AGED PRESCRIPTIONS RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO,
MALI OGLASI
HELP WANTED
Molders, Laborers, Aluminum Foundry. 391-8700.
(X);
FOR SALE — BY OWNER
Euclid brick bungalow, maintenance free, 3 bedrooms, 2 fireplaces, large rooms, many extras. Call 943-3028.
(X),
___ /
For Rent
3 Unfurnished rooms and bath on E. 71 St. off St. Clair. Adults. No pets. Call 361-0989 after 4 p.m.
(93-98)

For Sale
16 cu. Frigidaire Refrigerator. Self defrost $200. 1 bed $10.00. 1016 E. 74 St.
(93-95)
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
(k)
RESTAVRACIJA
na prodaj ali v najem za do1-ločen čas. Nedavno prenovljeno. Vse moderno. 5380 St. Clair.* Vprašajte pri Marquette Cafe.
,	* •	(X)
For Rent	
6 Rooms and Bath. St. Vitus	
area. 481-6073.	094-97)
Iščem 3 sobe in	garažo v
Collinwoodu ali	Euclidu.
Samski. Nič otrok.	951.-8609.
	194-98)
Vesti iz Slovenije
Koper ne more tekmovati s Trstom
KOPER. — V Sloveniji so nedavno obravnavali načrte o razvoju 'slovenskih železnic v.; prihodnjem . petletju od 1980 — 1985. V tem obdobju načrtujejo precejšen porast modernih vlakov in lokomo-
Študent prosi
za Jugoslovanske znamke. Če jih kdo ima, naj pokliče 481-3736.
1(94-97)
Looking for couple , to do light janitorial work iat the Willoughby Office Bldg. Suite available	plus	salary.	)	”
Call	732-7880	i	ri'
I op.
' ■ •	J
;	p1
;;	- /	-V , •:: V •	\	:'j
hr
V -4,
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 27, 1979
fto$*er of Officers of Lodgss and Olubs
Mrs. Josephine Kocin, Treasurer Nursing Home Consultant Regular meetings will be held on Frederick Križman
r
In Draguška je potem še gorkejše molila za prababico, s katere imenom je bila združena vsa, strašnost, katero si ne moremo misliti.
Stari Cernin se je pripravil za pot v Prago kar najsi-jajneje je mogel, toda popolnoma staročeški:	oblekel je
dolgo, temnozeleno Italjo, obrobljeno s sivo kožuhovino, in žolto “krzno”, na katerem se je rdečil križ kot spomin na križarsko vojsko, katere se je udeležil skupaj z maršalom Jurijem, ki se več ni ' vrriirV domovino. Z mnogimi drugimi je poginil v vojski. To krzno je nosil le v najslavnejših dnevih. Ob boku mu je visel na širokem pasu meč za obe roki, tudi spomin iz one vojske: skoraj sto Sa-rancev je razklal z njim od glave pa do dragocenega sedla na. bujnih arabskih konjih. Na sivi glavi je imel starodavno čelado brez naličnika, branečo glavo od zadaj. Toda na jeklit “helmice“ je bila Jarazda poleg brazde, vsaka izvirajoča od mečevega udarca, in ždelo se je da je videti na nji tildi sledove konjskih podkev. Proti običaju je bila ta: čelada popolnoma brez perjanice.
Sedel je na konju, belem kakor na novo padli sneg: jermenje se je lesketalo zlata in dragega kamenja, da so se nehote zapirale oči.
Tukajšnjega gospoda že ravno niso videli tako. Kakor da se pripravlja na drugo vojsko v sveto deželo. In kako je vse uredil! Kakor da se več ne meni vrniti! Sinove je poslal v svet, zdaj pa je odhajal še sam, dasi že v letih, ko si telo najraje odpočije...
Naj pride kdorkoli — vrat ne odpirajte nikomur, niti če bi.hotel notri v mojem imenu. Pravim ti, Krahulik! Tvoje oči — upam — so .še vedno .zanesljive... Nikogar druge-
V BLAG SPOMIN
i trčtje obletnice smrti naše ljubljene matere in stare, matere
MARY GODEC
ki je preminula 29. avgusta 1976
Umrla si nam, zlata mama, vedno dobra, ljubezniva.
