List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
3S. številka	JToliet, Illinois, 30. juliia lota 1006	Letnik USV
TUZEN DOGODEK VSLED NEVEDNOSTI,
Pittsburški Hrvatje so zoper svojega novega duhovnika, ker je Slovenec,
ZAPRETILI SO MU S SMRTJO.
Poročilo smo posneli po “Chicago Record-Heraldu”.
Pittsburg, Pa., 16. jul.—Z revolverjem v svoji roki in v zaščiti krdela policajev si je Rev. Mihael Tušek, župnik hrvatske katoliške cerkve sv. Nikolaja, včeraj izbojeval svojo pot skozi drhal 200 jeznih članov svoje občine in dospel je skozi vrata v svetišče in čital sv. mašo, medtem ko je policija brzdala izgrednike. Demonstracija pred cerkvijo je bila vrhunec dolgega boja med duhovnim pastirjem in njegovimi ovčicami iz čudnega vzroka. Cerkev stoji v Millvalu, tukajšnjem predmestju, kjer stanujejo večinoma delavci, uposleni v jeklarnah. V izgredu, ki se je vršil med duhovnikovim vhodom v cerkev, je nekega Hrvata, vodjo drhali, udaril s palico po glavi policaj John Kuhn, da mu je bila črepinja prebita. Na tucate druzih je bilo lahno ranjenih in nad dvajset je bilo aretiranih.
Nočejo slovenskega duhovnika.
Nedavno je Rt. Rev. Regis Canevin, tukajšnji škof, prestavil hrvatskega duhovnika od cerkve sv. Nikolaja v drugo župnijo. Rev. Tušek, ki je Slovenec, je bil imenovan župnikom mill-valske cerkve. Občino tvorijo večinoma Hrvatje, in ti nočejo sprejeti novega duhovnika, ki baje ne zna govoriti čisto hrvatski. Ugovarjali so pri škofu, a ker ni dobiti nobenega hrvatskega duhovnika, jim ni mogel pomagati in jih je poučil, naj se zadovolje s začasnim namestnikom. Pa zadovoljili se niso, in zasedli so cerkev in župnijsko šolo rekoč, da ne bodo pustili novega duhovnika blizu.
Krdelo nezadovoljnih župljanov je napadlo župnišče zadnji četrtek. V bitki, ki je sledila, je bila duhovnikova gospodinja hudo ranjena. Pravočasni dohod krdela policajev je preprečil resnejše izgrede. Duhovnik je v soboto naznanil, da bo služil sv. mašo v nedeljo, t. j. včeraj, in je naprosil policijo zaščite. Petindvajset policajev je bilo odkazanih v obrambo.
Tuleča drhal.
Prva sv. maša se bere ob poMeveti uri. Nekaj minut po 8. uri včeraj zjutraj je Rev. Tušek stopil čez svoj prag, da gre čez cesto v cerkev. Tuleča drhal 200 oseb je bila zbrana. Sedem policajev je bilo pri roki in svetovali so duhovniku, naj ne poskuša priti v cerkev, dokler ne dojdejo ostali policaji. Pa je rekel, da mora biti v cerkvi, nakar so ga vzeli v svojo sredo.
Ko so prišli na cesto, jih je drhal naskočila, pod vodstvom Hainileoica (Hraniloviča?). Policaj Kuhn je mahnil s svojo batino po voditelju, ki se je zgrudil. Z batinami odvračajoč drhal, je krdelce policajev hitelo do cerkvenih stopnic. Tam je že bila zbrana množica, a policaji so si napravili prehod. Pred vratmi so obkrožili Rev. Tuška, ki je z-eno roko odklepal vrata, a z drugo potegnil revolver i'z-po(d svoje halje rekoč, da bo usmrtil vsacega, ki se predrzne položiti roko nanj.
Pomoč dospela.
Ves ta čas so policaji odbijali drhal, ampak brez dvoma bi bili premagani, da niso dospeli v tem hipu zaostali policaji in napadli drhali od za-dej.
Rev. Tušek je šel v cerkev in čital sv. mašo, dočim so njegovi jezni žup-ujani stali zunaj, v strahu pred veliko četo navzočih policajev.
Po končani sv. maši je policija spremila duhovnika nazaj v župnišče in potem razpršila množico, ko je mnoge aretirala. Jetniki bodo toženi radi izgreda in rušenja javnega bogoslužja. Še več aretacij se izvrši danes. Hrvatje izjavljajo, da bodo usmrtili Rev. Tuška, če bo nadaljeval z bogoslužjem. Father Tušek pravi, da se ne fe®ji Bržkone bo škof Canevin zaprl cerkev, da se napravi izgredom konec.
Za W- J. Bryana.
Chicago, 111., 17. jul.—Velikansko demonstracijo v čast William Jennings Bryanu ob njegovem povratku iz Evrope v Združ. države nameravajo prirediti pristaši Harrisonovi pod vodstvom bivšega župana. Po včeraj iz Springfielda dospeli posebni brzojavki je bila v državnem glavnem mestu in-korporirana zveza zvana “The William Jennings Bryan League of Cook County”. Nova liga namerava, verjetnemu kandidatu demokratične stranke I. 1908. ob njegovem povratku v domovino prirediti najsijajnejši ljudski sprejem. Razun tega namerava liga, Chicago temeljito organizirati za
Bryana in sicer od warde do warde. Bryanova liga je obstajala že 1. 1896., ko se je Bryan prvikrat potezal za predsedstvo.
Zla razstrelba.
Ashland, Wis., 16. jul.—Davi ob 8. uri se je pripetila strašna eksplozija v delavnicah Atlantic Dynamite-kom-panije, nekoliko milj od tega mesta. Pretres je bil tako silen, da je v Ash-landu mnogo šip razpočilo. 3 delavci so bili usmrčeni, kacih dvajset drugih je bilo ranjenih. Usmrčeni so: J. L. Pierce, Wm. Wallace in Geo. Wood-sill. Vzrok razstrelbi ni znan. Nesreča se je pripetila v hipu, ko so delavci, 25 po številu, hoteli začeti svoje delo. Usmrčeni trije so bili prvi, ki so dospeli v poslopje.
Črne pošasti.
Memphis, Tenn., 16. jul. — Mamie Larsen, ' 14 let staro hčerko gospe Minnie Meyers, so v bližini njenega stanovanja v predmestju trije črnci ugrabifi, odvedli, posilili in nezavestno pustili v goščavi, kjer so jo potem ljudje našli. Policija išče zločincev.
VELIKA POVODENJ.
V zapadni Pennsylvania povzročila mnogo škode.
Pittsbrg, Pa., 17. jul.—Hudo deževje zadnjih 24 ur v zapadni Penn-sylvaniji je povzročilo znatno škodo, posebno v več krajih, kjer so bile nevihte posebno hude. V več manjših krajih so potoki in reke tako visoko narastle, da so morali na bregu stoječe tovarne zapreti, ker je voda poplavljala strojne prostore in ugašala ognje. V West Etni so zaprli tovarno Spang - Chalfort - kompa’nije, vsled česar je 500 delavcev izgubilo svoj zaslužek. En most na posestvu družbinem so rešili takisto pred valovi, da so pomaknili nanj z železom naložen voz, dočim so bili na nasprotni strani reke odplavljeni zidovi od železniškega nasipa Baltimore & Ohio železnice. V celem countyju so na-rastli potoki v nekaj urah za s do 6 čevljev. Na železniške tire je bil naplavljen pesek, vsled česar je bil ponekod oviran prbmet. V Greenburgu je utonil 6 let star deček, ki ga je odnesel val, ko je hotel iti čez most.
“Cranks”.
New, York, 15. jul,—Bližajoča se obravnava proti morilcu milijonarju Thaw je spravila na površje vsepolno “crankov” ali norcev, moških in ženskih. Kakor je pripovedoval odvetnik McManus, eden zagovornikov Thaw-ovih, bi obsegal zagovornikom na razpolago dani materijal celo knjižnico. Iz vzhodnih, zapadnih in južnih držav prihajajo pismena sporočila, da pisa-lec ali pisalka lahko marsikaj razodenejo o Stanfordu White in njego-govih činih, da sami ali same verjamejo na Thawovo nedolžnost in so zato z veseljem pripravljeni ali pripravljene, nastopiti kot priče, vendar se jim mora poslati voznina in nekaj hranarine. Nekatere osebe se oglašajo celo za porotno službo in zagotavljajo, da Thawa oproste.
Harry Thaw je danes izjavil, da ni niti blazen, niti ne bo imenovana komisija v preiskavo njegovega dušnega stanja. Prosil je poročevalce, naj razširjajo to izjavo kolikor najbolj možno.
Potres.
El Paso, Texas, 16. jul.—Ob 11. uri 50 minut dopoludne se je tu znatno čutil močan potres. Poslopja so se začela majati in sicer tako silno, da so prebivalci bežali pod milo nebo. Škode ni zaznamovati.
Santa Fe, N. M., 16. jul.—V Socorru, San Marcialu in drugih krajih je po-poludne napravil potres znatno stvarno škodo. Dogodek pripisujejo pogrezanju zemlje v magdalenskem gorovju.
Kolera na Filipinih.
Manila, 16. jul.—Kolera je znatno popustila. V zadnjih 24 urah se je poročalo o 12 novih slučajih in 9 smrtnih slučajih. Zdravstveni urad je napravil prvi poskus s cepljenjem in dosegel sfjajnih uspehov.
Zgoreli Ličani.
Allenton, Pa., 15. jul.—Ko so hrvatski delavci iz Fogelsvilla sinoči pili in peli, se je prevrnila goreča svetilka in zdajci je bila vsa hiša v plamenih. A pogorelo je še sedem sosednih lesenih koč in zgoreli so Stefan John Evo-nic, 58 let star, njegov sin Mih. Evo-nič, 23 let star, in Mihael Tebuta, 33 let star. Prva dva je dim zadušil v njiju posteljah. Tebuta je utekel, a se je vrnil, da reši svoj denar, in pri tem je storil smrt. Neki četrti mož si je zlomil hrbtenico, skočivši iz okna četrtega nadstropja. Gmotna izguba znaša okoli $4000.
PRVI USPEH
RUSKE DUME.
Dovolitev $7,500,000 za po lakoti prizadete okraje sprejeta.
REVOLUCIONARJI UPAPOLNI.
Umori oblastnikov in štrajki na dnevnem redu.
Sevastopolj, 13. jul. — Podadmiral Čuknin, poveljnik črnomorskega bro-dovja, je umrl za rano, ki mu jo je prizadel neki mornar bojne ladije “Očakov”.
Petrograd, 14. jul.-—V ruskem parlamentu je zastopanih 22 narodnostij. Po veri se poslanci dele takole:. 339 pravoslavnih Rusov, 63 katoličanov, i-3 protestantov, 4 staroverci, 1 baptist. It judov, 14 mohamedancev, 1 buddhist in 1 brezverec.
Petrograd, 15. jul.—Da je gosposka zbornica državnega parlamenta sprejela brez ugovora postavo, s katero je duma dovolila $7,500,000 za pa lakoti prizadete okraje, je dumo presenetilo, a obenem se je pojavilo v tej ljudski zbornici velikansko navdušenje nad to prvo zmago ljudskih zastopnikov, ki pomenja . obenem poraz ‘ministrstva Goremykin.
Petrograd, 16. jul.—Neznanec je hotel usmrtiti generala Trepova, guvernerja carske palače, pa ga ni pogodil in mesto njega je zadel in ustrelil generala Kozlova od štabnega stana v Petrovem dvorcu. Umor se je izvršil v Angleškem parku vpričo tisočerih ljudij, ki so poslušali godbo. General Kozlov se ni prav nič vtikal v politiko.»
Policaji hočejo štrajkati.
Petrograd, 17. jul.—Preteč štrajk policajev je povzročil danes tu strah in grozo, in dasi je bil preložen, se vendar ne' more reči, da je nevarnost že popolnoma minula. Vzrok nezadovoljnosti policajev tvori denarno vprašanje. Oblasti pa trde, da so homatijo povzročili agitatorji.
Žandarji 1. okraja niso hoteli davi nastopiti svoje službe, če ne dobe od zanesljive strani zagotovila, da se jim bo denar izplačal s polnimi obrestmi. Sam policijski načelnik je moral priti, da jih je potolažil.
Program revolucijonarjev.
Petrograd, 18. jul.—Ruski reyoluci-ojnarji prepričani, da je revolucija v najboljšem tiru in da bo na Ruskem še tekom tega leta razglašena republika. K temu je seveda potrebno, da se jim pridruži vse vojaštvo, o čemur so revolucijonarji docela prepričani. Sami pravijo o tem sledeče: “Ako se dobro premisli, je razvidno, da je vojaštvo revolucionarno, a se do zdaj ne more smatrati kot zaveznik revolucije, ker je disciplina prestroga. Šele čez tri do štiri mesece postane tudi vojaštvo docela revolucionarno, kar se godi že s tem, da se upotrebljajo vojaki za dušenje revolucije. Pozneje se zvežejo tesno z revolucionarci. Že zdaj mora vojaška sodnija soditi cele vojaške oddelke zaradi neposlušnosti pri napravljanju miru. Med garnizijskimi konjiki služi mnogo Letov. Ti se nam pridružijo, ko bo revolucija -dosegla prvi uspeh. Isto se zgodi z mitva-Iješko divizijo, kjer služi mnogo Ma-lorusov. A danes še ne moremo računati na vojsko.”
Prepričani o zmagi.
Revolucijonarni voditelji mislijo, da tudi novo parlamentarno ministrstvo (iz članov konstitucionelne-demokrat-ske stranke) ne bi moglo rešiti carizma. Za idejo revolucije sodijo, da je vse eno, če zboruje duma dalje, ali je razpuščena ali odgodena. Diktatura bi mogla eventuelno začasno odgoditi revolucijo, a ne za dolgo. Prepričani o svoji bodoči zmagi pripravljajo organizacijo svoje vlade že danes. V treh mesecih mislijo, da bi jim bilo mogoče urediti popolno administrativno organizacijo. Da bi revolucija bolj napredovala, priredili bodo,na več krajih nemire; to zlasti zato, da demoralizirajo vojaštvo. Usoden boj nastane po njihovih mislih za kakega pol meseca. Kraj, kjer nastane upor, še ni določen. A ta upor bo znak, da je čas za vse druge upore po drugih krajih. Tako bi bilo naenkrat vse na nogah-in zmešnjava tem večja.
Sibirska železnica.
Petrograd, 18. jul.—Vlada je danes obravnavala polaganje druzega tira prekosibirske železnice in sklenila, predložiti parlamentu načrt za gradbo druge črte po vsej razdalji do mand-žurske meje, izvzemši razdaljo okrog Bajkalskega jezera, kjer se imajo poleg tirov rabiti brodi. Dvojni tir bo omogočal dnevni promet 34 vlakov v obeh smerih. Z gradbo se prične takoj, ko duma potrdi načrt.
Krščanstvo na Japonskem.
Tokio, 15. jul. — Znamenit primer prijaznega mišljenja med buddhisti in šintoisti nasproti kristijanom je raz-
viden iz ravnanja njihovih voditeljev, ki so sklenili, radovoljno prispevati z doneski za zopetno zgraditev krščanske cerkve, ki je bila razdejana med zadnjimi izgredi meseca septembra v Tokiu,
Suša na španskem.
Madrid, 15. jul.—V Španiji dela ve-bko nadlogo silna suša. Mnogo ljudij je že vsled silne vročine zblaznelo. Največ takih slučajev se je zgodilo na ulici, odkoder so morali potem blaz-nike šiloma odvesti v norišnico. Vsi zdravniki so ogromno zaposleni z' ljudmi, ki imajo solnčarico. Poleg tega preti tudi .lakota, ker polja silno slabo kažejo.
Anarhisti iščejo kralja.
Madrid, 17. jul.—Španska policija je »zasledovala v Sagranjskem gorovju nekega tnoža, ki so ga videli že večkrat v krajih, kamor namerava potovati kraljeva dvojica. Baje je francoski anarhist. Prijeli so pa v Sa-granju nekega Federica Aquilafueta, pri katerem so dobili veliko šifriranih pisem. Kralj in kraljica nista v soboto zjutraj obiskala Paulanskega samostana, kar sta nameravala.
ZASEDBA MAKEDONIJE?
Azstro-ogrska armada stoji baje pred mobilizacijo.
Budimpešta, 17. jul.—Mažarski list “Nap” prinaša sledečo zanimivo vest o okupaciji ali zasedbi Makedonije: “Na vprašanje našega sotrudnika, zakaj grof Goluchowski, minister vnanjih zadev, ni odstavljen, je odgovoril neki mažarski delegat sledeče: Da bi bili mi prisilili Goluchowskega, da odstopi, bi bila propadla vsa mažarska vlada. Tega nismo hoteli in tega noče tudi narod. Poleg tega pa nas je zadrževalo tudi sledeče: Zvedeli smo da stoji avstro-ogrska armada pred mobilizacijo. Gre se za okupacijo Makedonije. To je resen namen vojne uprave .in ministra zunanjih poslov. Na Dunaju ta načrt zelo skrivajo, zlasti na dvoru, ali je vendar resničen. To so doznali delegati, in Lajoš Holo, urednik “Magyar Ors-siga” je njihovemu mnenju nasprotoval. Njegov govor ni bil priobčen in je zato ostalo vse skrito. Avstrija računa s pasivnim položajem Rusije in sodi, da bo okupacijo Makedonije lahko izvršila. A ne misli pri tem na Italijo, Črno goro in balkanske države, ki najbrž ne bodo pasivno gledale razširjevanje Avstrije. To politiko zastopa Goluchowski.
“Nap” potem nadaljuje: “Torej stojimo mi pred mobilizacijo. Vse to bodo z Dunaja dementirali seveda, ampak dementirasju dunajskega ministrstva zunanjih zadev svet več ne verjame.”
Ognjenik Stromboli.
Palermo, Sicilija, 17. jul.—Danes je ognjenik Stromboli hudo izbruhnil Ognjene tvarine so bile vržene visoko v zrak in so povzročile resnih požarov na otoku. O smrtnih slučajih vsled izbruha se ne poroča. Izbruh je spremljalo glasno grmenje. Prikazen je bila slična tisti, ki jo je bilo opaziti zadnjo jesen pred pogubonos-nim potresom v Calabriji, in zato vlada velik strah, da zopet utegne nastati istotako velika škoda.
Viljem in Edvard.
Berolin, 16. jul.—Poluradno se potrjuje, da se snideta nemški cesar in njegov ujec, angleški kralj. Vladarja se sestaneta med 20. in 25. avgustom na gradu Friedrichskron pri Hom-burgu, in sicer o priliki, ko se bo britanski vladar vozil v Marijine toplice na Češko. Ta vladarski sestanek bo večjega političnega pomena nego so bili vsi slični sestanki zadnjega desetletja. Da se bo vršil ta sestanek, je najboljši dokaz za to, da je popolnoma izmišljena trditev, raztrobentana iz Londona in Pariza, češ, da bo prihod angleškega kralja na Dunaj po-menjal konec trozveze. Če je igral Franc Jožef v stvari sploh kako vlogo, je to mogla biti kvečjemu vloga posredovalca.
Panamski delavci.
Washington, 16. jul.—Velike čistosti v zvezdi s potrebnim prevetrova-njem nefmorejo prenašati zapadnoin-dijski črnci. Oblastim v kanalskem pasu se je posrečilo, po primernih na-redbah pregnati rmeno mrzlico in druge tropične bolezni, ki so bile taH» usodne francoskim kanalokopačem; ampak take, za belokožnega delavca potrebne naredbe so za črnokožce usodopolne, ker pri njih dostikrat povzročajo pljučnico in vratne bolezni. Ti črnci žive izza davna v malih kočah; v katerih se dobro zapirajo, ker se boje nočnega zraka. Vsled tega so njihova pljuča skrčena in zoper vremensko izpremembo zelo občutna. Nikakor ne morejo tekmovati s španskimi delavci, ker so preslabotni, zato tudi dobivajo na dan samo 8oc, dočim Španci dvakrat toliko.	+
DOMIŠLJIJA
ALI RESNICA?
