30
Svečnica
vitlej, mlado  jutro se zlati, Marija k templju že hiti.
V  naročju nese Jezuščka, Odrešenika  našega.
Oko veselja ji žari, Kcf Detece Bogu dari, Ko Dete Simeon  sprejel,
V  navdušenosti je zapel: ,,Bog sprejmi slugo svojega, Ko videi sem Zveličarja! Dovelj  je sreče,  večni Bog, Saj večje nima zemski krog!" Zdaj starčku Čelo se ztnrači, Obličje jasno zatemni. Prihodnjost se pred njim  odpre, Bridkost Zveličarjevo zre; Mariji blagoslov deli,
S tresočina glasom govori: ,,Tvoj  Sin  osreČil bode nas, Prinesel natn  veselje, spas! A mnogim bode v padec hud, Zaman njegov bo znoj in trud! In tebi, Mati,  o gorjč — Prebodel bode meč srce!" Derica sluša in strmi, Ponižno  ,,fiat!"  govori.*) „0 Večni. sprejmi zdaj  moj dar, Ki ga polagam na altar: Jaz sebe s Sinom ti  darim, In rada v tvojo Čast trpim!"
______                                                               — la.
*) nFiat" pomeni: zg&di se!