V črni zemlji zdaj počivaš, a nisi ne ostala pozabljena.
Mirno: spavaj, ljuba mamica, v življenju bila si odvzeta nam, v naših srcih boš živela do kortea naših dni.
Žalujoči:
Fraiik, Louis, sinova Mary Tekavec, Molly Kozina, Angela Ursic, hčere. Ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 27. avgusta 1979
ga kakor mene ali moje sinove!”
Drslav Černin je odjezdil v Prago s sto konjeniki.
THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
ST. CATHERINE’S LODGE 29 CLEVELAND, OHiO
President — A! Gribbons Vice-pres. — Rose Aubel Recording-sec.: Jane Gribbons Financial-sec.: John Pečnik Treasurer: — Jennie Stetz Chief Auditor —Mary Butara Auditor — Frank Aubel Auditor — Emma Trentel Meetings are neld every 2nd
the second Thursday of each month in Study Club Room at 7:30 p.m.
St. Mary’s.
OCR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ
President Edward J. Furlich Vice President: Sally Jo Furlich Sec.-Treas. Josephine Trunk,
17609 Schenely — 481-5004 Recording Sec. Connie Schultz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Women’s and Children’s Activities: — Jackie Hanks.
Men’s Sports Activities — Bob Schulz
,	Meetings are held the second
Gradnik Krahulik je gledal Wednesday of the month at secre- Wednesday of the month at S: N za njimi, dokler mu niso iz- tary’s home, 17009 Schenely Ave. Home on St. Clair Ave., at 7:30 p.m.
ginili iz oči. Nato je nekoliko- at 7:00 P-m-f	, .	J .	All Slovenian doctors
krat pokimal z glavo in z o- Cleveland areas
strim pogledom obstal na gla- pective members, dini ribnia, katerega valovi so se belili vnedogledno daljavo in se zibali v naj živahnejšem plesu.
“Čudne reči se bodo godile, princjpai ko se je zganil naš stari! Res, cecilianne, S.NJX	No tax
čudne reči! — Saj bi bil že	President — Mrs. Frank Rihtar
Čas, zadnji čas, da bi'bilo ko-	lst Vice President	- Mrs.	James	AssooaUon	mjssion	°n	Accreditation	of	Hospi-
nec te naše lenobe. Kadarkoli	nresjdpnt Mrs	Anton was founded in 1908 “Solid	as	the	^ s	“ anr°nS-	T™	fa^lhtty	dedlcatfcd
so se zganili černini, vselej	^ Vice . resident-Mrs.	Anton	_	Ivent
se je zganila tudi cela dežela Recording Secretary - Mrs. ^ue' Sv'iends paid^b' members dered t0 patients and residents.
- vselej pravim. - Sporni- Rl^desp™ Secretary _ Mrs. yearlv. njajte se mojih besed! — Da John Mivsek	7
bi tega ne vedel jaz, stari , Treasurer — Mrs. Donald Avsec
MEETINGS are held on the first
(Before the meeting premiums pay-in greater able from 6:00 to 7:30 p.m.) Lit^ to examine pros- insurance — AH plans available for
the entire family from birth to age Celia Wolf
----——----— 60. Indemnity Benefits ;— Indemnity
ST VITUS CHRISTIAN	— s>c'k and operation benefits avail-
MOTHERS CLUB OFFICERS able „	, u.
FOR SCHOOL YEAR 1977-1978 secretary for membership apphca-Spiritual Director — Rev. Edward '■•on. Enrol) your friends in an pevec	insurance plan that offers you
cjcipr M-irv	more than a Bank Savings Aecoum.
i-~ involvements at any time
Statutory Agent and Parlimentarian Paul J. Hribar
Legal Counselors Conway & Hribar Co., L.P.A.
Fund Raising Committee "“’Hon. Mike Telich *’■James Kozel.