Francoski list “Journal” govori o iz-nova oživljeni “sveti zvezi”.
POGODBA TREH CESARJEV.
V slučaju 'revolucije na Ruskem v mejsebojno pomoč.
Pariz, 18. jul.—“Journal” zatrjuje, da lahko potrdi resničnost poročil, po katerih se je ob zadnjem sestanku avstrijskega cesarja Franca Jožefa in nemškega cesarja Viljema na gradu Schoenbrunn pri Dunaju razpravljalo o splošnih naredbah, ki se' imajo uvesti ob izbruhu odkrite revolucije na Ruskem. “Journal” dostavlja, da se je zaključek teh obravnav sporočil carju.
Načelno se je sklenilo, tako zatrjuje omenjeni list, da Nemčija in Av-stro-Ogrsko prodreta z orožno silo na Poljsko, bržko se bo carju zazdelo, da ni več v stanu, tamkaj vzdrževati svoje oblasti. Vsi ti trije cesarji bi skupno ravnali, da si ohranijo svoj del poljskega kraljestva.
“Journal” konečno zatrjuje, da bi bila pogodba treh cesarjev dejansko enaka “sveti alijanci” ali zvezi. (“Sveta alijanca” je bila sklenjena dne 29. septembra 1815 po treh vladarjih — po ruskem, pruskem in avstrijskem— v Parizu in pristopili so k nji skoro vsi ostali evropski vladarji. Služila je v mnogem oziru nazadnjaštvu. Op. ur.)
Tržaška luka.
Dunaj, 14. jul.—Proračunska komisija avstrijskega državnega zbora je po dolgih razpravah sprejela mnogo-stransko pobijane zahteve za razširjenje tržaške luke in s tem spravila s sveta preteči škandal, ki je bil vanj zamotan tudi bivši minister pl. Koer-ber.
Dreyfus zmagal.
Pariz, 13. jul.—Ovržna sodnija je
razglasila sodbo v slučaju Dreyfuso-vem. Razsodba vojnega sodišča v Rennes je ovržena in bivši stotnik je brez zopetne obravnave oproščen. Povrne se spet v armado kot .major. Dreyfus je rodom jud. Dne 14. oktobra 1894 je bil kot stotnik dejan v zapor pod obtožbo, da je francoske vojne tajnosti izdal neki tuji velesili. Vojno sodišče ga je če'z nekaj# mesecev obsodilo v progon na “Vražji otok” ali francosko Guiano. Sedaj šele je spoznan nedolžnim. •
vanja iz Ogrskega. To, obdolžitev je ogorčeno zavrnil kot zlagano in izjavil, da sploh ne ve o nobeni novi ponudbi bremenske parniške družbe, a to ve, da je pogodba, ki jo je sklenila neka prejšnja ogrska vlada s Cunard-črto, škandalozna, in naravnost narodna nesreča. Cunard-črta in ž njo ogrska parniška družba “Adria” sta umetno pospeševali izseljevanje ter potem na vse strani izkoriščali izseljence.
Ko se je Polonyi tako odkrito in odločno izrekel, je pričakovati nadaljnjih odkritij o načinu, kako se je na Ogrskem gospodarilo v področju izseljevanja.
Premogarji.
Cleveland, O., 14. jul.—V danes tu prirejeni konferenci med zastopniki delavske organizacije ih lastniki največjih premogovnikov v Ohiu, ki leže v distriktu št. 4 v jugovzhodnem delu države, se je štrajk v tem distriktu proglasil končanim, in v ponedeljek se vrne na delo 1000 delavcev, ki so štrajkali izza dne 1. aprila.
SVETOVNA RAZSTAVA.
Nemci se jeli pripravljati za velikansko razstavo v Berolinu 1. 1912.
Berolin, 17. jul.—Iz najboljšega vira se poroča, da je državn^ vlada sklenila prirediti mednarodno razstavo 1. 1912. Razstava ima glede ogromnosti visoko presegati vsa prejšnja slična podjetja.
Nemški pospeševatelji načrta so prepričani, da nemški napredki v področju umeteljnosti in znanosti omogočajo razstavo, kakršne doslej še ni videl svet. Načrti se izdelavajo z nemško temeljitostjo. Cesarja Viljema želja je, sedanjemu naraščaju pokazati o tej priliki, da je (cesar) resnično pravi zastopnik nemške moderne moči in državne velikosti.
Berolin upa v prihodnjih šestih letih doseči svoj ponosni cilj: postati hoče ne samo najljudnatejše, marveč tudi politično in kupčijsko najvažnejše mesto evropske celine ter se pripraviti na najveličastnejši sprejem tujcev.
Ena voznina za izlet naokrog
iz Chicage več $4.00 za trideset dpij ter ena voznina za izlet naokrog več $2.00 za T5 dni j do vseh postaj Ca-nade in Nove Anglije. Tiketi na prodaj po Nickel Plate železnici iz Chicage dne 8. in 22. avgusta. Podrobnosti naznanja John Y. Calahan, ge-ralni agent, No. 107 Adams St., Chicago. La Saile St. Station, Chicago —edini kolodvor na Elevated Railroad Loopu.	5t32
Guatemala.
‘San Salvadore, 16. jul,—Salvadorska armada je pri Platanarju napadla gua-temalške čete in jih premagala. Gua-temalci so izgubili 2000 mrtvih ranjenih in ujetih vojakov. Drugo guate-malsko armado, ki je prodrla v Honduras, so Hondurčanje prepodili. Honduras ima 50,000 dobro oboroženih vojakov.
San Salvador, 16. jul., 6. ura zvečer. Vojskujoče se tri republike so danes sklenile premirje. Zatrjuje se, da so guatemalske čete rabile razstreliva, dasi je republika Guatemala pristopila k genevski konvenciji, ki prepoveduje kaj tacega.
Alfred Beit urml.
London, 16. jul.—Jngoafriški finančnik Alfred Beit je umrl. Bil je že dalje časa bolan. Beit je bil rojen 1. 1853. v Hamburgu. V južni Afriki se je udeleževal špekulacij in je dosegel velikanskih uspehov. Bil je z: svoje žive dni guverner Beersovih rudnikov in je pripadal kot ravnatelj še raznim drugirrt tvrdkam. Začetkom
1.	1903. je Beita zadel mrtvoud. Od takrat je stanoval v Londonu. G. Beit je bil najb.ogatejši mož v Lon donu. Cenili so ga nad $50.000,000.
Panameriška konferenca.
Washington, D. C., 15. jul.—Tretja panameriška (vseameriška) konferenca se bo dvorila dne 21. julija v Rio Janeiru, Brazilija. Izvzemši Haiti in Venezuelo bodo vse ameriške republike zastopane po delegatih. Mnogo važnih predmetov se bo obravnavalo, med njimi razsodišča, naturalizacija, kupčijski razvoji, davčni m konzularni zakoni, patentna zaščita za pisateljska dela, panameriška železnica in preobrazba mednarodnih uradov ameriških republik.
Ogrsko izseljevanje.
Budimpešta, 18. jul:—Ogrski pravosodni minister Geza Polonyi vzbuja največjo pozornost s svojimi odkritji o oskrbovanju izseljevanja na Ogrskem. koje označa za srariioto nravnosti in prosvete ali omike.
Polonyiju so mažarski prenapeteži očitali, da je vpliva! v prid družbi “Norddeutscher Lloyd' glede izselje-
Javna zahvala.	' “
Dragi Dr, E. C. Collins M. I. Newt York. Jaz Jožef Pavlič Vam naznanim in Vas srčno zahvalim za Vašd zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša-zdravila so moji ždW tako m;cala, kakor ste Vi meni sporočili. Zdaj jd čisto popolnoma zdrava hvala Bogd, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni
Jožef. Pavlič	'
Box 334, Aspen, Colo.
Del pisma.
“Nikakor ne morem najti primernih besed, da bi Vam izrazila svojo zahvalo. Bila sem zelo slaba in onemogla, pa nisem mogla najti zdravila, ki bi me zopet okrepčalo in očvrstilo. Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino je bilo edino zdravilo, ki mi je pomagalo. Gotovo je prav dobro, ker daje slast in oživlja celo telo. Kjerkoli bomo mogli to vince priporočati, bodemo to storili.” To je del pisma, katero je poslala izdelovalcu usmiljena sestra M. Donata iz Drussilje, O. To zopet kaže, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino popolnoma zanesljivo zdravilo v vseh slučajih, ko telesu nedostaje moči. Blede in bolehne ženske ne morejo najti nič boljšega; priporočati je isto v vseh boleznih prebavil in krvi. Nečista ali pičla kri je edini vzrok bolezni. To zdravilo pomlaja kri, jo množi in krepi ter tako donaša telesu novo življenje in novo energijo. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 799 So. Ashland ave., Chicago, .111.
—Pisma na pošti imajo: Kolar Ga-špar, Merkun Josip in Obratovič Peter.
Posebne cene za poletne petnike.
•
iz Chicage do vseh postaj Canade in Nove Anglije po Nickel Plate železnici. Tiketi na prodaj dne 8. in 22. avgusta. Ena voznina več $4.00 za vožnjo naokrog s povratkom v tridesetih dneh ter ena voznina več $2.00 za vožnjo naokrog s povratkom v petnajstih dneh. Za prihranitev postelje v spalnem vagonu in vse podrobnosti piši na naslov: John Y Calahan, General Agent, No. 107 Adams St., Chicago.	5t32
4T
AMERIK AK SKI SLOVENKO 20 JULIJA 1906.
Joliet, 111., i8. jul—Po ravnokar dovršenem popisu prebivalstva od strani šolske oblasti šteje Joliet 45,°39 duš, in sicer vštevši Rockdale in diruge obmejne občine. Združ. držav popis z -1. 1900 je kazal za naše mesto samo
30,000	prebivalcev. Potemtakem prebivalstvo lepo narašča, a značilno je, da ne v sredini mesta, nego bolj v ol> mestju, kjer nastajajo novi okraji v sled dejstva, da si ljudje žele svežega zraka in kupujejo cenenih zemljišč okoli novih tovarn, ki se seveda ne grade v notranjem mestu.
—G. Pavel Schneller iz Calnmeta, Mich., se je mudil začetkom tega tedna v našem mestu v uradnih poslih kot eden izmed nadzornikov K. S. K. Jed-note; ostala dva nadzornika, gg. A. Golobitsh in J. Sitar, bivata stalno v Jolietu. Mnogobrojni prijatelji so skrbeli, da se g. Schneller med tukajšnjim bivanjem ni dolgočasil.
—V soboto zjutraj po 8. uri so našli sredi kanala nasproti elektrarne plavajoče truplo nesrečnega Jožka Kocijančiča, 4 leta starega sinčka Antona in Marije Kocijančič, ki je utonil predzadnji torek zvečer nad mostom Ruby ceste. Neumorno streljanje z dinamitom v vodo je bržkone spravilo utopljenca na površje. Truplo je bilo vsled večdnevnega bivanja v vodi že dokaj raztvorjeno ter zat© nemudoma prepeljano v Nemanichev pogrebni zavod in pokopano že v soboto popoludne. Pogreba, ki se je vršil iz cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče, se je udeležilo vse-polno sočutnih rojakov. Užaloščenim staršem izražamo svoje sožalje, a v malo tolažbo jim bodi zavest, da njih Jožek že uživa večno srečo na bolj šem svetu.
—Th. Hamilton in Wm. Swendrow ski, obtožena pocestnega roparstva, bosta morala počakati septemberske porote (grand jury) v okrajni ječi, ker nista mogla dati poroštva po $500. Kdo pa sta ta dva? To sta baje tista klativiteza, ki sta na predvečer četrtega julija napadla našega rojaka Josipa Lavriča na mostu Ruby ceste in ga roparski olajšala za nekaj drobiža. Pa trije naši rojaki so slučajno ptička opazili, zasledovali in prijeli ter nato izročili roki pravice. O porotni obravnavi sporočimo svoječasno,
—Slovak Anton Černak je bir pox kopan zadnji četrtek, a njegov morilec, Italijan Capasso, ki ga je smrtonosno obstrelil predzadnjo nedeljo po nekem plesu in prepiru, jo je popihal bogve kam. Doslej ni še duha ni sluha za njim. Pač pa je bil prijet neki Jos. Budzinsky -kot sokrivec in pride pred porotnike. Poroštva je daL $250.
—Ob North Chicago cesti, kjer se razteza osredje slovensko-hrvatske naselbine, se napravi vkratkem več prepotrebnih zboljšav. Poročali smo že, da bo družba poulične železnice podaljšala svojo črto po severnem delu mesta. Bržkone se rečena cesta tudi povzdigne za nekaj čevljev. Nadalje se raztegne vodovod in sicer od Ohio do Columbia ceste. Tozadevno prošnjo prizadetifK'pqsestnikov je odbor za krajevne zboljšave že izročil mestnemu inženirju z naročilom', nemudoma ukreniti vse potrebno.
—Slovakinja Magda Zufa je bila pet let omožena. Pa doslej ni bila blago-' slovljena z materstvom in to dejstvo; pravijo, je revici omračilo duha. Bolnico so peljali najprej v bolnišnico sv. Jožefa, a sestre je tam niso mogle nadzorovati, in koncem zadnjega tedna so jo morali prepeljati v Kankakee radi nevarno razvitega blodnomislija.
—Zadosti najboljše vode bo imelo naše mesto, kadar se uresničijo načrti, ki se zadnje tedne vnemajo zanje naši vrli aldermani, spoznavši, da je vodno vprašanje v vsakem naprednem mestu prvo. Več o tem izpregovori-mo o priliki, ko nam ne bo več treba plavati v frazah ali puhlicah po zraktt glede te stvari, nego bomo lahko predložili čitalcem trdnih številk in dejstev.
•
—Bivši guverner Yates bi bil rad izvoljen senatorjem. Zadnjo sreda zvečer je govoril v našem mestu. Zatrjeval je, da je zvest pristaš republikanske platforme z leta 1904. in veren učenec predsednika Roosevelta.
— Frank Dames, tukajšnjim rojakom dobroznani izdelovalec smodk, je umrl zadnjo sredo po kratki bolezni v starosti 38 let. Zapušča več sorodnikov. N. p. v m. 1
—Iz New Yorka z dne 17. t. m. se poroča, da so ravnatelji Corn Products Retining-kompanije razglasili, da postavijo svojo novo žitno čistilnico, ki bo baje največja rta svetu, v Joiietu in ne v Waukeganu, kakor so začetkom mislili. Sklenili so tako vsled tega, ker nudi naše mesto boljše železniške in vodovodne zveze, ker ima ceneno vodno silo in ker je bliže žitnemu središču. Nova tovarna bo ogromna in vstanu čistiti na dan petdeset kar ali .50,000 bu.šljev žita. Zaslužek bo dajala okoli 1,500 moškim in mnogim dekletom.
—Prejeli smo sledeči dopis; “Da se mladeničem, živečim v mestih, kjer ni rednega nabornega urada, ponudi pri-
ložnost, vpisati se v mornarico, me je pomorski department napotil, obiskati mesto Joliet od dne 27. julija do dne 2. avgusta in vpisati take fante, ki prestanejo zahtevane skušnje. Bolnišnični steward T. A. Stareck, Z. d. mornar, bo v hotelu Monroe od dne 27. julija do dne 2. avgusta, vštevši, in bo z veseljem pojasnoval prosilcem ali njih staršem vse podrobnosti glede vpisovanja. Vzprejemne prošnje se bodo delale pri njem v hotelu Monroe. Tisti, ki bodo vzprejeti, se zaprisežejo dne 2. avgusta. Samo mladeniči najboljšega značaja se vzprejemajo; ne-doletniki morajo imeti dovoljenje svo jih staršev, a sploh vsi pismeno izpričevalo svoje starosti. Vesel bom, če opozorite v svojih predelkih mladeniče na to priložnost vpisati se brez stroškov, ki bi jih povzročila vožnja do stalne naborne postaje. Zahvaljujoč Vas vnaprej za prijaznost, ostajam velespošto^anjem D. W. Blanur, Lieut.-Comdr., U. S. Navy.”
—Karnival bodo priredili ognjegasci v Lockportu dne 9., 10. in n. avgusta.
Calumet, Mich., 13. jul.—Zadnjo soboto zjutraj je v Calumet rudniku št. 5 smrtno ponesrečil Hrvat Mate Antonič. Dokončav#i svoje delo šel je k glavnemu rovu, kjer je čakal vspe-njače; tam se je vlegel na desko, a v istem trenotku odluščil se je nad njim velik kamen in mu je padel na glavo. Težko ranjenega so prepeljali v Calumet & Hecla bolnico, kjer je čez nekaj časa umrl. Ponesrečenec je delal komaj prvi dan v dotičnem rudniku. Pokopan je bil v nedeljo popoludne.
,—Minolo nedeljo popoludne so zborovali v Baričevi dvorani v South Range katoliški možje (Slovenci, Hrvatje, Francozi in Italijani) iz vseh bližnjih naselbin v svrho zidanja nove katoliške cerkve. Zborovalci so se v večini strinjali z mislijo, da se mora cerkev postaviti in konečno je bil izvoljen odbor obstoječ iz štirih mož, ki ima skrbeti, da se nabirajo potrebni doneski za novo cerkev. Verni katoličani so že darovali okoli $300. Kje bo nova cerkev stala in katera narodnost bo odločila pri izbiranju duhovnika, to se še ne ve.	Gl.
—Pisma na pošti so imeli zadnje Ú:	Frankopan-Zrinjski
Mary in Mestovič Janko.
Conemaugh, Pa., 8. jul.—Zopet žalostna novica. V premogovem rovu je namreč ubilo dne 30. junija Josipa Pušlarja iz Zgorne Drage pri Višnji gori; star je bil še le 21 let.
Omenjenega dne gre zjutraj kot po navadi na delo. Ko začne nakladati prvi voziček, utrga se nad njim velika skala in pade nanj. Njegova dva
dni:	Frankopan-Zrinjski, Mahkovec !tovariša Penita, da bi mu pomagala,
¡a nista mogla dvigniti skale. Zato sta šla po pomoč.
Seveda jo Pušlar ni več potreboval, ker je bil na mestu mrtev.
Pokojnik je bil član društva sv. A-lojzija J. S. K. J., katero mu je priredilo krasen pogreb.
Waukegan, IH., 13. jul.—Waukegan gr^ na dan. Veseli dan 4. julija, ki je največji praznik v tej svobodni deželi, smo tudi tukajšnji rojaki pokazali, da hočemo svetu pokazati, da tudi mi hočemo slaviti ta dan in da se tudi ne sramujemo, svoje narodnosti ie svoje vere.
Na ta dan je bila blagoslovljena nova zastava še le eno leto starega društva Marije Pomagaj, spadajočega h
K.	S. K. Jednoti.
Zjutraj ob 8. uri je pozval glavni maršal Franc Gregorčič v uniformi na konju predstavljajoč avstrijskega princa, da je čas za korakanje. Na povelje so začeli korakati: Slovaško dr. sv. Jerneja, slovensko dr. sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J., litvinsko društvo sv. Jožefa na čelu s svojo godbo, tako da sta med korakanjem svirali dve godbi; potem vozovi, ki jih je bilo 10, kjer so se vozili mati, botre, tovariši in tovarišice, med katerimi je bilo tudi 12 malih belooblečenih deklic. Na čelu so bili policaji (stražniki) in sicer dva Slovenca, Franc Jurajevčič, načelnik policajev iz sosednjega trga North Chicago, in Franc Sedej iz Waukegana, na kar smemo Slovenci biti ponosni. Vspored se je vršil v največjem redu, tako da so nas opaža,vali vsi narodi po celem mestu. Prišedši do cerkve je bil zopet največji red, potem peta sv. maša in bla-goslovljenje nove zastave. Na poduč-iljnri govor č. g. župnika J. Plevnika smemo hiti vsi ponosni za njegovo vzbndffivanje in tudi ker on je začetnik in ustanovitelj obeh tukajšnjih kat. društev in ustanovitelj naše cerkve Marije Pomagaj, v katerej se sliši ¡vsako nedeljo dvakrat v svojem milem in materinem jeziku besedo božjo.
O slavnosti le omenjamo, da se je vršila v pravi bratski slogi in je bila ves čas poštena zabava, kot se spodobi' zavednim rojakom.
Tudi nas je počastilo več zunanjih rojakov in duhovnikov, dalje dva župana is več odbornikov (aldermana iz ■Waukegana in North Chicago).
| Vsi so bili kolikor je bilo mogoče dobro pogostem in vem, da ni bilo nikomur žal, da se je udeležil te slavnosti.
Upamo, ko bode zborovanje naše slavne K. S. K. Jednote, da takrat tudi pokažemo vsem cenjenim delegatom po svojih močeh, da “Waukegan gre na dan”.	F. K.
Denver, Colo., 14. jul.—Tu imamo
sedaj dva tedna dolg fair za škofovsko katedralo. Zidajo namreč lepo katedralno cerkev in zato jim pri “fair” pomaga vse mesto posebno pa vsi katoličani. Da postane vse zabav no za različne katoliške narode imajo razne oddelke po narodnosti. Tam so napravili sotrudniki "fair” v narodnih nošah. Prideš v irsko vas, v zamorsko naselbino, drugod zopet med Nemce, Slovence, Japonce itd. Ker se tudi bogatini mesta zanimajo za uspeh podjetja, se bo gotovo spravila skupaj lepa svota za nadaljevanje škofovske cerkve.
Brockway, Minn., 14. jul.—Tu je umrla v obče priljubljena in spoštovana gospa Neža Menciger, v starosti okoli petdesetih let. Zapušča soproga, eno hčerko in tri sinove. Mrs. Mencinger je bila mati pred kratkim umrle gospodičine Anice Mencinger, katera se je par mesecev zdravila v Puebli.
4t efo 4l 4, ffr? 4» ti", tfr,	/fr, ,*t», .fr, 'i?,
*4?	h*1 l4*1*4/ st*	‘A1 V V lV
ÍBalfSb'
$ LJUDSKI GLAS.
A *
*1*	V teku zadnjih 26 let se je prodaja Severovega želodečnega grenčeca tako po-
|T$	množila, da ga skoro nobeno drugo zdravilo v tem ne nadkriljuje. To je iz-
T	vrstno zdravilo zoper slabost v želodcu, krče, sopenje, glavobol, neprebav-
nosi, zabasanost in vse druge bolezni, katere povzročuje nerednost prebavnih T	organov, zato ga tudi hvali vsak, ki ga je že okusil. Ker le pohvala se sliši o
ri j	o tem zdravilu od vseh strani, zato se so naročila za isto v zadnjih par letih
trikratno pomnožila.
4*7
❖
#
*4?
0
*4?
4?
4?
*4?
jK&oktvui/
•MM 0lll>	M
«lui S«W»' i ÍbHMB Tu MÍ % QiumHiiiJm* Milu.«intuí WtHr üflttHiiHH • Blat«fl» Ulfa« MifotMi niMUtiF H*»•	mtiiaunw*
#P/*t /Hf/i/i KK/iiiH itmiM wmimi*

1 pries goCant-3
„«rjEVERACÛ
piCI DAR RAPIOS IOWA
SEVEROV
ŽELODEČNI
GRENÍEC...
“Severov želodečni grenčec je res prav izvrstno zdravilo. Ko sem ga porabil eno steklenico, preč sem počutih moč po vsem telesu. Sedaj se počutim popolnoma ozdravljenega.” John Sekela,
Bulgei, Pa.
“Vaš želodečni grenčec je v resnici izvrstne zdravilo. Priporočam ga vsakemu. Rabil sem ga le eno steklenico in ozdravel sem popolnoma.”
Anton Gunde,
• Charleston, W. Va.
“Tri leta sem trpel na nerednosti v želodcu ter plačal veliko za dravnik« in zdravila, pa vendar nisem ozdravel. Ko sem pa začel rabiti fleverovov želodečni greDČec, se jo moje stanje veliko zboljšalo. Dolžnost mi je priporočati vsem ljudem Severov želodečni grenčec kot najboljše zdravilo zoper vse nerodnosti v želodcu.
Frank Novak, Amana, Iowa.
Pueblo, Colo., 14. jul.—V jeklarni C. F. & I. Co. je vse polno dela. Vse se vrti, dela dosti, le premalo delavcev je v jeklarni. Kompanija bode postavila še jeden plavž, da jim bode mogoče izdelovati, rastoča naročila. Zares dobro, da bodo sedaj plačevali delavce vsak drugi teden.
—Zadnjo sredo zjutraj se je v naše mesto povrnila Miss Frances Predo-vič, katera je obiskala Joliet, Chicago in par drugih krajev.
—Vsem dekletam in ženskam, razen gospodinjam, je prepovedano biti za barami in sploh v salonih. Ravno tako je prepovedano imeti ples v salonu, godbo pa ima lahko še nadalje. To je postava, katero je pred kratkim izdal šerif McCafferty. Najmanjša kazen za ta prestopek je 25 dolarjev. Nek rojak je že moral plačati 25 dolarjev, dekle, ki je bilo notri pa 3 dolarje.
C. N.
To slavnoznano zdravilo se prodaja v vseh lekarnah, ako ga pa v vaši bližini ni dobiti, pišiti nojn in mi vam ga pošljemo. Velika steklenica $1, srednja 50c.
m
❖
4?
4?
*4?
❖
#
4i
4?
*4?
❖
❖
❖
	_ Ä Ä ... r				lEDAf II	1 RAPIDS QWA
w. 1	r. s			ra go.1		
šolski denar popolnoma varen v njegovih rokah. 3. G. Geary je izkušen mož, ki je okraju že mnogo prištedil v raznih velikih pogodbah, podjetjih med njegovo službo, ki jo je vedno zvesto in vestno vršil v prid ljudstvu. Ako odobravate njegovo upravo, pojdite v soboto, dne 21. jul. zvečer na volišče in pomagajte, da bo izvoljen Mr. Geary.
Pozdrav!	Ivan Pakiž.
Cleveland, O., 17. jul.—Velika nesreča je zadela našega rojaka Jana Levstika. Zgubil je svojo ljubljeno ženo na jako tragičen način.
Dne 1. julija t. 1. hotela je pokojnica pripravljati obed. Zakuriti je hotela štedilnik, polivala je kurivo s petrolejem in ko je unetila ogenj, poprijel je plamen tudi zraven stoječo petrolejsko svetilnico, katera je takoj eksplodirala.
Pokojnici se je unela obleka in kma-lo je bila vsa v ognju. Došli mož, svak, sestra in bratranec so jo v ■tolikanj rešili, da ni popolnoma zgorela. Vso opečeno so spravili po ambulanci v St. Clair bolnico, kjer je po trinajst-urnih neznosnih bolečinah zdahnila svojo blago dušo.
Pokojnica zapušča žalujočega moža in dva otroka v starosti 7 tednov in dveh let in pol.
Za njo žalujejo tudi dve sestri, brat, svak in bratranec.
—Gospodu Antonu Novaku, dobro znanemu gostilničarju na 69 Dana ulici je dne IS t. m. ob 2. uri popolunoči umrl njegov 2 in pol leti stari sinček Anton.	N. D.
Chlsholm, Minn., 13. jul. — Minolo soboto popoludne je v jezeru pri Chis-holrmt ntonil rojak Frank Klančar. Šel se je kopat in kot dober plavač se je podal daleč od brega, tako, da priplava malone do srede ondotnega jezera, nakar ga je zgrabi! krč in revež je sel na dno. Njegovo truplo so potegnili iz vode še le zvečer istega dne. Klančar je bil še mlad fant, star ko-taj ¿0 let, in je bil splošno priljubljen ie samo med našim, temveč med vsem judstvom ondotne okolice.
Richwood, W. Va., 15. jul.—Dragi mi A. S., prosim, da priobčite ta moj kratki dopis v nam priljubljenem listu A. S. Ker se redkokdaj sliši med rojaki kaj od naše naselbine, hočem jaz na kratko sporočiti, kako se kaj imamo.
Z delom gre še dobro. Zaslužek je bolj srednji. Delamo pa v šumah, kjer nas je par sto Slovencev; Hrvatov in Makedoncev pa je tudi približno toliko. Seveda, kjer je dosti Iju-dij, tam tudi nesreča ne počiva.
Sporočiti hočem rojakom, da je umrl Mihael. Abram, doma iz Palčja, fare Slavina na Notranjskem. Bolehal je več časa, dokler ni podlegel bolezni. Bil je bolan na pljučih. Tukaj zapušča brata, v stari domovini pa žalujočo mater in sestre. Pri podpornem društvu ni bil nobenem. Pokopan je v Richwoodu. Bodi mu lahka tuja zemljica!
Torej, rojaki, pristopajte k podpornim društvom in k naši slavni K. S. K. Jednoti, zakaj ona marsikateri materi in marsikateremu očetu, naj bo tukaj ali v stari domovini, obriše marsikatero solzo.
Konečno pozdravjam rojake širom prostrane Amerike, posebno pa člane naše slavne Jednote. Tebi pa, dragi mi A. S., želim obilo uspeha in napredka, kakor tudi dosti dobrih naročnikov predplačnikov.
John Požar.
Hibbing, Minn., 19. jul,—Letna šolska volitev se bo vršila tretjo soboto julija meseca med 8. in 10. uro zvečer. Na dnevnem redu letnega zborovanja bo tudi volitev blagajnika. G. Geary, sedanji blagajnik, je bil pregovorjen, da zopet kandidira in sicer iz sledečih vzrokov: 1. Ker se v distriktu postavlja novih šolskih poslopij za $90,-000 in ni te stvari nihče tako proučil kakor g. Geary. 2. G. Geary je dal poroštva $100,000.00, zatorej je okrajni
Iz Adlešič, 28. jun.—Danes sem dobil iz Butte, Mont., obširno pismo brez podpisa, v katerem mi nekdo piše— kdo ne vem, če tudi se mi zdi pisava znana—da naj že enkrat preneham z nabiranjem milodarov za naše cerkve, kapele itd. Nato moram odgovoriti, da pravi belokr. pregovor: “Prošnja je vsakemu odprta.” Če sem jaz toraj prosil, vsaj nisem za se, vsaj sem za cerkev, za čast božjo, ker bi imel rad lepe cerkve, vsaj je cerkev prebivališče božje in toraj nikdar dosti lepa, ker prebiva v njej neskončni Bog. Jaz pa tudi nisem od nikogar nič zahteval in o vsem, kar so mi poslali naši rojaki sem dal račun v cerkvi in v “Amer. Slov.” Je pa tudi več naših rojakov, ki mi sami pišejo in se ponujajo, da bodo nabirali, naj jim pošljem le nabiralne pole s župnim pečatom. To je res lepo od njih. In če mi kdo za cerkev kaj ponuja, ali naj ne sprejmem? Očitajo se mi nadalje kapele, katere sem zidal. Pisec piše, da sem jih dal delati “na vsakem voglu.” Tri sem res sezidal na novo, a druge, zanemarjene sem popravil. Skrbi pisča-tudi, da bodo morali te kapele vzdrževati naši potomci. Naj ne bo preveč v skrbeh zaradi tega, ker za to tudi jaz že zdaj skrbim, da bodo imele namreč kapele tudi kaj glavnice naložene za slučaj kakega popravila. Naznanim piscu po tem potu, da ima Dolenjska kapela v hranilnici že 320 K, kapela M. Božje in sv. Florjana pa imate skupaj že v hranilnici 66 K in obresti od 3 let. Njegova skrb je toraj brez potrebe. Pisec piše nadalje, da so se mu lasje ježili na glavi, ko je bral v “Amer. Slov.” št. 25. o darovih, katere je darovala naši cerkvi Mar. Jakobčič iz Dragoš in pravi še “mi v Ameriki znamo, čegav je bil ta denar”. Pomiljujem ga, če so se mu res lasje ježili. Ubogi siromak, ki je toliko pretrpel po nepotrebnem. Omenim pa, da pač ne ve, čegav je denar, ker sicer ne bi tako nespametno pisal. Naj bo le prepričan, da je ves denar pošten in pravičen, sicer bi ga pod pisani pač ne bil vzel za cerkev. Imenovana dekle je imela res veliko opraviti po nov. letu zaradi tega denarja in •je bila celo 36 dni v preiskovalnem zaporu v Črnomlju in v Novemmestu a nobeno sodišče ji ni moglo dokazati kake krivice ali hudobije. Zaradi nje sem bil tudi jaz in g. župnik iz Pod-
zemlja 22. jan. pozvan pred sodišče, kjer sva oba izjavila, da jo ni nikdo od naju kaj prosil, ako je pa sama darovala prostovoljno cerkvi* zakaj ne bi tega sprejela, ker sva bila popolnoma prepričana, da ima pošten in pravičen denar. Pisec seveda misli, da je Mar. Jakobčič svojega gospodarja za denar osleparila. O kako se moti! Niti vinarja nima Dra-goševega denarja, kar je tudi gospodinja Dragoševa sama potrdila pred sodiščem s prisego. Ljudje božji ne verujte lažem in ne sodite po krivem! Meni je dobro znano, da so celo nekatere žene pisale možem v Ameriko, da naj se varujejo Mar. Jakobčič, da tudi nje ne bo ogoljufala. In vendar so ji storili s tem veliko krivico, ker so ji vzeli dobro ime. Seveda se zdi nekaterim ljudem to največja krivica, če daruje kdo kaj cerkvi, kakor je ona, kranjskim in hrvat-skim že obilo in bo še, kakor je obljubila. Pisec omenja tudi še plašča, katerega sem naročil za dan sv. birme in piše “za katerega je darovala zapeljivka”. Prijatelj ali sovražnik, ki si to pisal, vprašam te, kje si pa to bral, da je ona darovala zanj? Tega pač ni bilo brati v “Amer. Slov.” nikjer. Glej, kako krivico delaš Ti njej in meni, ko tako nespametno pišeš. Tudi Ti se boš prepričal še, in morda kmalo, kako krivo si sodil in kako nespametno si pisal.
Sosedom iz Preloške fare naznanjam, da se je vršila letos telovska procesija na Preloki v nedeljo po Te-lovem prav lepo. Bili smo navzoči trije župniki. Razun domačega še Pri-liški in podpisani. Kaj tacega se pač ne zgodi vsako leto. Letina kaže do zdaj prav lepo, a sadja bo le malo. Sicer je vse prav lepo cvetelo, a se je osulo cvetje, da bo le malo sadja ostalo. Slive so se večinoma izroži-čile. Ta mesec smo imeli prav neugodno vreme do 26. Večinoma oblačno in deževno, večkrat hladno. Vsled deževja ljudje niso mogli delati dosti, posebno še krme spravljati. Nekaterim jo je močilo po 8—14 dni. Od 26. pa imamo prav hudo vročino, ki ugaja posebno krmi, katero ljudje prav pridno spravljajo. Tudi za grozdje je bilo neugodno, ker je ravno takrat cvetelo. Trta kaže po nekaterih krajih v Beli Krajini prav lepo, kakor se pripoveduje, a pri nas pa nekaj sla-beje vsled lanske toče v jeseni, ki je trto ranila.
Jure Vranešič iz Tribuč h. št. 41. je blizo'svoje hiše že sezidal kapelico, ki bo prav lepa. V njej bodo podobe Marije Pomočnice, sv. Jurija in sv. Barbare. Golek je dobil toraj lep kras, lep velik križ blizo šole in zdaj še kapelico. Oboje so preskrbeli naši Amerikanci, a kapelico sam Jure Vranešič.
Vsem rojakom pošilja pozdrave Ivan Šašelj.
Edward C. Akin,
kandidat za republikansko nominacijo za
Okrajnega Sodnika
(County Judge)
Prvotne volitve (Primary) dne 4/avgusta, 1906.
* ZAHVALA.
Vsem onim, ki so nam v toliki meri lajšali prebridke ure povodom nenadne smrti našega preljubega sina ,
Jožefa Kocijančič
s tako ginljavimi izrazi globo kega sočutja, in ki so spremili blagega pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo; posebno č. g. Geo. Violiču, g- A. Glavanu in soprogi in g- Ignacu Škraba in soprogi, te* vsem, ki so pri pogrebu nam nepozabnega sinčka pri-sostovali.
Kad zvezdami se zopet vidimo!
Anton Kocijančič,
oče.
Marija Kocijančič,
mati.
Joliet, lil., U. julija 19C6.
—Znorela je v Pulju Kranjica 22 letna Ana Štainer.
—Hmelj so pričeli gojiti na posestvu gospe VVitschl pri Novem Mestu na Dolenjskem.
— Vinica, 2i. junija. Danes 'je Sil izvoljen za župana Jurij Šterk, veletr-žec, za podžupana pa Mihelič.
—- Vojaškega beguna 17. pešpolka Antona Ekarta, pristojnega v Žalno, so prijeli in izročili vojaški oblasti.
—Umrl je 22. jun. v Ljubljani gosp. Valentin Kunauer, posestnik v Linhartovih ulicah. Zadel ga je mrtvoud^
—Vodomet in basen pred “Mestnim domom” se odstrani, ko bo napravljena vzpenjača na ljubljanski Grad.
—Utonil je gojenec kmetijske šole na Grmu Mat. Lamovšek iz Orcho
vice—Utonila je 36 let stara epileptična Marija Renarčič iz Doline.
—Zblaznel je radi slabih premoženjskih razmer posestnik Anton Čebular iz Mleševa, okraj Višnjagora.
—Naš rojak g. Fran Naval Pogačnik, dvorni operni pevec iz Serolina. je posetil svojo domovino. Počitke bo prebil na Gorenjskem.
—Nagrado za rešitev življenja sta dobila Jožef Sever in Janez Snoj iz Tacna, ker sta rešila iz vode Franceta Makole.
—Draga junica. G. župnik Ig. Fer-tin v Zaspu je prodal 2inpol leta staro junico za 440 K. Khpil jo je g. Fock v Kranju.
—Nesreča v Novem mestu. Mesar gosp. Alojzij Mežnaršič si je 25. jun. nogo zlomil, kar bo pri njegovi obrti povzročilo mnogo škode.
—V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 26. jun. 49 Kranjcev, 40 Hrvatov in 15 Kočevarjev.
—V Streliških ulicah v Ljubljani so prejšno Tomčevo hišo do tal podrlj,. Sedanji posestnik g. P. Turk iz Drage pri Kočevji, ki se stalno nastani v Ljubljani, zgradi na istem prostoru dvonadstropno hišo.
—Umrla je v četrtek 28. jun. v Dobu veterodna gospa Marija Vilar, posestnica itd. Bila je dobra mati svojim otrokom, sploh pa občespoštovana v celem okraju, kajti bila je marsikateri siroti druga mati, vsakemu revežu blagohotna dobrotnica.
—Moža je hotela zastrupiti. V Spodnji Straži pri Novem mestu so orožniki aretirali 77 let staro ženo posestnika Rusa in njenega ^letnega nečaka.. Jožefa Mišmaša. Dolže ju, da sta v kavo primešala 45 letnemu posestniku Eliju Rusu fosforja, da bi tako Rusa skoro zastrupila.
—Pobegli Fran Perdan je pisal, iz Curiha g. Koslerju zopet neko pismo, v katerem pravi, da ima samo še 90 gld. denarja in da je ostalo vsoto— zgubil. Skoro gotovo je to pismo kdo drug po Perdanovem naročilu oddal v Curihu in da ima le namen zmešati sled za Perdanom. Odpotoval je iz Ljubljane v Curih neki detektiv.
—Starček zgorel. Dne 26. jun. je pogorela hiša Alojzija Gorenca v Ar-dru pri Raki. Ondi stanujoči 72 let stari Andrej Kolar je planil v gorečo hišo, da je rešil nekaj obleke, a hiša se je nad njim podrla in starček je zgorel. Aretirali so posestnico Heleno Pavkovič, ker je na sumu, da je ona zažgala.