Jean Križman Louis Drašler Josephine Hirter Albert Pestotnik
Membership Committee **A]ma Lazar, Josephine Hirter Jean Križman, Vida Shiffrer Publicity Committee """Cecilia Wolf
Josephine Hirter, Joseph Petrie, Jr.
Auxiliary Liason Auxiliary Liaison Chairperson "'Jean Križman
Welfare Liaison Chairperson
Professional Practices Committee
„	, ,	. "“Rudolph Kozan, Marie Shaver
t.™6™	, SK Fred Križman, Agnes Pace
Building & Plannipp- Committee ""Frank Kosieh Fred Križman, Jobu Cech
The Slovene Home for the Aged
ini/ taw m visi vciucti to at au.i v univ:	.	.
Draw reserve if needed and still	°rganJzaItlon au-
dited by the national Joint Com-
Krahulik!”
In Krahulik je grmečim glasom,
zbrala okoli njega cela druži- tember for each school year, ns.
■	, v . . ,	ST. VITUS POST 1655,
Pravim vam, decaki: bru- CATHOLIC WAR VETERANS
site meče, pripravljajte puš- Commander — Matthew Nousak
čice, delajte si nove loke. Čer- ist, YiS; ~t Daniel Reiger
mm se gibljejo! — Drugo ziv- 3rd V.C., Ludwig (Harry) Snyder Ijenje se bliža -r- vojska bo — Treasurer, Richard Mott na vsak način bo vojska!” Judge Advocate— Robert W. Mills .	. Medical Officer, Martin Strauss
Stan gradnik je skoraj za- welfare Officer — Edward Ljubi vriskal.	1 year Trustee — Frank Ljubi
Rib v ribniku lovil in ku- 2 year Trustee — James Logar , ,	,	,	• ^	3 year Trustee — Joseph Baškovič
hal ne bom - ne	bom	-	in	Laison	_ Edward Kotar
če bi bile	ne	vem	kakšne	—	Historian,	Anthony Grdina
ne bom	—	ne	bom	—	ne	Officer of	Day — Frank Godič Jr.
bom!”	Adjutant — Charles Merrill Jr.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. fur all information call: (area code 216) 486-0268
BARAGA COURT NO. 1317 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
cfnvnril ■/ Wednesday of every month exclud- Spiritual Director, Rev. A. Edward NB: Mary Cerer will be an Ex-offi-^ovoiii z jng jujy and August.	Pevec	cl° member of all Committees, and
da se je Dyes are $2.00 and paid in Sep- chief Ranger — Rudolph A. Mas- is to receive notice of all Board of
sera	Trustee meetings and all Commit-
Vice Chief Ranger, John J. Hočevar tee meetings.
Past Chief Ranger, Fred Sternisa
Recording Secretary, Alphonse A. Germ
Financial Secretary, Anthony J. Urbas - 1226 Norwood Road -881-1031
Treasurer, Rudolph V. Germ
EUCLID VETERANS CLUB 1979 Officers
President Jacob Chesnic, Vice-Pres. Jacob Chesnic; Secretary Chuck Kupetz; Treasurer, Frank
Trustees — Stanley Bencin, Frank Balash; Service Officer, John Feko;
J. Kolenc, Joseph V. Hočevar Youth Director, Angelo Vogrig Visitor of Sick, Joseph C. Saver Program Director — Albert R. Giambetro
Senior Conductor — Joseph C. Saver
Junior Conductor — Gregory P. Hribar
Senior Sentinel — Charles F. Kikel
. ,	Chaplain, Rev. Edward Pevec
čeledin Tetnvek je pncel Meetings are held every third	Sentinel; Elmer L. Perme
peti in zbijati šale, da se je Tuesday each month in our new Field Representative, Frank J.
vse smejalo. Ta oproda je bil C	?Zi Pri^tel ' 845"4440
v tukaišniem uradu nekako P“[P0Se- £uard the rights and Meetings held third Friday of v tukajšnjem gradu nekako	privileges of veterans, protect our	each	month,	Social	Room, St. Vitus
toliko, kakor pozneje pri vel-	freedom, defend our Faith, help our	Audit0I.iumi	8:00	p.m.
m„i,h dvom, norci. Imel j. J*	STt-------------------------------------------
sicer tudi krzno, toda kakor	need, aid in youth activities, pro-
luskino, tudi meč, toda kakor	mote Americanism and Catholic Ac-
nnžič tudi krmi e tnda kakor	tion’ and to offer Catholic veterans
nozic, tucl1 K0P-)e’ tocla KaKor	an opportunity to band together for
steblice.	social and athletic activities.