—Kresovi. Na večer pred praznikom presv. Srca Jezusovega je bilo videti z vrh žanškega hriba prav mnogo kresov po Gorenjskem, Notranjskem, ki so goreli na čast presv. Božjemu Srcu. Največ jih je gorelo po hribih proti Vel. Laščam in sv. Gregoriju. Videti je, da se navada, žgati kresove na imenovani večer, vedno bolj razširja.
—Košnja in vreme. V okolici ljubljanski in po Dolenjskem se je drugo polovico junija meseca pridno kosilo. Sena je obilo, večinoma lepega, ali kmetovalci so je težko sušili in težko spravljali, ker je bila vedno moča. Nekateri so je vozili kar na pol suho domov v—kozolce. Koncem meseca se je pa vreme izpremilo in solnce je tako pripekalo, da so kmetje vriskali veselja.
—Iz Štange se piše 25. jun.: Svetega Antona shod je bil letos velikansk. Na shodu sv. Antona so pri slovesni sveti maši krasno peli latinsko mašo Gru berjevo. Prišel je tudi vojvoda Me-klenburški s soprogo in princesinjo. Dne 16. jun. ob pol 1. uri popoldne smo čutili hud potresni sunek.—Sadja ne bo skoraj nič. Vse se je spridilo. Mrva je slaba in redka po vrhovih. Žito je lepo, a včeraj ponoči je vrgel vihar pšenico, da jo še polovico leži.— Seno ljudje težko suše.—Kresov se je letos silno veliko videlo.
—Potres. Iz Črnomlja se piše: Dne 25. jun. smo čutili v Črnomlju precej močan 2—3 sekunde trajajoč potresni sunek ravno ob 9. zvečer. Cerkovnik, ki je zvonil ravno deveto uro, je kar skočil izpod zvonika. Smer sunka je bila, kolikor se je moglo spoznati, od severovzhoda proti juguzapadu. 26. jun. zjutraj ob 2. uri 10. m., je bilo čutiti še en sunek, ki pa je bil dosti rahlejši.
—	Ponarejalec meničnih podpisov Ludovik Starič, sedlarski pomočnik v Ljubljani, doma iz Št. Petra pri Rudolfovem, kateri je tekom enega meseca vzdignil 700 K meničnega posojila pri novomeški hranilnici in prvič 100 k proti poroštvom pristnih podpisov. Ko je sprevidel, da se lahko denar dobi proti podpisom, je sam na dve menici glaseče se po 300 K ponaredil tuje podpise, na katere mu je novomeška hranilnica brez vsakih informacij denar izplačala. Da je pa zamogel ponarediti vsaj nekoliko slično podpise, je dobil od svojega očeta, kateri je posestnik in od nekega znanca iz Št. Petra podpise na neki prazen papir. Očeta je pregovoril, da bode podpis potreboval za neko pogodbo vjled samostojnega izvrševanja sedlarske obrti v LjubLjani. Podpis onega neznanca je pa dobil na ta način, da sta se pogodila za en koleselj in da mora v Ljubljani se skazati s pogodbo. Ker je denar že ves lahkomiselno zapravil, bode trpela hranilnica'sama izplačani znesek 600 K. Oče se prijeti ne more, ker ni podpisal menic, enako tudi drugega ne. Očetov podpis je baje boljše ponarejen, oni drugi pa zelo površno. Očeta je zvodil tudi s tem, da ga je spoznal polnoletnim z 21 letom, ker je trdil, da bode prevzel za umrlim sedlarjem Bartelom njegovo obrt v Ljubljani. V dosego tega namena je baje storil korake in to ga je tudi prisililo do tega sleparstva.
—	Železnica Trebnje-Mokronog-Št. Janž. Krožile so govorice, da so delničarji premogove družbe v Št. Janžu izdelali načrt, ki nikakor ne odgovarja zahtevam in koristim občin Mokronog in Št. Rupert. Po tem načrtu bi bil kolodvor več kilometrov oddaljen od Mokronoga in sosednih občin. Kranjski deželni odbor se je pritožil ter zahteval, da se nadrobni načrt popravi ter proga določi tako, kakor je bila določena v prvotnem, glavnem načrtu. Županstvi občin Mokronog in Št. Rupert ste poslali v tem smislu prošnji g. poslancu Povšetu, ki ju je s priporočilom izročil v železniškem ministerstvu. Tu bodo z ozirom na pritožbo deželnega odbora in prošnji imenovanih občin prenaredili nadrobni načrt in, ako treba, razpisali nov obhod železnične proge. Pri, tej priliki bodo mogle občine ugovarjati ter izražati svoje želje.
—Čez dve sto mož bojevnikov je prišlo v nedeljo dne 24. jun. v Ljubljano slavit 4oletnico, odkar so stali v vročem boju pri Kustoci. Oficielna Ljubljana jih ni nič pozdravila. Ne od.vlade, ne vojaštva, ne od magistrata ni bilo nikogar, ki bi jih bil počastil. Še celo vojaško godbo 90 jim dan poprej odpovedali. To nezasluženo in nepričakovano preziranje ni razburilo le . veferajiov, temveč vso Ljubljano. Občinstvo je pokazalo svoje’ simpatije osivelim bojevnikom s tem, da je popolnoma napolnilo cerkev sv. Jakoba, kjer je bila zahvalna služba božja. Navdušen cerkveni govor-kanonika Karlina je bil s solzafni v očeh sprejet.— Govorilo se je, da sta vlada in vojaštvo prezrli to slavnost, ker se je ta čas mudil na Dunaju italijanski general Soletta.
—Zamenjava med blaznim in pametnim. Dne 20. jun. popoludne je pripeljal Jakob Dolenc iz Črnega vrha v deželno bolnico slaboumnega Antona Pohlevna, katerega je spremljal tudi njegov očem. Voznik Jakob Dolenc se je podal v vsprejemno pisarno in vzel seboj PohleLnove listine. Ko je bil zapisnikar gotov, je poklical paznika, kateri je Dolenca smatral za slaboumnega in mu veleval, naj gre pogledat novo stanovanje za slaboumnega. Dolenc nič hudega sluteč, je šel radevolje s paznikom do celice, ko sta prišla do nje, je bil Dolenc že v nji —zaklenjen. Seveda je Dolenc pričel klicati in imenoval paznika za norca. Prihiteli so še drugi pazniki, ki so pričeli razjarjenega Dolenca krotiti in ga slačiti. Sedaj je Dolenc sprevidel, da ne kaže drugega kakor se udati v svojo usodo. Mirno je čakal, kaj da pride. Kmalu so se odprla celična vrata in Dolenc je dobil polno skledo mlečnatega riža. Ker je bil lačen, ga je z veseljem pometal v želodec. Očem umobolnega Pohlevna, je pa čakal in čakal na svojega hlapca, kedaj, da se vrne. Ko je ta čakal cele dve uri je končno le šel popra^t, kaj je in li ne bodo sprejeli slaboumnega, ker ga zunaj na vozu že komaj kroti. “Saj imamo že zaprtega”, mu je bil odgo vor. Očem jih je debelo gledal, po tem pa jim pojasnil, da je zaprti Dolenc le njegov hlapec, slaboumni pa da je zunaj na vozu. Ko so potem spravili slaboumnega Pohlevna v celico in Dolenca izpustili, se je ta zahvalil za mlečni riž, potem pa smeje pristavil: “Cel svet je grozna blaznica”.
Zopet veleposestvo na Gornjem Štajerskem prešlo v slovenske roke. Veleposestvo vojvode Meklenberg-Schvverin na Gornjem Štajerskem je kupil ljubljanski veletržec g. Ivan Knez za 1,500,000 K. Veleposestvo je baje eno največjih na Štajerskem.
—Slovensko trgovsko društvo. Ustanovni občni zbor slovenskega trg. društva za Štajersko se je vršil dne I. julija ob precejšnji udeležbi. Predsednik pripravljalnega odbora gosp. V. Kramaršič je otvoril in vodil zborovanje, ki postane velevafnega pomena za Spodnje Štajersko, če bodo gg. odborniki, v kar s polno dušo zaupamo, v polni meri pojmih in vršili svojo težko, a vzvišeno nalogo.
—V čast sv. Cirila in Metoda je zažgalo “Celjsko pevsko društvo” na predvečer, to je sredo, dne 4. julija velik kres z umetalnim ognjem na Starem gradu. Petje in godba. Po končanem kresu prijateljski večer v “Skalni kleti”. Koncert “Celjske narodne godbe”.
—Knezoškof dr. Napotnik je prišel v soboto 30. junija v Celje, kjer je bila v nedeljo in ponedeljek birma. Potem se je obrnil v Savinjsko dolino, kjer je v torek posvetit novo farno cerkev v Žalcu, v sredo pa delil zakrament sv. birme.
KOROŠKO.
—Profesorski izpit je napravil na graški univerzi koroški Slovenec g. dr. Janez Arnejc.
—Bistrica v Rožu. Tukajšnje fužine so prešle v last kranjske industrijske družbe, katera ima na Savi pri Jesenicah svoje velikanske tovarne' Vodstvo družbe je sicer nemško, pa vendar se nadejamo da se bodo narodnostne razmere pod novim fužinskim gospodarjem obrnile kolikor toliko na boljše.
—Pobita okna na Velikovški narodni šoli. Koncem junija se je vršila obravnava zoper nekega F. S., ki je pobil okna na šoli “Družbe sv. Cirila in Metoda” v Št. Rupertu pri Velikovcu. Obtoženec je bil seveda oproščen.
PRIMORSKO.
—	Krivica Slovencem. V Rocolu pri Trstu so na postaji nove železnice nemško-laški napisi. Kaka krivica se je zgodila s tem tržaškim Slovencem je mogel razvitieti železniški minister dr. Derschatta v nedeljo 17. jun., ko je tam plapolalo vse polno slovenskih trobojnic.
—Dunaj. 23. junija. Poslanci Spin-čič in tovariši so od železniškega ministra odločno zahtevali, da se na postajah v Rocolu in Trs„tu napravijo poleg nemških, italijanskih napisov tudi .slovenski napisi.
—Trst, 2i. junija. Občinski svet je izvolil poseben, odsek, ki naj premišljuje, kako bi se preprečilo jezuitom, da se rje nastanijo V Trstu.
—	Klub abstinentov imajo hrvaški in slovenski učiteljiščgiki v Kopru. V tem klubu je zbranih okrog 40 mladih abstinentov, ki imajo svoje znake, čepice in trakove ter redna predavanja. Šolska oblast zelo podpira to gibanje in mu je naklonjena. Lahoni seveda brijejo svoje norce iz tega, za kar pa se mladi fantje ne zmenijo.
—Reka, 21. junija. V Voloski so orožniki aretirali pet Italijanov, pri katerih so našli anarhistiške časopise. Aretiranci ostanejo toliko časa v zaporu, da pridejo od italijanskih oblasti pojasnila.
HRVATSKO.
—	25letnico je obhajal presvetli sarajevski nadškof g. dr. Josip Stadler, kar je došel v Sarajevo. K slovesnosti se je iz Ljubljane pripeljal premil, g. dj. Anton Bonaventura Jeglič, ki je imel na praznik Srca Jezusovega v sarajevski stolnici slovesno sv. mašo in pridigo. Jubilejna slavnost nadškofa Stadlerja je pokazala, kako priljubljen je vladika pri vseh slojih prebivalstva v Sarajevu. Tako veličastnih manifestacij Saraje.vo še ni videlo. Škofu so se poklonili vsi višji civilni in vojaški dostojanstveniki, istotako so se udeležili jubilejne službe božje.
—Orožnik ustrelil orožnika. Iz Zagreba poročajo: V okolici Sesvet, Vrhovca, Sv. Iv. Zelina se je izvršilo nedavno mnogo tatvin. Orožnika Josip Bačan in Luka Pavelič sta aretirala člana mnogoštevilne tatinske tolpe Tomo Fijana. Tatinska tolpa je hotela potem ponoči Fijana rešiti iz zapora. Orožnik Bačan je planil iz sobe s puško, takoj za njim je planil orož nik Pavelič. V temi ni izpoznal, kje stoji Bačan in je imel v temi Bačana za tatu. Pavelič je ustrelil nanj in Bačan se je mrtev zgrudil. Ko je Pavelič videl, kaj je naredil, se je hotel iz žalosti ustreliti.
—	Vojaške vaje odpovedane. Čete zagrebškega 13. vojnega zbora letos ne bodo sodelovale pri manevrih, ker je število moštva nedostatno. Nedo-staje vojaških novincev, ker so odšli v —Ameriko.

'k
USTANOVLJENO LETA 1893.
C.RNNK sAKSe#
GLAVNA PISARNA:	" ,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3798 CORTLANDT,
f?
*
Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
*
ZASTOPNIK
VSEH PAROBRODNIH DRUŽB, A»
v staro domovi-
i no najceneje in naj lii-
L tneje.
Paraliradne listke Prodaja
------------- po IZ-
* virnik cena k.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
....... -	.. je naj pripravne je mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Corjlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovan jem
FRA-NK SAKSER,
W* GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CUIR ST., CLEVELAND
Vsakdo rsaj pazi ra a hišno številko 109 2
*
*
¥
+
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštne hranilnico na Dunaju.
i
*
Jouet.
Posebna
razprodaja oblek
za moške in dečke ter obuval in klobukov.
Obleke vredne $12.00 prodajamo sedaj za.........
Klobuke vredne $2 iu $1.50 prodajamo sedaj po 75c in..
čevlj-e vredne $2 in $250 prodajamo sedaj po $1.50 in
Ravnotako vse drugo blago.
Pridite in oglejte si jo.
Pri nas dobite ‘TRADING STAMPS’
1.00
1,75
FINO PIVO V STEKLENICAH. Will. Fislid*,
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telef. 26.
Corner Broadway and Ruby Sts.
JOLIET; ILL.
Henrik H. & Menno H.
STASSEN
Sobe 201 tn m Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS.
JA T IS J
ISOTAJR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
rV
Delavska
agentura.
Ako potrebujete delavcev ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Bobra plača.
M. F. LOUGHRAN,
Loughrau Bldg.	JOLIET, 1LL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino sa . posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke	.
Cor. Cass & Chicago sisa-us
l nadstropje,
MIHOČEMOTTOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boš kupoval od nas, li bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, iate, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
¡Nas prostor je na Desplaines nlici blizu novega kanala.
Predno kupiš Lumbe oglasi se pri nas, Lil oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC
M. PHILBIN
515 CASS STREET Chi |Phone 3932	N. W 5
Stanovanje Chi. Phone 3541.
Slovenec Ani. $1.00 na leto
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fiaokali -fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet. ills.
Vsak Slovenec ali Hrvat naj pije v korist svojega zdravja
“TRiaLAV”
zdravilno grenko vino in
‘Ban Jelačič grenčico’
katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravi ga vina. Dobi se pri:
Tri®? Chemical Wts.
508 W. 18th St.. Chicago, 111. Zalogo imajo: AI.OIS RECHER. 1223 St. Clair St... Cie eland, O. in ANTON LINČEK. 501 11 th A ve., So. Lcrain, O.
»»««a#®®»*«»»®#®««#®®»»»®«

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-lcatoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AI, TISKOVM DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
A^ERIKANSKl SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Tiskarna telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays b,y the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
22.	jul.	Nedelja	Henrik I. ces
23-	“	Ponedeljek	Liborij, skof.
24.	{(	Torek	Kristina, 3ev
25-	“	Sreda	Jakob, apos.
26.	et	Četrtek	Ana mati Mar.
27.	ti	Petek	Pantaleon,
28.	tC	Sobota	Inocencij, pa.
dne do dne ponehavala tudi takih bliž-njikov zaupnost do tebe, ki so ti bili do sedaj verjeli na vsako besedo.— Konečna sodba o tebi jim bode: Če ne zaupa nikomur, konečno tudi njemu zaupati ne bo.
Sicer res svari David v psalmu. Boljše je zaupati na Gospoda, nego zanesti se na človeka.” A v II. listu sv. Pavla do Korinčanov pa beremo zaupanja polne besede do ljudi: ‘‘Veselim se, da se v vseh rečeh smem zanesti na vas.” In o Galačanih trdi isti sv. Pavel: “Na vas se smem zanesti v Gospodu.” Filemona pa hvali govoreč: “Iz zaupanja, na tvojo, pokorščino sem ti pisal: ker vem, da storiš še več, nego to, kar ti govorim.”— Zato družabnemu življenju tako dobro denejo besede, ki so o vrli hišni gospodinji zabeležene v knjigi Pregovorov in se glase: “Na njo se zanese srce njenega moža...ker včinja mu vse svoje žive dni dobro in ne hudo... Ona je pregledovala, kako se godi v hiši in ni kruha jedla brez dela. Njeni otroci vstali in so jo nad vse srečno imenovali.”
* * *
Dragi! Ne preveč torej in ne premalo.
Zaupaj, iz polnega srca*zaupaj, če ti iz lepe, najlepše človeške duše zažari resnica.	•
Nezaupen bodi, skrajno nezaupen, čete kakor smrad iz pekla hoče omamiti zapeljivo črno dejanje.
Pred vsem pa prosi razsvetljevalca naših umov, sv. Duha—naj te milostno obvaruje onih kobnih potov, po katerih smelimi kora_ki in vsem nam nevarnimi koraki stopajo—lažnjivi proroki.
Ker pa niso pokriti že vsi stroški— kaže se še primanjkljaj za približno 25,000 kron—se danes oglašamo s ponovljeno prošnjo: Rojaki! Pomagajte na'm zložiti in pokriti še ta primanj-klj aj!
Verjemite nam, nikakor Vas bi ne nadlegovali, da nas ne bi silila naj-hujša sila.—Iz povsem verjetnega vira se je raznesla novica, da bodo v Pod-rožčici (pol ure od Št. Jakoba) zidali štirirazredno .nemško šolo. Ako se ta vest uresniči, in pri naših razmerah o tem ni dvoma, potem nam je bodoča narodna šola za narodni obstoj ravno tako potrebna, kakor je življenju potreben zrak in ribam voda.
Zato rojaki, ne prezrite našega klica na pomoč in ne zamerite nam, če zgornji prošnji dodamo še drugo: pomagajte nam hitro, ker vsaka zakasnitev nam utegne biti usodepolna in nena-domestna.
Fr. Majer, nač. šol. sveta.
M. Ra?un, župnik. F. Kobentar, župan
Darove sprejema Matej Ražun, župnik, pošta Št. Jakob v Rožu, Koroško.
VII. NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Varujte se lažnjivih prorokov.
(Matej 7.)
Človek je stvarjen, da govori resnico. Ker po grehu nepokornim na-ravinim močem upati ne moreš, kako dobro ti stori, da smeš stopiti pred odkrit človeški obraz, iz kojega jasnosti ti sije to, kar v duši gori; kako dobro ti de, če se ti zrcali resnica iz te pripodobe božjega bitja, ki naj je poosobljena v človekovem obrazu.
A kako te zadene bridko v srce, kako vničenega se čutiš samega sebe, če ti ni zasvetila iz bližnjikovega obraza nepokvarjena istinitost človeške duše in—da, kar v njega duši bedi; da to, žal, njega jezik taji.
Dragi! Oprti na evangeljsko svarilo “Varujte se lažnjivih prorokov” premislimo o svojem zaupanju in nezaupanju do ljudi.
*
1.	Ljudem ne zaupaj preveč.
To se ti znajo mnogokrat postaviti ljudje: govoričijo in govoričijo, da bi vtegnili verjeti samim sebi. A ljudska modrost ne laže, ki sodbo o njih izraža v besedah: “Po hudi tovarišiji rada glava boli”.
Ljuba nedolžnost! Z medeno besedo, ki se siplje iz gladkih ust, tako pogostokrat stopi do tebe ta ali oni in ti govori, kakor da bi rožice sadil. Po jeziku soditi bi se mislilo: Alojzij je to; le da lilije ne nosi v rokah. Kar za malo časa se osVedočiš, kako je slednja njegova beseda bila le gola laž, hlimba ter hlimba vseskozi in kako je v ovčjo obleko ogrnjeni volk kakor nedolžno jagnje znal se prikrasti do tebe.
Prepričaš se, dal Bog da še o pravem času, kako je prav ob tega zapeljivca nastopanju obistinila se francoskega prekucuha grda izjava: “Človek ima jezik zato, da more svoje misli z njim zatajiti.”
Zato se nam blaženo glasi na veke poučijna prorokova besedit: “Proklet človek, ki zaupa na človeka.. .ter svojim srcem odstopi od Gospoda... Srečen je pa mož, ki zaupa na Gospoda in katerega upanje je Gospod.” In pridigarjeva trditev: “Trap vsaki besedi verjame; a pametni prevdari svoje stopinje... Modri se boji ter se hudega ogne, a norec preskoči brez straha”. Za vselej poučilen nam je svetopisemski glas: “Ne zanašajte se na lažnjive besede.” In pa: "Ne verjemite prijatelju in ne zanesite se na vojvoda.”
2.	Ljudam ne zaupaj premalo.
Kakor je napačno preveč—tako vte-
gne napačno biti pa tudi premalo. Poštenim ljudem se upa na besedo in ne vprašuje se dolgo: Ali bi; ali ne bi?
Nič ti tako vstrajno ne otuji človeških src, nego tvoja omahujoča vera v zaupnost takim ljudem, kojirn. se do-sedaj še ničesa bistvenega očitati ni moglo.
Če sploh nikomur ha svetu zaupal ne boš—ne čudi se potem, da bodo tebe videč z ramami gibali ljudje ter reči hoteli: Pač mora sam biti jako slab človek, ki nikogar dobro in vsa-cega sodi slabo; slab človek, ki zaupa živalim krog sebe; a se straši vsacega, tudi najzanesljivejšega človeka, če pride do njega — ker človek je vender le človek: človek je cvet iz Stvarnikovih rok. Ne čudi se potem, da bo od
NA DALJNEM VZHODU.
Ko je bil sklenjen mir z Rusijo in Japonsko, je časopisje hipoma utihnilo o vojski. A z mirom se še dogodki niso ustavili, ampak v nekem oziru šele začeli. To, kar so Japonci poče-čenjali že pred desetimi leti kot pripravo na vojsko, nadaljujejo v tem večji meri kot pripravo na bodoče boje, ki bodo razširili njihovo oblast po azijskem kontinentu. Po vseh važnejših mestih Mandžur-ije in Koreje nastavljajo svoja trgovska podjetja, železnica, ki veže Fuzan in Čemulpo, se kmalu pri Mukdenu združi z južno mandžursko progo, in s tem se zelo pokrepi strateški položaj Japonske. Koreja je neodvisna samo še na papirju, v resnici jo obvladajo Japonci prav despotičtio.
Japonci pošiljajo tudi v važnejša ruska mesta, zlasti v Vladivostok, svoje trgovske agente in špijone, v Mandžuriji pa organizirajo cele čete ogleduhov iz plačanih Hunhuzov. Da se Japonci resno pripravljajo na novo veliko vojsko, se vidi iz tega, da snujejo pet novih pehotnih divizij in več konjeniških polkov, dalje snujejo, več novih baterij in leteči obležni park. Pehota dobi novo orožje večjega kalibra v Franciji in v Ameriki so naročili mnogo oklepnih avtomobilov itd.
Za obrambo tega gotovo ne delajo, ker se nimajo nikogar bati. Saj je ruska mandžurska armada čisto demobilizirana, prevozne priprave so razprodane, čete se vračajo, v Vladivostoku manjka ladij in mornarji so des-organizirani, notranji nemiri so pa Rusijo tako oslabili in raztrgali, da ji danes ni mogoče misliti sploh na nobeno vojno. Namen Japonske more biti le ta, da se prilasti vsega ruskega primorja ob bregovih Tihega oceana. Ce vsa Rusija v dnevih svoje moči in slave ni obranila Port Arturja—kako bi fedaj branila Vladivostok, ko bi . se v sedanjem položaju niti ne dobila za vojsko večina v dumi ali bi vojaki celo morda niti več hoteli iti na mandžursko bojišče žalostnega spomina. In tega trenutka, ko bi v Rusiji revolucija prišla tako daleč, da onemogoči oboroženo obrambo meje, čakajo Japonci, da nadaljujejo svoje delo.
Če pa je Rusija enkrat tako slaba, da se ne more braniti na- eno stran, zakaj bi mirovali sovražniki od druge strani? Finska želi, da se pridruži Švedski, in Nemčija,^hrepeni po baltiških pokrajinah.
Veliko odgovornost imajo torej zdaj oni, ki vodijo usodo Rusije. Na eni strani zahtevajo radikalne stranke nemogoče reforme, na drugi strani se upira stari odreveneli birokraški duh potrebnim premembam. Če se ne posreči najti pot, ki bi zadovoljila večino ljudstva in privedla do mirne reforme vseh gospodarskih in političnih odno-šajev Rusije, bo izbruhnil požar, in zlobni sosedje ne bodo pomagali gasiti, ampak bodo porabili priložnost, da v zmešnjavi pokradejo, kar jim pod roko pride.
Večkrat sem že čital v “Am. Slov.”, kako so rojaki spodbujali svojce na delo za razvoj družabnega življenja in res, doseglo se je že nekaj, ali pregovor pravi: “Ko napredujete, ne mislite, da ste že dovolj napredni, nego mislite si, da sedaj ste le napredovati začeli.”
Toraj, dragi rojaki, čitalci “A. S.”, za danes, mislim, sem dovolj povedal, kasneje bodem ^pet kaj omenil. Pa ne samo jaz, nego tudi drugi člani naše slavne K. S. K. Jednote so dolžni, da delujejo s peresom in besedo v pro-cvit milega nam naroda slovenskega ter-za napredek naše slavne K. S. K. Jednote, ki je dika vseh zavednih Slovencev v tej tuji deželi.
Delujmo vsi za napredek našega milega naroda in besede materine — V to ime pomozi Bog!
J. S. K—<.
NAPREJ, ROJAKI!
Birma pri sv. Štefanu na Dunaju je
trajala letos od 4. nedelje po Veliki noči do nedelje sv. Trojice. Birmanih je bilo 31,254 birmancev.
NARODNA SOLA V ST. JAKOBU NA KOROŠKEM.
Že je minulo poldrugo leto, odkar smo prvokrat stopili pred slovensko občinstvo s prošnjo: Rojaki Slovenci! Pomagajte nam sezidati “Narodno in gospodinjsko šolo”, da se z iste pomočjo rešimo narodnega pogina!
Mnogo rodoljubov se je odzvalo naši prošnji in nad 15,000 kron je v tem primeroma kratkem času došlo podpore za nameravano šolo. Obenem so se pa tudi pojavile tolike in takšne zapreke, da smo večkrat že obupavali nad uspehom ter smo sami že začenjali verjeti nasprotnikom, ki so v enomer zatrjevali: “Narodne šole v Št. Jakobu nikoli ne bode in zbrani denar bodo morali darovalcem vrniti.”
A hvala Bogu in rodoljubnim rojakom, obrnilo se je na bolje tako, da ram je danes mogoče sporočati veselo vest: Narodna in gospodinjska šola v -it. Jakobu je zagotovljena! Poskrbljeno je za večino stavbenih stroškov n zasigurana je tud; večina stroškov za vzdržavanje šole!
V	našem listu smo že večkrat pisali, opominjali in spodbujali rojake, da se naj združijo ter tako začno tem bolj napredovati v narodnem kakor tudi v družabnem življenju, zato da pokažemo tujim narodnostim, da tudi mi vemo, kako se obnašati, da dosežemo vsaj par stopinj omike ali civilizacije.
In res, naša opominjevanja niso ostala brez dobrih nasledkov. Rojaki so se v več mestih začeli zavedati in tako so v zadnjem času ustanovili več novih društev, kar kaže, da se v resnici zavedajo in žele napredovati. Društva nas družijo in nas vežejo enega na druzega, kot veže ime brata | do brata.
Mati nas. Slovencev bodi K. S. K. Jednota; ker če smo dobri udje iste,
| gotovo nas imajo vsi sobratje za pra-j vo bračo. Vsak sobrat in ud naše slavne Jednote naj bi imel vedno na prsih znak Jednote, ker le po istem ! ga Slovenec povsod širom Amerike ■ pozna, da mu je^res brat po rodu i i krvi.
Ta znak je že veliko mož združil v ! govor, ko drugače ne bi eden drugega | spoznali, da so Slovenci.
Torej sobratje, ne pozabite si pripeti ta znak na svoja prša, ko ste v domačem mestu, ali pa da potujete, ker le potem se vidno in dejansko kažete, da ljubite Jednoto, kot pravi sinovi svojo mater.
Ne sramujte se ga nositi, ker kdor se sramuje, da je Slovenec, bi bilo bolje, da se v slovenski hiši rodil ni.
Navedeno je že bilo, da nas je Slovencev tu v Ameriki čez 100,000, a vse naše organizacije morda ne štejejo skupaj 25,000 članov. Toraj le blizo ena četrtina naših rojakov se zaveda. Kje so pa drugi?!
Tem drugi pa na srce polagamo, da naj tudi oni stopijo z nami v kolo slov. narodnega napredka in se nam pridružijo, ker ne vedo ne ure ne dneva, kedaj drug drugega potrebujemo.
Nekateri grej o k tujim zavarovalnim družbam, in še ponosni so, če se imajo priliko izjaviti, da so udje katere tuje družbe, ker mislijo, da potem so nekaj več. Pomislite malo rojaki!
Vsak ve, da Anglež ali Nemec naše ljudi le takrat čisla, ko mu ti nosijo denar, ko pa naši rojaki česa potrebujejo, jim pa hrbet obrača. To se je že večkrat zgodilo, da so dediči imeli veliko sitnosti, predno so dobili usmrtnino za svojimi umrlimi, ki so bili udje kake tuje zavarovalne družbe. Zakaj ne pristopite k naši' Jed-noti, katera je že na stotine tisočakov izplačala dedičem umrlih članov brez najmanjše sitnosti?
Rojaki, podpirajte domačo Jednoto in domača podjetja! Saj vsak ve, da ko mu pride trda, da se gotovo obrne na domače ljudi, nikakor pa ne na tujce, ki nimajo srca za reveža, če je naš rojak.
Hvala Bogu, malo je še tu naših rojakov, da bi imeli izkušnje v tej reči, a ne vemo kedaj nas nesreča zadene. Zato se pa sedaj tem bolj zavedajmo, da ko pride dan potrebe, da se bodemo imeli h komu zateči.
Kot sem uvidel iz poročil glavnega tajnika' v zadnji številki “Am. Slov.”, je res naša slavna Jednota prav lepo napredovala in številke .-.povejo, za koliko članov se je Jednota v zadnjih treh mesecih pomnožila in za koliko tisočakov je premoženje iste vzrastlo.
Ravno sedaj imamo še tri nova društva, katera se spojijo z našo slavno Jednoto v najkrajšem času. Posebno pa moram pohvaliti zavedne rojake v bližnjem Rockdalu, ki so se probudili in tam zadnjo nedeljo ustanovili novo društvo.
Pristopilo je k društvu več novih članov in upanje je, da to .novo društvo bode rastlo v procvit slovenskega naroda.
V	Kaylor, Pa., so rojaki tudi ustanovili društvo.
Poznam jih veliko in skoro bi rekel, večina njih je že bila pri drugih Jednotah, opustili so druge Jednote in pristopili k naši, ker so izprevideli, da res ni katoliške organizacije, da bi našo nadkriljevala.
Rojaki v daljnem severozapadu so se tudi združili in pristopili k naši Jed-noti.
Na jugu v Mont Olive, 111., še že tudi snuje društvo in vse je že gotovo, le še sprejeto ni v Jednoto, kar se pa v najkrajšem času zgodi.
Rojaki, ki živite v mestih, kjer še ni nobenega društva naše Jednote, poglejte malo v družabno in društveno življenje drugih narodov in videli bodete, da vas žalibože v tem oziru nad-kriljujejo tuji narodi. Združite se in ustanovite društvo, da stopite v prvo vrsto omikanih narodov.
40 rudarjev utonilo. V Songuldaku
ob Črnem morju je vsled povodnji voda udrla v rudnike. 40 rudarjev je utonilo. Voda je razrušila tudi ondotno cerkev, več mostov in hiš.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizinom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
. | . V vseh lekarnah, 25 xlyin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & C0„
215 Pearl St.,	New York.
Grozen umor. Umorjeno so našli
v Parizu 25letno Françoise Leborgne. Roparji so ji prerezali vrat, porezali i prste, na katerih je imela dragocene prstane, jo slekli in odnesli s seboj tudi vso obleko.
Nove avtomatske puške je iznašel
italijanski major Cei-Rigotti. Italijanska vlada jih ovažuje in jih vpelje v kratkem v armado. Te puške imajo shrambo za 25 patron, katere je lahko mogoče zaporedoma- izstreliti. Nove vrste puška je prilično istotako težka, kakor dosedanje.
Zaklad ruskih Židov. Mr. Zangwill
v angleškem “Daily Expressu” poroča, da židovski izseljenci iz Rusije so naložili v nemške banke 38 milijonov funtov šterlingov ali 916 milijonov kron, ki so bile namenjene za revolucijsko agitacijo na Ruskem. Odkod so ruski revolucijonarji dobili to ogromno vsoto denarja? Nabrali so jo Židje iz celega sveta.
Mažarska predrznost. Pri procesiji
v Velikem Varadinu je občinstvo priredilo demonstracijo proti vojaški godbi, ki je svirala “Bog ohrani!” Občinstvo je godbo izvzvižgalo. Pri proti mažarski demonstraciji na Dunaju so se. hodili Mažarom opravičevat avstrijski ministri—mažarskim ministrom sedaj kaj sličnega' niti v glavo ne bo padlo. V Avstriji ne smejo demonstrirati proti Mažarom, Mažari pa smejo, proti Avstriji.
Oboroževanje Dalmacije. Pod tem
naslovom prinaša “Obzor” uvodni članek, kjer pravi, da obrača Italija vso pozornost na Balkan in se pripravlja na vojsko. Tako utrjuje Venecijo in išče primerne postojanka za brodovje med lagunami. Italija ima močnejše brodovje kot Avstrija in zato hiti zadnja na vso moč jačitl svojo mornarico. Dalmacija dobi železnico, a ne zato, da bi se pospešil promet, ampak iz strategičnih razlogov. Po Dalmaciji zgrade utrdbe; zlasti mislijo utrditi Kotor, Šibenik, Lošinj in druge otoke ob obali. Milijone bodo porabili v vojne s vrhe.
Železnica med Azijo in Ameriko. Ta
železnica bo največje tehniško delo, kar jih doslej pozna človeštvo. Azija in Amerika sta si na severni polarnici 171 stopinj zap. dolž. od Grennw., tako blizu, da se vidi z ene obali na drugo Med njima je kratki in ozki kanal, Beringova ožina imenovan. Doslej malo imenovana ožina bo imenitna, ker steče pod njo podmorska železnica iz Kamčatke na Aljasko ter zveže tako stari svet z novim. Amerika utegne tako s svojo močjo in s svojim kapitalom prevladati po celem velikem oceanu ter širiti svoj vpliv iz Azije proti Evropi.
Zanimiva operacija. Mnogo se je
svojčas govorilo o operaciji, ki jo je izvršil v Trstu primarij dr. Dolcetti. Enaka in še bolj komplicirana operacija se je izvršila v Gradcu v izvrstno urejeni bolnici usmiljenih bratov, kjer bolnik ni umrl, kakor se -je v Trstu zgodilo. Trinajstletni deček Alfred Streit je bil ponesreči ustreljen s puško flobertko v srce. Ko so ga prinesli v bolnico usm. bratov, so ga rentgenizovali, da so konštatirali krvavenje srca. Potem je primarij Luksch odstranil eno rebro, da je prišel do srca, ga odprl in zašil rano na levem srčnem predalu. Bolnik je sedaj ozdravljen..
Sijajni sprejem dr. Luegerja na Dunaju. Ves Dunaj stoji pod vtiskom sijajnega sprejema, katerega so Du-najčanje iz proste duše priredili svojemu županu dr. Luegerju, ki se je vrnil iz Bukarešta. Dr. Luegerja vožnja s kolodvora v mestno hišo je bila vožnja triumfatorja. S kolodvora do mestne hiše je stalo na tisoče in tisoče občinstva v špalirju, trg pred mestno hišo je bil natlačeno poln vsa množica pa je kot iz enega grla klicala dr. Luegerju gromovito dobrošlico. Dame so metale v Luegerjev voz bele nageljne. Konečno so Dunajčanje dr. Luegerja na ramenih nesli v njegovo stanovanje. To je prišlo vse res iz srca, navdušenje množice je bilo nepopisno. Si-jajnejših vsprejemov na Dunaju še ni imel noben vladar kot nesebično delavni dr. Lueger.
«ASE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da 80 pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežini in prekaje-aim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway. Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
oooooooooooooocxxxxxxxxx>oo
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
---+00+---
G
ostilnicar ....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
Velika prodajalna krasnega blaga.
DR. STRUZINSKY,
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,	Joliet, III.
Šivam, popravljam in Čistim obleke. Po najnižje ceni.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Gîrt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gftl., staro vino po 50o galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino s)i\o\Io. Pino muškate! vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,CaI.
Hrvatom in Slovencem priporočam"Svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street. N. W. Phone 4391
Pozor Slovani!
Pridite na
veliko razprodajo
raznih
oMza moške, čevljev, klobukov, srajc
ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas, po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete,da naše blago je fino i prav poceni.
Rojaki svoji k svojim! V obilen obisk se priporoča FRANK JURIČIČ 920 N. Chicago st. Joliet, 111.
Zlati ženitoranjske prstani.
Raznih vrst in velikosti.
Ta prodajalna je ena največjih v kateri si zamorete kupiti zlatnino po naj nižji ceni.
Vse blago je jamčeno.
ROBT P. KIEP
ZLATAR,
207 N. Chicago St. JOLIET
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Slovencem iq Hrvatom |
v Jolietu in po vseh Združenih dr- X žavah naznanjam, da imam lote ♦ naprodaj v najugodnejših krajih A v Jolietu. Ce želite kupiti dobro loto oglasite se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.
Ig. Česniku, R. F. D. No. 5.
PI;one 183 R. N. W.
C, E. ANTRAM, lastnik.
205 Barber Bldg. JOLIET, ILL.
♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ *«+<>♦♦
Tli Joliet National Bil
• _______
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000,
T. A. MASON, predsednik.
O. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLV, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
•«Pozlačena ura za $3.98
še nikoli ni bila ponujana.
Mi vara pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro z dvema pokrovaraa, z gornjim navijakom in z uafinejlera ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in expresne stroške. Jamčena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse po poSti ne da bivaš kaj stalo. Buo uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročauini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rech & Co., Jewelers, Dept. 183 Chicago, III
John Stefanie
na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodko. Northwestern Phone 348. JOLIET.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"THe U. S.’" iOc. in ‘‘Meersctianmn 5c.
Na drobno se prodajajo povaodj na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Prvi slovensko - hrvaški
“DOM”
v" Rockdale, 111.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobro došli.
Valentin Fajnik, lastnik.
Chicago Phone4653.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.
Prejema raznovrstne denarne uloge pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsedn 0. H. TALCOTT, blagajnik
•••••••»••■■■M———i
MAUSAR BROS..
200 Jackson St.., na voglu Ottawa,
JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
t
-§)	3—	S
o+ooooc
? Dru<
Društvene vesti.
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
Novoustanovljeno društvo sv. Treh Kraljev v Rockdale, P. O. Joliet, 111., prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena članov so:	Anton Golobič,
roj 1888, Franc Zupančič, roj 1887, Anton Buščaj, roj 1886, Jernej Lavrič, roj 1885, Jožef Pirnat, roj 1885, Jožef Šuštar, roj 1884, Martin Bukovec, roj 1884, Franc Strojin, roj 1883, Janez Nampelj, roj 1883, Franc Schnel-ler, roj 1882, Mihael Kozlevčar, roj 1881, Jožef Levstik, roj 1879, Jurij Buščaj, roj 1878, Martin Žagar, roj 1874, Janez Okoren, roj 1873, Janez Kamnikar, roj 1871, Alojzij Piškur, roj 1870, Jožef Mohorčič, roj 1870, Jožef Kose, roj 1868, Franc Bolte, roj 1867, Franc Motoz, roj 1863.