Sgt.-at-Arms, Joe Jagodnik; Judge Advocate, Lou Svetlic; Historian, John Cerbin; Trustees: Bill Dorn-bush, Jeff Morris, Fred Nevar, Steve Antolin, Jake Chesnic, Bill Nicholson, Ed Glicker, Bob Baughman, and Adolph Gulich.
Meets 1st and 3rd Monday of the month at Euclid Vets Club.
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE IN BRAT
Frank Knific St.
Njegovo dobro srce je prenehalo, biti 27. avgusta 1909.
O kako prazen dom je naš,	Bog Te je vzel iz naše srede,
odkar Te več med nami ni.	rešil Te bolečin in trpljenja.
Žalujoči:
sin FRANK J. ml. hčerka EILEEN GATOZZI vnuki in vnukinje
RUDY KNIFIC nečak GLORIA KNIFIC nečakinja brata JOHN v Clevelandu, ANDREW v Brooklynu Cleveland, O., 27. avgusta 1979.
TL
j-'-;*«--;',
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
President — Renato Cromaž Vice President — Frank Cendol Financial Sec’y. — Dick Beck Recording Sec’y. — Edward Pečnik
Keeper of Arms — Aloiz Pugel Auditors — Frank Beck - Ghair-nian— Rudy Boltauzer - 1st Audi-
In njegovim šalam se je---------------------------------------
smejal tudi gradnik Krahu- ST	post 1655 CWV
lik, ki se je smejal le malo- President — Kathy Merrill kdaj.	1st Vice President — Rose Poprik
Od vse grajske družine se 2nd Vice President — Marcie Mills ° J	3rd Vice President—Laura Shantery
je jezil le Splhak, ker je bila Secretary — Patty Nousak White popevka o ribah naperjena Treasurer — Mary Babic
predvsem nanj. Nekoč bi se Stris1t°rian — Irene Toth
f.. , . m i	■ i- • Welfare — Anne Kern
bil dal za ribo skoro ujeti in social Secretary — Jo Mohorčič
iz tega vzroka se je pred leti 3 yr. trustee — Jo Godič tudi razšel s svojo nevesto. 2 yr- trustee — Jo Nousak
V Žinkovskem ribniku so Ritual _ j0Sephine Gorencic bili že od pradavna naj okus- Chaplain — Father Edward Petec nejši krapi — še boljši kakor Meetings are held every second
v veltavskih vodah. Celedin	^
Splhak se je bahal, da jih
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor torj Tony Urh - 2nd Auditor Tome	Trustees — Frank Zorman -
Chief Ranger, Henry Skarbez	Chairman; Renato Cromaz - 1st
Recording Sec. Joseph Sterle Trustee; Elio Erzetič - 2nd Trustee; Financial Secretary, John Spilar, frank Beck - 3rd Trustee; and 715 E. 159 St., 681-2119	John Truden - 4th Trustee
Treasurer Louis Somrak	—---:-------------------------------
Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar
Field Representative, Frank J.
Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room.
lahko natanko sešteje, koliko ^ amekic, •Mb to Ralo tolik,-, če bi v/ —eSld-nJ
jih je. Baje toliko, gradu in celi vasi celo leto ne jedli nič drugega kakor ribe, da bi jih ne porabili niti polovico. In zato se tudi bi bal dolgih postov.