Dr. št. 21 članov.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO:
Novo društvo sv. Barbare štev. 97, v Mount Olive, 111., sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 19. julija 1906. Člani so sledeči:	9947 Viljem Knes< roj
1887, 9948 Janez Milnovič, roj 1886, 9949. Anton Knes, roj 1885, 9950 Jožef Ožanič, roj 1883, 9951 Andrej Šlat, roj 1882, 9932 Andrej Obrano/ič, roj 1885, 9953 Janez M. Knes, roj 1880, 9954 Vincenc Mladenič, roj 1870, Karol Kukavic, roj t877, 9956 Oton Kirbach, roj 1876, 9957 Štefan Grbovac, roj 1875, 9958 Janez Kaplja, roj 1874, 9959 Franc Kern, roj 1872, 9960 Janez Szis-lorvski, roj 1872, 9661 Valentin Andoišek, roj 1872, 9902 Janez Bunca, roj 1869, 9063 Janez Repolusk, roj 1868, 9964 Franc Pucel roj 1866, 9965 Viktor Meran, roj 1866, 9966 Matevž Polovic, roj 1861, 9967 Luka Dier, roj 1861.	Dr št 21 članov.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv: Jožefa 12, Forest City, Pa., 9968 Anton Sever, roj 1883, spr.
19. julija 1906.	Dr. št. 195 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 9969 Janez Štrukelj, roj 1869, spr. 19. julija 1906.	Dr. št. 73 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 9970 Štefan Jandrlič, roj 1881, 9971 Janez Juretič, roj 1873, 9972 Matija Kovačič, roj 1866, spr. 19. jul. 1906.
Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Mint}., 9973 Nikolaj Osoja, roj 1879, 9974 Anton Belaj, roj 1879, 9975 Matija Peteh,, roj 1875, 9976 Jakob Samsa, loj 1867, spr. 19. jul. 1906.	Dr. št. 178 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9977.Stanko Žunič, roj 1887, 9978 Jurij Krajačič, roj 1887, 9979 Mihael Špehar, roj :886, 9980 Matija Rogina, roj 1882, 1881 Jurij Desina, roj 1880, spr. 19. julija 1906.
Dr. št. 137 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 9982 Matija Bajuk, roj 1872, spr. 19.
jul. 1906.	"Dr. št. 79 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 9983 Franc Flajnik, roj 1881, spr. 19. jul. 1906.	Dr. št. 125 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 9984 Ludvik Graiber, roj 1878, spr. 19. jul. 1906.	Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 9985 Janez Petkovšek, roj 1888, 9986 Peter Terček, roj 1888, 9987 Anton Bravničar, roj 1882, 9988 Anton Martinjak, roj 1879, 9989 Janez Kavčič, roj 18866, spr. 19. jul. 1906.
Dr. št. 236 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9990 Jožef Kljun, roj 1888, 9991 Jožef Šušteršič, roj 1884, 9992 Jožef Hren, roj 1877, spr. J9. jul. 1906:'
Dr. št. 246 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 9993 Matija Kočevar, roj 188^, spr. 19. jul. 1906.	Društvo št. 22 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 9994 Franc Kramer, roj 1888, 9995 Albert Kramer, roj 1886, 9996 Ludvik Kastigar, roj 1880, 9997 Janez" Kramer, roj 1862, spr. 19. jul. 1906.	Dr. št. 86 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 9998 Franc Hervatin, roj 1885, 9999 Andrej Cerar, roj 1867, spr. 19. jul. 1906. Dr. št. 64 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 10000 Janez Smrekar, roj 1888, 10001 Mihael Lamuth, roj 1887, 10002 Janez Hauptman, roj 1881, 10003 Janez Miketič, roj 1881, spr. 19. jul. 1906.	Dr. št. 31 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 10004 Franc Habič, roj 1884, 10005 Jožef Witovski, roj 1883, 10006 Martin Skala, roj i88r, 10007 Jožef Haramija, roj 1876, 10008 Nikolaj Gojmerec, roj 1873, 10009 Luka Mustafa, 1863, spr. 19. jul. 1906.	Dr. št. 36 članov.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94', Cumberland, Wyo., 10010 Jakob Kramer, roj 1881, 10011 Franc Tlaker, roj 1877, spr. 19. jul. 1906.
Dr. št. 14 članov.
PRESTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala^, k društvu sv. Barbare 74, Springfield, lil., 5383 Janez Valentin, 16. jul. 1906.	I. dr. št. 22 članov.
II. dr. št. 45 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 7746 Anton Mausar, 13. jul. 1906. I. dr. št. 22 članov.
II. dr. št, 84 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI:
K društvu Matere Božje 79, Waukegan, 111., 8978 Janez Zalar, u. julija 1906.
Dr. št. 75 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI:
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 8855 Anton Zaletel, 12. julija 1906.
Dr. št. 245 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 8721 Franc Omahen, 919 Alojzij Vovk, 6359 Mihael Pelednak, 7607 Janez Skubic, 11. julija 1906.
Dr. št. 194 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan,s 111., 5861 Janez Merzlikar, 6097 Anton Suhadolnik", 16. julija 1906.	Dr. št. 231 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59* Eveleth, Minn., 2554 Jožef Bajuk,
Jožef Sobar, 7961 Janez Pečavar, 8174 Janez Gornik, 6801 Peter Petrušič, 10. jul. 1906.	Dr- št- 243 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 4974 Franč Šušteršič, 9017 Anton Čandek, 13. julija- 1906.	Dr. št. 82 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 7683 Alojzij Marinko, 7702 Lovrenc Petrovčič, 11. jul. 1906.	Dr. št. 73 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7839 Bartol Križaj, 7845 Franc Lipoglav, 16. julija 1906.	Dr. št. 56 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 2793 Ana Jerman, roj 1885, 2794 Katarina Duša, roj 1879, spr. 19. julija 1906.	Dr. št. 101 članico.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 2795 Uršula Čuk, roj 1888, 2796 Marija Šivic, roj 1888, 2797 Helena Derk, roj 1879, spr. 19. jul. 1906.
Dr. št. 92 članic.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2798 Ivana Kral, roj 1883, spr. 19. lgo6	Dr. št. 71 članic.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 2799 Ivana Janc, roj 1884, spr. 19. jul. 1906.	Dr. št. 36 članic.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 2800 Frančiška Osojnik, roj 1874, 2801 Frančiška Kramer, roj-1863, spr. 19. jul. 1906.
Dr. št. 13 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 2802 Marija Kapeler, roj 1887, 2803 Marija Holka, roj 1878, spr. 19. jul. 1906. Dr. št. 25 članic. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 2804 Neža Dobravc, roj 1876, spr.
19. jul. 1906.	Dr. št. 4 članice.
K društvu sv. Antona Pad. 87 Joliet, 111., 2805 Frančiška Starc, roj 1885, spr.
19. jul. 1906.	Dr- št 2 članice.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankim, Pa., 2806 Marija Haramija, spr. 19. jul. 1906.	Dr. št. 5 članic.
SUSPENDOVANE CLANICE:
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 208 Marija Šušteršič, 13.
julija 1906.	Dr. št. 11 članic.
Od društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 2743 Ana Bubanovič, 16. julija 1906.
Dr. št. 24 članic.
IZ URADA NADZORNIKOV.
Tem potom izjavljamo, da smo pri pregledovanju uradnih knjig K. S. K. Jednote našli vse v popolnem redu. Glavni tajnik vodi knjige tako natančno in pravilno, da smo pri nadzorovanju istih prihranili mnogo časa sebi in stroškov Jednoti, oziroma njenim članom.
Naša K. S. K. Jednota je sedaj na prav dobri podlagi in prav lepo napreduje. V zadnjih par letih se je posebno visoko pomnožilo število članov. Istotako se je pomnožilo Jednotino premoženje, ki je znašalo dne 1. julija 1906 nič manj kakor $51,269.39, t. j. za dokaj tisočakov več, nego pred šestimi meseci. Obresti dobiva naša Jednota od $48,000; čeravno niso iste velike, pa vendar z leti še znatno pomnože Jednotino premoženje.
Joliet, Ilt.,‘ 16. jul. 1906.
Anton Golobitsh, Paul Schneller, Jos. Sitar, nadzorniki.
Rockdale, 111., 17. jul.—Čast nam je naznaniti Slovencem v Ameriki, da tudi mi Slovenci v Rockdalu, 111., ne
zaostajamo za drugimi rojaki.
Naša največja želja je bila, da si ustanovimo svoje društvo v našem mestu, ker tu je več slovenskih fantov, ki še niso pri nobenem društvu, a bi radi biji pri katerem v domačem mestu.' Ker pa dosedaj društva nismo imeli v našem mestu, zato smo se zbrali v nedeljo dne 1. julija v Žagarjevi dvorani. Ker pa ti možje, ki še niso pri nobenem društvu, niso še izurjeni toliko v tej reči, zato nas sta na našo žfeljo posetila rojaka gg. Jos. Klepec, upr. A. S. in Frank Skole iz Jolieta. Oba sta že delj časa z nami neumorno delovala, da se ustanovi društvo, in da pristopijo k istemu vsi tisti, ki še niso člani nobenega društva. Seja ali zbor se je začel ob 2. uri popoludne. Volil se je začasni in ustanovni odbor. Izvoljeni so bili v ustanovni odbor sledeči:
Josip Klepec, predsednik,
Ignac Verbič, tajnik,
Frank Skole, zapisnikar,
John Pirtz, blagajnik,
Ko ■ se je volitev končala, je predsednik tega novega društva začel govoriti o koristi društva in kako imenitno je, če je človek član katerega društva naše slavne K. S. K. J., ki je ponos Slovencev v Ameriki, in vsi ki so člani iste se imenujejo bratje med seboj ter delujejo, po bratsko. Vsi skrbe za enega in eden za vse. Rekel je nadalje, da društva in Jednota' nas vežejo skupaj, da moremo tembolje napredovati v korist slovenskega naroda. Potem smo se domenili, da se naj naše društvo spoji s slavno K. S. K Jednoto.
Predsednik vpraša, kakšno ime da naj damo novo ustanovljenemu društvu.
Nekateri so bili, da se naj to novo društvo imenuje:	društvo presvete
Trojice, a drugih je bilo, da naj bode društvo sv. Treh Kraljev. Predsednik da na glasovanje in večina mož je, da se imenuje to novo društvo sv. Treh Kraljev.
Torej sedaj imamo tu v Rockdalu društvo sv. Treh Kraljev! To je bilo veliko veselje za vse naše mesto, ker to je eden korak v napredek naših rojakov. Takega dne Rockdale ne bode več doživel. Bilo je že pozno in ni bilo več dosti časa, zato smo se domenili, da drugo nedeljo se zopet snidemo, in da naj predsednik g. Jos. Klepec pripelje tudi zdravnika seboj, da nove člane pregleda. Ker ni bilo več veliko časa, zato je predsednik na željo društva zaključil sejo. Podali smo si bratsko roke, in na svidenje, da drugo nedeljo se zopet snidemo.
Prišel je že čas te druge nedelje, ko se smo zbrali na povelje ustanovnega predsednika g. J. Klepec zopet v Žagarjevi dvorani.
Ob pol drugi uri pridrdra kara električne železnice in na veselje vseh nas v Rockdalu stanujočih zavednih Slovencev so iz iste izstopili sledeči gospodje: J. Klepec, predsednik, našega novega društva, Jos. Dunda, glavni tajnik K. S. K. J., Dr. M. Ivec, vrhovni zdravnik K. S. K. J., Fr. Skole, iti nadzornik K. S. K. J. Jos Sitar.
Slovenci v Rockdalu Smo nam dobrodošle rojake sprejeli in šli v dvorano, da nas Dr. M. Ivec preišče. To je trajalo nekaj časa. Ko so bili že vsi preiskani je predsednik društva J. Klepec otvoril sejo z molitvijo v čast svetim Trem Kraljem. Preberejo . se imena ustanovnega odbora, in so bili vsi navzoči. Predsednik br. J. Klepec vstane in pove, da sedaj bode volitev stalnega odbora za naše društvo, in da naj volijo najprvo predsednika namesto njega, ker on noče biti predsednik več, ker je še prej rekel, da bode on predsednik le, dokler bode trajala ustanovitev društva.
Volitev je izpala tako-le:
Martin Žagar, predsednik,
John Drnulc, podpredsednik,
Ignac Verbič, tajnik in delegat,
Jos. Pekol, zapisnikar,
John Okoren, blagajnik,
John Pirtz, Geo. Buščaj in Jos. Šuštar, nadzorniki.
Ko* se je volitev dokončala, je brat predsednik Jos. Klepec imel lep govor o društvu i Jednoti ter posebno na srce pokladal novim uradnikom in članom, da naj vsak svoje dolžnosti zvesto spolnuje. Nadalje je govoril, kako izvenrednega pomena je to za naše društvo, ker ima na svoji prvi in ustanovni seji tri glavne urad nike K. S. K. J., katerih gotovp nobeno društvo pri ustanovitvi ni imelo.
Končujoč svoj govor, je dostavil, da vse društvo zakliče vsem prisostujo čim trikrat “Slava!” Nato je burni “Slava” odmeval po dvorani.
Potem je brat predsecmik predstavil našemu društvu g. Jos. Dunda, gl. tajnika K. S. K. Jednote, in tudi g. Dunda je s svojo besedo izrazil za hvalo članom našega društva, da so storili tako velik korak v naprednost ter razložil nekaj o K. S. K. J. Brat predsednik še predstavi g. dr. M. Ivca gl. zdravnika K. S. K. J. Tudi dr. Ivec je povedal več lepih reči o naši slavni Jednoti ter na zadnje zaklical da naj hišni oče preskrbi par sodčkov piva, da si ugasimo žejo in potem eno prav moško po domače zapojemo. In res, pijače je bilo več kot dovolj petje se je pa razlegalo po okolici dokler ni poknil na zadnjem sodčku obroč.
Ker je ta naš prvi dopis skoro dovolj velik, zato bo treba končati. Pred no pa sklenemo, se prav lepo zahvalimo vsem rojakom, posebno pa preje
omenjenim gospodom in sobratom iz Jolieta, ker so res postavili glavni steber našega društva, katero naj cvete in napreduje pod vodstvom dobrega odbora in pod varstvom njega patronov sv. Treh Kraljev, dokler bodejo Slovenci v Rockdalu svoje narodne pesmi peli in se po domače veselili. Pozdrav vsem sobratom K. S. K. Jednote, a Am. Slovenec pa naj še bolj napreduje ter spodbuja rojake na delo, da bodemo še v drugih mestih videli več napredka. Saj se mu gotovo posreči.
Ustanovni odbor društva sv. Treh Kraljev.
Chicago, Ul., 17. jul.—Društvo sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. bo imelo mesečno sejo v nedeljo, dne 22. julija in obenem tudi poluletni račun. Prosim nadzornike, da pridejo o pravem času, da pregledajo knjige. Nadalje prosim tudi vse brate, da se udeleže seje v obilnem številu, ker imamo nekaj važnih stvarij obravnavati. Bratski pozdrav!
John Starec, tajnik.
Fleming, Kans., 15. jul.—Naše društvo sv. Alojzija št. 83 K. S. K. J. je sklenilo pri zadnji mesečni seji, da priredi slavnost v čast našemu društvenemu patronu sv. Alojziju. Že na predzadnji seji se je govorilo o tem, pa smo preložili na poznejši čas, ker nas je zadržavalo predolgo štapanje dela.
Slavnost bomo obhajali dne. 29. julij... Vspored: Društvo naj se zbere ob 10. uri v kompanijski dvorani, odkoder skupno odkorakamo v cerkev, kjer se bo služila sv. maša o pole.naj-sti uri. Po sv. maši odkorakamo skupno nazaj v kompanijsko dvorano, kjer se prične veselica in ples.
Vse rojake v tukajšnji okolici prosimo, da se čim največ mogoče udeležijo te naše slavnosti in tudi veselice. O priliki vam radi povrnemo prijaznost. Posebno zdaj se vam nudi priložnost obiskati nas, ko že vozi električna kara. Le pet minut še imate iti do naše kompanijske dvorane. Torej rojaki in vsa slovenska društva iz Chakopee, Frontenac, Daisy Hilla in Minerala—na veselo svidenje dne 29. julija v kompanijski dvorani! Za dobro postrežbo, pijačo in godbo preskrbimo.
Srčen pozdrav vsem rojakom po Ameriki!
John Dobravc.
Cumberland, Wyo., 12. jul,—Cenj. urednik, blagovolite sprejeti par vrstic v priljubljeni nam list A. S.
Kakor Vam je znano, smo si, tukaj ustanovili društvo Marije Zdravje bolnikov, ki je zdaj že tretje slovensko tukajšnjem kraju. V nedeljo 8. t. m. se je vršila seja in volitev I. in II. tajnika, ker sta se dosedanji I. tajnik Maks' Hanžič in II. tajnik Frank Ve-zočnik preselila v drug okraj za delom. Zdaj smo si izvolili za I. tajnika Gregorja Port in za II. tajnika pa Franca Hlačuna. Priporočala sta se dva nova uda, ki ju je društvo sprejeli) in to sta Frank Tlaker in Jakob Kramer.
Tukaj nas je precejšno število Slovencev, ki delamo večinoma vsi v premogovnikih. Plača je še precej dobra in tudi delo se zdaj lahko dobi tukaj.
Z bratskim pozdravom
Martin Bačun, delegat.
JONTES <Ss OO.
801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215 Joliet, III.
Pozor, sionske
ij '
AkO želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zalogi imamo doma-delane klobase in fine prekajene klobase.
Meso Lu klobase poSiljajBo trgovcem iti drugitu na. vso kraje.
Oglasite se pismeno ali osebno.
Dobra postrežba nizke cene.
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki.
Zdravimo vse pljučne, želodčne, srčne, ečesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, splok vse notranje in zunanje bolezni, in sploh vse
MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Dobra prava in cena zdravila. Izkuš-mi z iravniki z evropoj sko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki. Pišite ali pridite. Ni humbug. Vsak bolnik sa lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na pogled.
GOVORI SE SLOVENSKI IN HRVATSKI.
Ordinacijske uro so vsak dan od D zjujraj do G zvečer ob sredah in sobotah pa do 8. ure in ob nedeljah od 9. zjuraj do 1. ure popoludne
THE WORLD’S MEDICAL INSTITUTE
38 East 7th Street.
NEW YORK, N. Y.
. .East Helena, Mont., 9. jul.—Cenj. g. urednik, prosim malo prostora v nam priljubljenem listu A. S., da sporočim 9 naši naselbini East Helena.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 45. K. S. K. J. je imelo svoje glavno zborovanje dne 5. julija, na dan sv. Cirila in Metoda, ter obenem volitev novega odbora, ki je sledeči:
John Sašek, predsednik,
John Andoišek, podpredsednik, Martin Ovniček, I. tajnik,
John A. Sašek, II. tajnik,
Josip Luzar, blagajnik in delegat. Frank Suhadolnik, Peter Petek in Nik Veržuh, odborniki,
Mat. Cvar, Frank Luzar in John Pahale, bolniški odborniki,
John Mala in Anton Goršič, zastavonosca,
Josip Pust, maršal,
John Fabjaflc, podmaršal.
Društvena seja se vrši vsaki mesec dvakrat in sicer 14. in 18. v cerkveni dvorani ob 7. uri 30 minut zvečer.
Zatorej vabim vse ude, kateri so tukaj ali pa kje drugje, da redno prihajajo na seje vsaki mesec in pošiljajo svoje mesečne doneske.
Opozarjam tudi tiste, kateri še ne pripadajo nobenemu društvu, da naj pristopijo h kakemu kakor hitro je mogoče, zakaj nobeden ne ve, kedaj ga nesreča zadene tu ali tam, pa hudo je, če nima nobene podpore. Zatorej se domislite prej, dokler je še čas, in ne potem, kadar je že voda v grlu.
K sklepu mojega dopisa lepo pozdravljam vse brate in sestre K. S. K. J. in vse rojake širom Amerike, a tebi, A- S., pa želim obilo uspeha in naročnikov predplačnikov.
Martin Ovniček, I. tajnik.
JOLIET CITIZENS BREWING- CO.
Collins Street, Joliet, Illinois.
Izdelovalci najboljšega piva steklenicah.
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111.
Velika prodaja domačih krvavia in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim Irgovooa* na vse kraje. Pišite po cenik
Imamo veliko zalogo svežega, slanega
in prekajenega mesa. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone G06
Chicago Phone 15J
R. 0. Bertnik.
D. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 wutov.	5 oentov.
403 Cass St., nadstr .JOLIET.
0. W. Brown, prods Robt. Pllcbar, podprodn. W. G. Wiioox, kaalr.
I
Kapital $100,000.00,
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Chicago, 111., 12. jul.—Pred odho-hodom v staro domovino, kamor me vlečejo spomini in najlepši vtiski mojih živih dnij, pozdravljam vse moje sorodnike, prijatelje in znance ter jim kličem: Z Bogom!
Ivanka Mahnič.
Jolietske novice.
—Louis H. Piepenbrink je republikanski kandidat za potrjevalca oporok za Will county. Prvotne volitve (primaries) bodo dne 4. avgusta 1906.
HOWARD M. SNAPP.
Kongresnik Snapp je kanlidat za zopetno nominacijo za kongresnika iz 11. kongresnega distrikta države Illinois.
PRVOTNE VOLITVE BODO V SOBOTO, DNE 4. AVGUSTA 1906-
/
Medved in princesa.
* Spisal Franc Breear.
In mladi medved je lepo pri materi in ni ga strah, ampak še prav prijetno mu je in jako dobro se počuti...Vse to je pozabil mladi medved, in zdaj nosi prelep trak okoli vratu in hodi za mlado princeso. Kadar ona sede, leže on zrafven nje in jako je vesel, ako nnn crrnio nncm na nieerov mehki
Lepa princesa in mlad princ sta šla po velikem gabrovem drevoredu. Sla sta in sta hotela pogledati vjetega medveda, med potjo pa sta si pripovedovala, kako se imata rada iz vsega srca. To pa sta govorila, ker sta se imela zares rada, ali pa sta se le tako pogovarjala lepim mladostnim letom v veselo zabavo. Princesa je imela lepe lase in lepe oči, po licih pa je bila bela in prav malo rdeča, kakor vse mlade in plemenite gospodične. Res je bila taka, kakor bi njihovo staro, plemenito deblo pognalo v veseli spomladi mlado vejico, zeleno in lepo cvetočo. Pa tudi princ je bil mlad in lep, ker bi ga sicer princesa ne imela tako srčno rada.
Njihov grad je stal sredi naše lepe dežele na-kraju, ki ga je obsevalo najbolj toplo solnce. Star in ponosen, ves obraščen z zelenjem, velik in bogat, da ga je zavidala cela naša dežela. Velik, črn gozd je segal prav do njega na treh straneh, proti jugu pa je bilo odprto široko, lepo zeleno in zelo rodovitno polje, tam za polji pa je ležala revna vas—veliko starih umazanih hiš, kakor so večinoma vasi v naši lepi deželi.
V	ponosnem gradu pa so stanovali ponosni prebivalci. Kdo bi dovolj upošteval njihovo staro, plemenito kri, čisto in neskvarjeno, in v dolgih stoletjih skrbno varovano? Ni mogoče. Plemenita je kakor staro vino, ohranjeno in boječe čuvano iz pozabljenih dob. Kipela je, ko je branila mogočna pest junaških graščakov našo ubogo in usmiljenja vredno deželo hudih, sovražnikov, in ponosno kipi še dandanes, ko se ozira lepi grad na strgano in umazano vas in ko si pripovedujeta princ in princesa sladke reči v gabrovem drevoredu.
Lepa princesa in mladi princ sta šla, bil pa je večer, prijeten in pomladen, da sta bila oba jako vesela. Ko je padal večer, je bilo namreč v njihovem .drevoredu vedno zelo lepo: Prihajal je mrak-zaspanec iz svojega domovja, iz črnega gozda in je nalahko objel ponosni dvor in tudi stari košati drevored; za polji pa so se prižgale drobne luči in so lepo svetile skozi majhna, umazana okna, da se je vedno zdelo drobni princezi, da so stopile zvezde' na tla njej na čast in sladko veselje, ostale pa so—uboge, ponižne zvezdice —v spodobni razdalji in le žarki hite k lepi princezi. Tako je padal večer in čez polja se je vračal kmet domov, truden in žalosten, s povešeno glavo in poln strahu. Daleč se je ognil ponosnega gradu in niti pogledal ga ni, ognil se je košatega drevoreda in ni obstal in pogledal; a tudi takrat bi ne obstal in pogledal, če bi vedel, da se v njem. sprehaja mlada in zelo lepa princeza, sicer tako ljuba in mikavna vsem lepote željnim očem. Šel je in se je izgubil v raztrgani vasi—ubogi žalostni mož s trudno, povešeno glavo.
Princesa in princ pa nista bila žalostna, ampak v njunih srcih je stalo razun ljubezni celo prijetno veselje. Prekoračila sta drevored in sta prišla do gozda za gradom, v srcu mlade princese, pa se je takrat vzbudilo veselje. Tam je imel namreč svoje ubogo domovje mladi medved, ki so ga danes ujeli in zaprli: postal je nevaren in napravil bi bil gotovo grozne stvari.
Vse to pa je bilo zato, ker mladi medved ni bil pameten in lepo ponižen. O kako lepo življenje bi živel, da ni naenkrat spremenil svoje natore in postal drzen in divji! Dobro bi se mu bilo godilo v bogatem gradu, kakor se godi mnogim ljudem v naši deželi, ki ne spreminjajo natore svoje z obleko vred in ki so ponižni in pohlevni ter spoštujejo plemenite rodove in njihove zgodovinsko utrjene pravice.
V	prvem letu svojega življenja je prišel mladi medved v grad. Dobili so ga v gozdu, ko so mu ubili mater, in ga pripeljali v velike sobe in ga lepo nakrmili. Mlada princesa mu je precej takrat privezala moder trak okoli vratu, tako da je bil. medved res jako lep in ličen.
Krasen medved! Jako lep medved! Ta bo moj, vedno bo moj, varoval me bo in me bo čuval! Za mano bo hodil vse življenje in mi lepo služil.’
Zaploskala je mlada princesa s svojima mehkima rokama, sladko se- nasmejala in se pripognila k medvedu; popravila mu je lepi, modri trak in ga ljubeče pobožala po mehki, svetli dlaki. In on bi takrat lehijo bil začel svoje srečno življenje in res ga je za-č.i s , prikupljivo udanostjo in srca osvajajočo ponižnostjo: Ni se namreč umaknil, ampak je lepo princeso celo prijazno pogledal, z dolžnim strahom seveda in s primernim spoštovanjem.
"Res pameten medved. Z njim se bo dalo shajati in vidi se tudj, da razume svoj položaj v našem gradu", je pritegnil tudi lepe princese plemeniti oče.
Takoj prvo uro se je prikupil mladi medved vsem visokim srcem s svojo izredno in jako nenavadno krotkostjo. Glej, mladina, lepih'zgledov..
TAkrat je medved prvič pozabil svoje natore. Kakor bi se mu bili izbrisali na'enkrat vsi lepi spomini: brezmejni gozd in prosta pot in vse svobodno veselje. Pozabil je divjih in neskončno lepili noči v gozdu. Vihar povsod in bliski in grom; silen dež tolče ob listje in zemlja bobni, morda se celo maja. Tema je in .-le’zdaj-in zdaj se zasveti gozd v rdečem plamenu in zopet tem9 in zemlja bobni...
vrat; kajti njena noga je zelo lahka in črevelj jako mehak, vrhu tega je pa to tudi znamenje velike ljubezni. Tako je zaspala v medvedu vsa čudovita moč in vsi so'bili jako veseli, da je pohabil vse grde in nespodobne divjosti. Služil je zvesto lepi, drobni princesi in ni je zapustil za en korak: če je sedela v sobi in gledala- svetlo solnce skozi visoka okna ter bila žalostna, da ji ne morejo utrgati kos sinjega neba in ga obesiti s pomladnim solncem vred v njeni lepi sobi, -ali če je sedela v senci in brala lepe pesmi,’ki so pripovedovale o plemeniti ljubezni in čudoviti zvestobi, ali če je na kak drug način krajšala svojega mladega in zelo srečnega življenja čas, vedno je bil ob njenih nogah in jo gledal udano in ponižno: “Glej, tu sem pred teboj in ne misli, da še vem, da spi v meni divja moč našega rodu. Pozabil sem' to že zdavnaj in nisem nikomur prav nič nevaren. Dokler me bo grela tvoja ljubezen, tolikoJiasa ti ne pozabim dolžne zvestobe in udano-sti.”
Tako so govorile mirne oči mladega medveda, ali vsaj lepa princpsa je brala to v njih. Kajti ona je jako ljubila mehke in pesniške besede.
Vse to pa je bilo do danes, ko je prišla v deželo lepa pomlad in se je zbudila čudna moč v naši lepi deželi. Mlada princesa je sedela v vrtu in je imela na sebi lahko pomladno bluzo, okoli uje je pa bilo tudi vse pomladno. Zasvetilo se je lepo naše nebo, sinje in neizmerno globoko , in zabliščala se je svetloba;—vse to je bilo,tako lepo, da se princesa ni zdela zraven take krasote kakor pomlad, ampak samo kakor spomin pomladi. Cvetele so črešnje in so bile polne drobnih čebel —-oj cvetoča črešnja, zakaj človek ne pozabi nikdar tvojega cvetja! In breskve so vse cvetele, ne, krvavele so svojo žlahtno, srčno kri in kapljale so dišeče, drage kapljice na mlado zemljo, ki jih je sesala in sesala in je tudi sama rdela in oživljala.. . Padla je marsikatera kaplja tudi na lepo princeso, na njene čudovito lepe lase in na lahko pomladno bluzo, da so bili vsi svilnati plavi lasje polni rdečih kapljic in vsa lepa bluza krvava od dišeče in žlahtne krvi. Mlada princesa pa je bila zelo srečna in ni vedela, ali je njena žlahtna kri bolj plemenita in dragocena ali morda srčna kri cvetoče breskve...
Tako je sedela princesa pod cvetočo breskvijo in medved je ležal ob njenih nogah. Lepa princesa pa je postala naenkrat v lepih, prešernih pomladnih urah tudi sama prešerna in se je pre-ljubeznivo igrala z ubogim medvedom. Mehko je počivala njena drobna noga na njegovem vratu, ona pa se je pripognila in ga je vlekla za ušesa. To ji je namreč delalo veliko veselje in presladko se je smejala.
To je bil nesrečni trenotek, ko je mladi medved naenkrat spremenil svojo ponižno in zelo pohlevno natoro. Morda se je spomnil lepe spomladi tam v globokem gozdiu morda ga je stiskal modri trak na vratu, morda mu je bilo od nekdaj sojeno, da ne živi nikoli dobro in udobno. • Kajti naenkrat se jé vzpel in v hipu je bil silno velik in nenavadno močan. In prestrašila se je uboga mlada princesa,' zavpila in je skočila.
Zbežala je z mehkimi čr.evlji preko trdega peska in komaj je čutila medvedov objem. Samo bluza je bila umazana od grdih in divjih tac in celo nekoliko strgana je bila lepa pomladna bluza.
Tisto uro je uboga princesa veliko jokala. Pala je svoji dobri materi okoli vratu, njeni plavi kakor svilnati lasje so se usuli po objokanem in lepo prebledelem obrazu in malo je drhtela qd žalosti, in strahu. O uboga mlada' princesa!
In. še tisto uro sp uklenili mladega medvetja. Prišli šo ponj, on pa je ležal pod breskvijo in se ni menil za pomlad. A pray je bilo, da so ga uklenili, kajti počel b: bil najbrž grozne reči, ker je bit divjega in surovega rodu.
Mlada princesa in lepi princ sta pri-'b. do.prostora, kjer je bil zaprt divji medved. V skalovju vsekana kletka n na eni strani zaprta z železnimi vratini in zgoraj odprta. In sredi mrtvega, trdega kamenja so vsadili v kletko živo smreko, vitko in visoko, da je molela s svojim vrhom na prosto, kjer. se je fazprostiral velik in lep gozd brez konca in kraja. Medved je ežal v kletki in imel naslonjeno mehko glavo ob trdi kamen; bil je najbrže jako žalosten.	-
Začudila se je princesa, ko ga je »videla:
"Kdo bi si misiil! Mirna in pohlev-la žival in podivja ob lepem pomlad-lem popoldnevu .. . ”
"Vedno sem vam pravil, princesa. To je nezanesljiv rod in č^ivek mu ne ime nikoli zaupati. Na verigi bi moral biti vedno in potem je miren in zelo zabaven včasi. Če se--mu dobro ?odi,' postane divji m morda besen: •emara se spomni svoje davne preteklosti ali bogvedi česa. Res, tak je, kakor ljudje tukaj okoli...”
"Res—tako sem vesela! Pomislite —pridrve se danes dopoludne, a nede-ja je in dan Gospodov, strašni ljud-v in silna množica. Moj Bog, kaj ločejo ti ljudje pred gradom? Stojim pri oknu in gledam in zelo me je bilo strah. A mora-l se jih je človek ..strašiti:	Divji in grdi in slabo obie-
čeni, kakor bi ne bila nedelja in dan Gospodov. In vidim, pridejo pred grad in naravnost v moj lepi vrt. Šli so po stezah, a mnogi je .stopil s svojimi grdimi, okornimi škornji tudi na lepo gredico: in šli so drhteči narcisi —ah ti ljudje brez srca!-—in lepi rdeči m beli nageljni, ki bi se bili prav kmal razcveteli, vse so poteptali, kakor bi drobne rožice ne razveseljevale človeškega srca s prijetnim vonjem in pisanimi barvami. Eden je stopil na klop pred cvetočo črešnjo in pozneje se je poznalo blato njegovih umazanih črevljev. In stopijo pred grad. Pride oskrbnik in jih vpraša, česa žele in kaj hočejo. Nekdo stopi predenj in mu dolgo pripoveduje in se'lepo odkrije. A oskrbnik zamaja z glavo in gre. —In ti ljudje! Pomislite, dragi princ, začno vpiti in dvigajo črne roke in vsi so zelo jezni. Moj Bog, a mene je strah in zelo se tresem pri oknu. Res je hudo, če pohlevni ljudje podivjajo in če potem še poteptajo bele narcise.
"Naš je gozd! Vzeli ste nam ga in ostali smo sirote brez njega, ker nam
je bil vse!”
“Pustite, da živimo in dajte nam gozd nazaj!”
“Vzemite vse kamenite njive in vse peščene travnike, a dajte nam gozd nazaj!”
“Vzemite njive in potem bomo sejali na produ ob.vodi, v pesku in kamenju, dobra voda pa nam bo gnojila vsako leto bogato setev...”
In zasmejal se je sirovi mož tako čudno in nenavadno, da je odmevalo v gozdu in da me je bilo še bolj strah. Potem so šli trije v umazanih škornjih v grad, menda so jih povabili na pogovor. Drugi so utihnili in čakali. Kmalu so prišli iz grada: klobuke potisnjene na oči in s povešenimi glavami in najbrže zelo žalostni: gotovo so izpoznali, da so to naše stare zgodovinsko utrjene pravice. Zmotili so se ubogi ljudje in so šli. Šli so žalostni in tihi, jaz pa sem postala ob oknu skoro vesela. Samo eden se je ustavil—že star, naguban in grd in težko, da je bil kdaj mlad in lep— zmajal je z glavo in je rekel:
“Ljudje božji, umrla je pravica. Pojdimo za pogrebom, ker smo usmiljeni in krščanski ljudje.”
Šli so po cesti in po travnikih, res kakor za pogrebom. A kaj hočejo, svoje pravice moramo braniti in veseli naj bodo, da so dolgo časa vživali na/? lepi gozd...”
Končala je princesa in se oddehnila. Princ pa je bil žalosten radi njenega strahu in težke skrbi in je dejal:
“Divji ljudje, kadar pobesne. A navadno so tihi in pohlevni, skoro zabavni. Glejte, zdaj spe mirno v kočah, ker vedo, da ne morejo ničesar proti moči in pravici; niti luči niso nažgali danes. Tudi medved je tih in miren v kletki in modri trak se mu še sedaj poda..
Pal je prvi mrak in princ in princesa sta šla. Šumel, je gozd na treh straneh, njive pa so dihale v spanju mirno in pokojno kakor utrujen otrok: sladko spi in lepo sanja, v njegovih sanjah pa je toliko sreče in bogastva kakor v naših njivah. Vas za njivami je bila tiha in temna, še bolj pusta in žalostna kakor po navadi. Umrl je veliki mrlič in vse je pospalo ob njegovem odru, pospalo med solzami in vzdihi.
Grajska okna so žarela. Bili so vsi ljudje v gradu veseli, lepa princesa in mladi princ pa sta šla po gabrovem drevoredu in sta bila tudi zelo srečna. Zakaj bi tudi ne bila? Majnik je lep mesec in kje je grenkoba na svetu?
* * * •••'..
Lepa princesa se je nenadčma zbudila ponoči. Zažarela je njena soba, kakor bi res bila obesila dobra, ljubljena roka jutranje solnce na strop njene spalnice. Princesa je skočila k oknu. In videla je: Tam je vstajala zarja, nebo je samo rdelo in je napovedovalo solnce. In naraščala je zarja; že nebo plamti, in kar vzide izza zarje! bo več kot solnce. Nekaj velikega, ne izmerno toplega in lepega, ker je že sama zarja tako čudovita. Bleščala so vsa okna na gradu rdeče in krvavo. Hlapci so letali po dvorišču in so kričali in se zmerjali:
“Pojdi v vas po ljudi! Nikjer ni nobenega človeka, kot bi svet bil izumrl”
“Saj sem že bil! Zažgali so in. zdaj spe prokleti ljudje in nili.ce se ne gane iz hiše. Teci po sekire!”
In leteli so v gozd. Gorel je nepopisno lepo, a človek je bil žalosten, če je gledal ta ogenj: gorelo je bogastvo in veselje. Razsvetljena je vsa vasj’a vse je tiho, le psi tulijo in lajajo: pogrebci so se napili in so pospali.
Tako velika je bila ta zarja, da se je svetila po celi naši lepi deželi, ki je majhna in ponižna...”
Mlada princesa je izpoznala to novo solnce in je bridko zajokala. Stala je ob oknu v beli obleki, pa, krvavo ožarjena, in nepopisno žalostna. Videle so namreč njene oči veliko bridkost: Zbudil se fnladi medved od čudovite svetlobe in morda je slutil, da je vstalo nekaj novega v naši lepi deželi. Kajti -splezal je na visoko vitko smreko v svojem bednem domovju, splezal je dovrha in je skočil in že je bil v gozdu. Lep^ princesa je slišala, kako je zatulil zmagonosno in kljubovalno videla je v rdeči svetlobi, kako se je stegnil, da je bil naenkrat zopet velik in močan. In potem se je obrnil v globoki gozd in je šel, da ga nemara niso nikdar več videle človeške oči.
Gledala je princesa vso to bridkost in bilo ji je jako tesno. Stala je ob oksu dokler ni vstalo pravo solnce in i obsvetilo umazano in jako žalostno vas in obsvetilo tudi solze na bledem obrazu uboge mlade princese,, ki bi jih pesnik lahko primerjal z lepimi in dragimi biseri..."
Radosti življenja &
V .	V .	.
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav- 1 ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, docim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno ulj-udni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-
bavljanja, ker
OF
r*ER. V/í¡
*»eO»STERC«'
Trinerjevo	zdravilno	grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jeifij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto, kri, ki je vir življenja.	y
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
oliUS.