(Dalje prihodnjič)
SLOVENIAN WOMEN’S UNION DAWN CHORAL GROUP
President ■—■ Pauline Krall Vice Preš. — Jean Janša Secretary-Treas. — Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willo-wick, OH 44094 Phone — 943-1546. Librarian —• Pauline Krall Reporter — Fran Nemanich Auditors — Carolyn Budan, Ann
Prenočišča za Baragov dan v Clevelandu
Howard Johnson Lakefront Motor Lodge, 5700 So. Marginal Rd., Cleveland, O., 44103. tel. (216)	432-2220,' sporoča
posebne cene za obiskovalce Baragovega dne v Clevelandu:
Za 1 osebo — $25 in krajevna taksa;
za 2 osebi — (dvojna postelja $27.88 in taksa; prosto za otroke izpod 13 let starosti v spremstvu staršev.	*: ^
Hotel je na novo preurejen in udoben. Je zelo blizu slovenskega s r e d i š č a ob St. Clairju in cerkve sv. Vida. Avtobusna zveza do. katedrale je zelo dobra. Za rezervacije pišite ali kličite čimpreje po telefonu direktno na Howard Johnson.
AMERICAN SLOVENE CLUB
Gene Drobnič
Vice Preš. — Terry Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik Corres. Sec. — Fran Lausche Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O. 44103 Terček 361-1893.	Director — Frank Zupan
Meetings held on the first Mon- Rehearsals — Every Monday at lav of each month, except July 7:30 p.m. — Recher Hall, Euclid.
and August at Broadview Savings----------------------------—
Club Room at 26000 Lake Shore SLOVENE HOME FOR THE AGED Elvd., Euclid, Ohio.	18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44110 4T. MARY’S HOLY NAME SOC.	1978-1979
15519 Holmes Ave.	Executive Committee
Cleveland. Ohio 44110	Frank Kosieh — President
T. MARY’S HOLY NAME SOC. Rudolph Kozan, V. President 15519	Holmes Ave.	Alma Lazar, Treasurer
Cleveland, Ohio 44110	Marie Shaver — Rec’d, Sec’y.
Spiritual Director — Rev. Victor Josephine Hirter - Gorres. Sec’y. Tomc	NB: The Executive Committee will
President — Ed Kocin	also act as the House Rule Com-
Vice-President — Emil Knez mittee ^ Slovenian vice-president -Rudy	Auditing Committee
Knez	""Joe Gabrowshek
Secretary	Lou Koenig	Pauline Burja, Albin Lipoid
Ronald Zelle, Ray Perme Finance Committee
Treasurer — Ant Eberman 531-7184
.Sick and Vigil Chairman —Frank
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Rose Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek,
Rec. Sec’y.: Josephine Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Mary Ladiha, and Frances Tavzel
Sunshine Chairman: Cecelia Subel
Kitchen Committee: Frances Tavzel
Meetings are the 3rd Wednesday ii. the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair Ave.
PLANINA SINGING SOCIETY OF MAPLE HTS., OHIO
President ........... Al Glavic
Vice President ..... Louis Fink
Financial Sec. — Emma Urbančič
Corresp. Sec. --- Olga Ponikvar
Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD — 1979
President — Frances Bezdek Vice-president — Vlasta Radisek Treasurer — Boris Kozel . Membership Chairman — Justine Skok
Workshop Chairman: Doris Sadar Rec. Sec’y. — Amalia M. Rabb (Molly)
Auditors: Jean Križman, Doris Sadar, John Streck Meet: Third Tuesday of month Place: Tony’s Polka Village, 971 E. 185 St.
BARAGOV DAN
v soboto in nedeljo - 1. in 2. sept. 1979
V Clevelandu, Ohio
■ Spored
SOBOTA, L SEPTEMBRA
Ob 7.30 uri zvečer - Procesija s svečami in pete lita* nije Matere božje pri Lurški votlini na Chardon Hill, Euclid, Ohio.
Škof dr. Alojzij Ambrožič iz Toronta, Kanada, bo pridigal pri verskih obredih v soboto zvečer.
Sveče za procesijo bodo na razpolago pri Lurški votlini.
Lahka okrepčila bodo po končanih obredih za razpolago v obednici.
NEDELJA, 2. SEPTEMBRA
Ob 11.30 uri predpoldne kosilo v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju in 65. cesti.
Ob 2.30 uri popoldne sv. maša v katedrali sv. Janeza (škofija). Pridigal bo nadškof Bernardin iz Cincinnatija-
Ob 4. uri popoldne - Program v Slovenskem Narodnem domu na St. Clairju.
Sluga
""Ray Perme
Program Chairman - Joseph Frank Kosich Ronald Zeie Saiovec	John Cech, Aim a Lazar, Josephine
Corresponding Secretary —Louis Pir*;e;r’ L°uis 1P^asler’ James .Tesek	Richlak, Consltant
’ Marshall - Louis Jesek	Admissions-ScreeHing Committee
""Marie Shaver
ST. MARY - COLLINWOOD P.T.U. Josephine Hirter, Pauline Burja Rev. Victor Tomc: Spiritual Ad-	House Committee
visor.	"“Joe Gabrowshek
Sister Mary	Andrew,	Honorary	James Kozel, Albert	Pestotnik,
President.	Joseph Petrie, r.
Mrs. Mary Ann Durigon, President	Personnel Committee
Mrs. Beba Muzina Vice President ""Rudy Kozan Mrs. Marcia Olesko, Recording Sec- Josephine Hirter, Albin Lipoid retary	Jean Križman, Louis	Drašler
Mrs. Frances	Spech,	Correspond-	Pauline Burja, Alma	Lazar
ing Secretary	Agnes Pace
SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A.
President — Vivian Ceeelic Vice-pres. — Caroline Lokar Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119 Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor — Jennie Gainer 2nd Auditor — Amalia Legat Medical Examiner — Dr, Anthony F. Spech
Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 p.m.
M.F.Z. CIRCLE 3
pres. — Eleanor Rižnar 1st V.P. — Carol Stražišar 2nd V.P. — Emily Starman Recording Sec.—Marion Hrvatski Treasurer — Millie Bradač Auditors — Dorothy Gorjup, Sophie Matueh, Jo Tucceri Musical Director — Thomas Heg-ler : .
Pianist — Alice Cech Circle Committee — Christine P.latnik, Sophie Matueh, Judy Skopitz
Rehersals are held every Monday at 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo Rd., except for vacation period.
SLOVENIAN SOCIETY HOME Recher Ave., Euclid, O.
President — Max Kobal Vice President — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Joe Petrie, Jr. Audit Committee — Chmn., John Hrovat, William Janša, John Bozich
House Committee — Chm., Ed Leskovec, Ed Koren., Rudy Lokar Directors — John Evatz, A1 Novinc Ronald Šuster, John Troha Honorary President — John Trebeč Honorary Secretary — Stanley Pockar
Hon. Recording Sec’y.—Mary Koba Regular meeting every third nesday of the month at 7 p.m-
NEWBURGH-MAPLE HTS. SLOVENE PENSIONERS CLUB Officers for the Year 1979 .j
John Taucher — President, la“ Shirley, Maple Hts., O. tele. 60^' 6957.
Anton PcKisek — Vice.-Pres. Carol Arko •— Secretary, Oakwpod Dr., Independence,
telephone 024-2541.
Ernest Arko — Treasurer Mary Shamrov — Record. Sec-Auditors: Andrew Rezin, An Siimetz, Mary Gregorio	, „
The monthly meetings are held , ^ the fourth Wednesday of month.
'6705
o.>
SLOVENIAN-AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Officers for 1979
President — Edmund J. Turk Vice-Pres.— Fr. A. Edward P® Secretary — Bertha Lobe, ' East 68th St., Cleveland, O. 441u-> Treasurer — James E. Logar j Executive Committee — J°"” ,c. Alden, Dr. Karl B. Bonutti, rick E. Križman, Hon. Aug
Executive Director— Dr.
M. Susel, 1734 Sherwood Blvd., riid. OH 44117 (216) 481-5005.