Dobro prebavljanje. I)ol>i*o zdravje.
Močni živci. Vloene mišice. Dolg'o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se marate vzdržati špirituoznili in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenate,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih specialitetah:
Trinsrjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
4
E. Wunderlich Granite Go.
804-806-808N. Hickory St., Joliet, 111.
Velika zaloga spomenikov

>■
m-
M
«
QC
tŽ
I—I
>•
£
©
©
FH
ae
•■d
©
sä
M
!Ž

Nase polruznice so: v Chicagu Betlia-ia acd Resurrection Cemetery blizu Sumnr.ii, Cook Co., in Naperville, 111. Chi Phone 1872	N. W. Phone 499
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno. *p,ot“

Buffet
kjer se toči nedno sveže pivo žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A.n.t. Bkoff,
N. W. Phone 609.
1137 H. Hickory St., Joliet.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Amerikanskl Slovenec Stane le $1-00 na leto
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za S	20.50 ............ 100	kron,
za I	40.90 ............ 200	kron,
za $	204.00 .......... 1000	kron,
za 11020.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne pošiijatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati uajpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali te-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic'Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 6104 St. Clair av., Cleveland, Ohio.
Herbst&Sin
i Pogrebnik in } balzamovalec
Chicago Phone 562... .Northwestern 861 Bes. Chicago Phone 1373
108 Jefferson St.
JOLIET, ILL.
ISP” Govorimo po nemško. Odporto po dnevi in po noči.
SEDAJ SE VAM PONUJA
lepa prilika
AKO ŽELITE KUPITI FARMO
Na prodaj imam več KRASNIH FARM v Missouri, katere obstoje iz 40 do 160 oralov v enem kosu zemlje.
Cena od $7 do $18 za acre.
Delam vsa notarska dela (Notary Public) ter sem izkušen tolmač.
Oglasite se pri meni če kaj takega potrebujete. Vsem rojakom se toplo priporočam
Anton Težak
615 N. Chicago St.,
Chicago Phone 2204. JOLIET, ILL
Jacob Pleše MESNICA.
911 North Scott Street.
JOLIET, ILLINOIS.
Emil Bachmžin
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društveni h odzna-kov (badges), regaiij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete
kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastoui.
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET.
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogostoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače dobro vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. (¡^Prodajam tudi premog po prav nizki ceni.
N. W. Plione 825.
ZASTONJ
Krasna
URA
Krasna ura z zgornjim navijakom in dobrim ameriškim kolesovjem, pokrov je jamčeD, da ne očrni, Ura je podobna ari vredni $50,
ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsak Naročite 24 kosov zlatniue kakor .	" hitro je mogoče in ko isto prodate
innam pošljete $2.40 dobili bodete po pošti vam postano krasno uro zastonj-
NATIONAL JEWELRY COMPANY, Dept. 47, Chicago, 111.
PAULINA
1516 Hecla Street,  ——
ŽAGAR,
CALUMET, MICH.
da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom
Velespoštovani gospod Collins M. I.
Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in c^lo telo se mi je ojačalo,, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in . da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ni-češar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajali hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim,
ter ostajam hvaležna	Paulina Žagar,
1516 Hecla Str., Calumet, Mich.
(zdravljen od revmatizma v r<>kah in nogah in Želodčne bolezni.
KRIŠTOF KOLUMB.
Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York.
Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi meni spročili. Zda je Čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni	Jožef Pavlič,
Box 334 Aspen, Colo.
V. S Jovanovich, New Albany, Ind.
Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti.
ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. Collins N. Y. Medical Institute,
140 West 34th Street, *	NEW YORK, N. Y.
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor:	bolezni na pljučah, prsih, že-
lodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na^notranjih organih, neurastenieni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranie in zunanje bolezni. On je prvi invedini, kateri ozdravi jetiko	kakor tudi vse	BOLEZNI MOŠKE in ZENSKE.
(Zdravljenje	Doieznij ostane popolnoma tajno, j	*
Da pa vsaKi oolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo „Zdravje“ katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
ZATORAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th St,	New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. 7a tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zavod, je isti odprt od 9-ure zjutraj do 5 popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10-ure dopoludne do 1 popoludne.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Be priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA ^KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah.
Stefan Kukar,
N. W. Telefon 348 in 1479.
<MOOCXXX>OOOOOOOOOOOOC)OOOOOOOOdOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOQ
Kje je najbolj varno naložen denar?
POZOR.
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron,
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denar i s:' e< u vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
Y mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tem še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da nlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo* letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Dne 2i. maja 1906 je minilo 400 let, kar je umrl tragični junak v svetovni zgodovini, Krištof Kolumb. Polno tragike je njegovo življenje in zgodovina ni zabeležila večje nehvaležnosti, kakor jo je žel odkritelj Amerike, Krištof Kolumb. Za svojega življenja je doživel same krivice, in šele po smrti so ga začeli slaviti.
Deset italijanskih „mest se je potegovalo za slavo ga nazivati svojim sinovom, a on sam je označil Genovo .kot svoje rojstno mesto. Po nekem starem rodoslovju bi bil on sin nekega plemiča Dominika Kolumba, ki je umrl 1. 1457. A genovški kronisti pravijo, da je bil sin nekega suknjarja. Peschel označuje 1. 1456 rojstnim letom Kolumb^, a ne leto 1436 ali 1446, kakor pravijo nekateri. L. 1470 so ga poslali roditelji na, vseučilišče v Pa-vijo, da se posveti matematskim znanostim. Komaj je dovršil 20. leto, je šel v Lizbono in se je tam oženil z bogato deklico Dono Filipo Moniz-Pe-lestrello, hčerko prvega mogotca na otoku Posto-Santo pri Madeiri.
Videti je, da je deloval na Kolumba njegov tast, ki je imel mnogo map in zemljevidov, tako, da ga je spodbudil za pozneja potovanja in odkritja. Kolumb je slišal njega in druge pomorščake mnogo pripovedovati o nepoznanih krajih in o tem, da še mornarji niso bili daleč na zapadu; tako je prišel na idejo, da v zapadnih krajih mora biti kopno, ki ga ljudje še niso odkrili. V tem ga je podpiralo tudi to, da so morski valovi cesto prinesli v njegovo domovino drva itd., nekoč celo dve trupli, ki sta se po bat^vi razlikovali od Evropcev. Vedno trdnejši je bil njegov sklep, da gre na potovanje in morda odkrije te bajne kraje. Seveda je bil ta načrt jako fantastičen in ni čuda, da so se mu smejali vsi učenjaki, ko ga je razložil kralju Iva-II. Portugalskemu, ki je bil jako naklonjen pustolovnim podjetjem.
Vsi učenjaki so nazivali Kolumba sanjarja in pustolovca. Samo eden tedanjih učenjakov, Nemec Martin Be-heim, ki je baš takrat živel v Lizboni, je podpiral Kolumbovo idejo.
Ko mu je umrla soproga, je zapustil Kolumb Portugalsko in se je napotil na Špansko, a tudi tu mu ni šla namera od rok, dokler ga ni vzela kraljica Izabela na svoj dvor. Njej je natanko razložil celo osnovo, in ona jo je dala proučiti na vseučilišču v Salamanki. Po dolgem čakanju ozlo-voljen jo je krenil Kolumb 1. 1491 s svojim sinom proti Francoski. Med potjo je mnogo stradal. Žejen in lačen zaprosi v samostanu La Rabida hrane. Samostanci ga lepo sprejmo in pater Juan Perez de Marebeva, ki je bil kra ljičin spovednik,mu obljubi svojo podporo. Po učenjaku Garcia Herman dera, ki je bil oduševljen pristaš Ko lumbove osnove, se obrne pater na kraljico in ona pozove Kolumba nazaj na svoj dvor.
Za Kolumba so nastali baš takrat boljši časi, ko je bila meseca januarja 1. 1492. osvojena Granada. A še vedno se je s vprašanjem odlašalo, in šele ko se je Kolumb hotel vrniti na Francosko, so 17. aprila 1492 sklenili pogodbo. S tremi ladjami je krenil Ko lumb 3. avgusta 1492 iz Palosa na svoje prvo potovanje. Stodvajset oseb ga je spremljalo na potovanju proti Kanarskim otokom in dalje. Po mnogih neprilikah je opazil Kolumb 13 sept. deklinacijo magnetske igle, kar je bilo važno odkritje v mornarskem zvezdoslovju.
Okoli 10. ure zvečer ir. oktobra opazi z ladje Pinta mornar Rodrigo de Triava kopno, kar se je kot vesel dogodek s strelom iz topa javilo ostalim ladjam, in ko je 12. oktobra 1492. leta vzhajalo solnce, je videl Kolumb pred svojimi očmi toli željno pričakovano zemljo. Bil je otok Guanahani, ali kakor ga danes imenujejo: Vatlingov otok.
V imenu španske vlade je Kolumb zasedel otok in je sprejel kot pod kralj prisego zvestobe in udanosti od domačinov, kar so oni, ko so sprejeli darove, radi storili. Otoku je nadel Kolumb ime San Salvador in je potem odpotoval na nadaljna odkritja, pri čemer je odkril še več otokov. Pri tem se mu je razbil admiralski brod, katerega razvalin je postavil trd njavo, v kateri je pustil del svoje verne posadke. Z ostalim delom .se je vrnil 4. januarja 1493 v domovino. Med potjo ga dohiti grozna nevihta Konečno je vendar prišel dne 4. marca lizbonsko pristanišče, kjer ga je svečano pričakoval kralj Ivan II. (Konec prih.)
I040H04040404040+04040400
* Raznoterosti
Ako hočeš biti zdrav n vesel, in da ne -bodeš rabil plačati zdravnikom za leke, kupi si torej dobro uro, katera ti pove čas delati, spati, piti in jesti. Ali veš kje moreš dobiti dobro uro? Gotovo!
Pridi toraj v našo prodajalno zlatnine in gotovo si izbereš dobro uro.
Prodajamo tudi razno zlatnino po nizki ceni.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše doli vam jamčimo.
It^-Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO IN HVALIJO
DR. LEONARDA LANDESA
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva.
Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr Landes je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispen-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi.
Ni človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kroDičre bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast škro-fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prbuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za, zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
Zdravniški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku
140 East 22nd Street, živeči.
Speijalist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdravnik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočano žam, da se obrnete na doktorja Leonarda Zandesa kateri je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril.
Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New Yoik, N. Y.
Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zvečer in eb nedeljah-od 9 dopoludne do 3 popoludne.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje y svoji palači y Prešernovih nlicab
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST.CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, 0.
ItXSOOOOOOeXJOOCXXXXXXXXX^OOOC.' oooootxxxxxxxxxjooooooooe»
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., J0LIET, ILL.
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
122 N. BlwffSt.	JOLIET,ILL.
JULIE KALINOWSKA
izkušena
in izprašana
BABIC
604 N. Eastern ave.
Joliet, 111.
1=
40404040404040400
Požrtvovalnost usmiljene .sestre.
V Luksenburgu v Esu, so prinesli bolnico hudo opečenega otroka. Zdra vniki so izjavili, da je neobhodno po treben delkože, ki bi jo odrezali zdra vemu človeku in jo prilepili na'veliko otrokovo rano. V ta namen je bila razpisana velika nagrada. A nihče se ni oglasil. Ko pa je zvedela zato prednica usmiljenk, še je žrtvovala brezplačno. Iz njenega telesa so iz rezali 10 cm velik kos kože in pozdra vili ž njim otroka.
ljem, kraljicam in predsednikom. Le na kratko je omeniti razne dvorne revolucije in upore, dvorno revolucijo proti turškemu sultanu Abdul Azizu (1876), upor proti generalu Venanciju Flores,' predsedniku urugvajskemu (1863.), punt proti polkovniku Balta, predsedniku peruanskemu (1872.) ustaja proti dr. Garciji Morena, predsedniku ekvadorskemu in iz najnovejšega časa dvorna revolucija proti srbskemu kralju Aleksandru in kraljici Dragi. Umorjeni so bili v zadnjih 50 letih: Karol III., vojvoda parmski, umorjen leta 1854 od sedlarja Antona Carza. Črnogorskega kneza Danila je umoril eden njegovih podanikov, imenom Kadič, ker je bil pregnan iz Črnegore (1860.); predsednika ameriških Zjedinjenih držav Lincolna je 1. 1866. umoril igralec Booth. Leta 1866. je bil umorjen v Topčideru srbski knez Mihael; leta 1881. ruski' car Aleksander II.; istega leta je Garfielda, predsednika Zjedinjenih držav umoril Gui-teau; leta 1894. je Caserio umoril predsednika francoske republike Carnota; leta 1896. pa mohamedanski fanatik Molah Rezah perzijskega šaha Nasr ed Dina. Leta 1897. je bil umorjen Iriarte Borda, predsednik urugvajski; leta 1898. je Luccheni v Ženevi umoril avstrijsko cesarico Elizabeto; leta 1899. Caceres predsednika dominikanske republike v Ameriki; leta 1901. je Bresci v Monzi umoril italijanskega kralja Humberta; istega leta Czolgocz predsednika Zjedinjenih držav Mac-Kinleya. — Izpodleteli so nastopni atentati: leta 1852. atentat Morenosa proti španski kraljici Izabeli II.; 1855. atentat Pianorisa proti Napoleonu III. 1856. atentat Melanosa proti Ferdinandu II., kralju obeh Sicilij; 1858. atentat z bombami Orsinija proti Napoleonu III.; 1867. atentat, ki ga je hotel v Parizu izvršiti Poljak Berezov-ski proti ruskemu carju Aleksandru II.; 1878. atentata Hodela in Nobil-inga proti nemškemu cesarju Viljemu I.; 1878. atentat Moncarisa proti Alfonzu XII.; 1882. atentat M. Leaghra proti angleški kraljici Viktoriji; 1882. atentat Oberdanka proti cesarju Fran Josipu I.; 1898. atentat Kardizisa proti grškemu kralju Jurju; 1905. atentat izvršen v Parizu proti španskemu kralju Alfonzu XIII. in predsedniku Lou-betu.
Zdravnik v hiši.
Meseca julij in avgust so otroci iti tudi odrastli bolni večinoma zato, ker jedo nezrelo sadje ali neprebavno hrano ali pa naravnost vsled vročine. Te mučne in dostikrat resne poletne; bolezni, ki jih vedno spremljajo hude bolečine v želodcu in črevesju, se lahko pojavijo v najbolje urejenih dru-
v .	•	•	i
zinah m modra mati ima vedno pri roki Severovo zdravilo zoper kolero drisko, da takoj olajša bolnike. Imeti to izvrstno zdravilo pri roki, se pravi, vedno imeti poceni zdravnika v hiši, ker hitro ozdravlja vse nepričakovane bolezni, kot so krči, otroška kolera ali poletna težava, ščipanje, driska itd. Cena 250 in soc v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
AMERIKANSKI SLOVENEC, STANE LE $1.00
NA LETO.	J
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo katero izdeluje slavnoznana Joliet. Citizens’ Brewery. Rolakcm se toplo priporočam.
Atentati na vladarje v zadnjih 50 letih.
Atentat, ki je bil dne 31. maja izvršen proti mladi španski dvojici, je dal francoskemu listu “Gil-Blas-u” povod, da je sestavil listo o atentatih, izvršenih v zadnjih 50 letih proti kra-
Princezinja jahalka v cirkusu.
Večni pretendent za španski prestol ’ znani Don Karlos, ima veselo in razposajeno hčer, princeso Aliče burbon-1 sko. Ta nastopa sedaj v cirkusu San Martis v Buenos Ayresu kot jahalka. Don Karlos s svojimi tremi hčerami sploh nima sreče. Aliče je od svojega moža princa Schoenburg-Waldenbur-ga ločena, princeso Elvira je odpeljal laški slikar Folchi; nedavno se je v nekem italijanskem skladišču tepla s prodajalko. Princesa Beatrika se je omožila s princem Massimo. Postala mu je nezvesta in vsled srčnih bolečin skočila v vodo. S težavo so jo rešili. Najmlajša pa je vesela Aliča.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga
Proč z operacijami inkrvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi t ra j -no; Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča zdravi čudovito:	Plučnice. na
duho tervse bolest dihala. Cena navod-dom 50c in $1. Plača se vnaprej Pilse Cent. Laboratory. 439 W. 18 st. Chicago.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander
Chicago telef. 2794
N. W. telef. 927
122 Jefferson btieet:::::J0 IET,
CHCH04(H04040404CH04
Za kratek čas.
POTREBUJEMO ioo MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in Lockportom. Plača se po $1.75 na
dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros.	*2Sd
NA PRODAJ LOTA 50x132 NA N. Summit St., en block zapadno od Hickory St. car line. Cena $190. Proda se za gotov denar, ali na lahke obroke. Fred H.Bartlett & Co. 100 Washington St., Chicago, 111.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim -lahko govorite v slovanskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky!
ZNANA “PEZDIRČEVA” HIŠA V Metliki s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in vrtom je na pro: daj. Pojasnila daje: Hranilnica in posojilnica v Semiču, Dolenjsko. d3
!>04040+C>44040^04C404040^0'
Mevža.
“Tone, Ti pa drgečeš z eno roko!” “Da, ob tej strani vedno sedi moja žena.” •
Zafrknjen.
Gospod: “Z Vami bi šel na konec sveta!”
Gospica: “O, poskusite iti najprej sami!”
Tudi res.
Krošnjar: “Kupite slavno knjigo o samozagovoru, vsak jo ima sedaj.” Gospod: “I no, če jo ima vsak, kaj koristi potem meni?”-
O te ženske!
IŠČEM PARTNERJA ALI PA
dam svojo trgovino in hišo v najem. Hiša stoji na najboljšem prostoru sredi kranjsko-hrvatske naselbine. Več pove Joe Lukas, 202'*Row St., Joliet, 111. ■	P4t32
On: “Glej no, draga, kako grdo vre ¡me; zdi se mi,da letos sploh noče priti spomlad!”
Ona: “O pač, dragi; videla sem že nekaj žensk s spomladanskimi klo buki!”
PREMOŽEN VDOVEC, 43 LET star, si želi _ dopisovati s slovensko devojko ali pa vdovo brez otrok, staro 30—40 let, tako, ki se hoče možiti. Naslov: M. P., Box 126, Wenatchee, Wash.
NAPRODAJ 5 LOT, MED BRIDGE in Stone St., čelo treh lot je na Broadway cesto, čelo dveh lot je pa na Bluff cesto. Prodajo se poceni. Več se pove na 603 Jefferson St., Joliet, 111.
LEPA PRILIKA. LEPA PRILIKA za podjetnega brivca. Znani prostor v sredi slovenske kolonije se da v najem pod ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se oglasi pri Anton Ncmanich, 913 N. Scott St., Joliet, 111.
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
Sedaj le najboljša prilika, da si kupite zlato uro «a mali denar.Pokrov je pozlačen in £rafiran, ima dvojni pokrov ln je jamcena za 20 let.— Kolesovie 3© najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minuto. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj
nt*ijo$30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to Jopo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je 415.00 to je le za 30 dni. $0.00 plačate na exprès po-
šti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa im obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $0.00 z naročbo. pošljemo vam lepo verižico iu uro na naše stroško. Za plačilo 40.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli .ktUcšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsab ««ettec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljemo vam jo z^ $13.50. Pri naročbi nam «oznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim -uli dvojnim Dokrovom.
41. Reck & Co., Jewel'rs, Dept. 282, Chicago, lil.
Kam pa danes?
V Lockport!
Najboljše pivo, izvrstno žganje, vonjave smodke in česar ti se srce poželi, dobiš na razpolago pri meni, zatorej obišči mojo slovensko gostilno, kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave.
ANTON DOVJAK
9th St., Lockp«*rt, 111.
Ako hočete barvati stoic b it, ti] it c
“Patton’s Sun-Proof
Paints”
-garantirana je za 9 let ter je najboljša na svetu. Dobi se pri
FLEXER & REICHMAN N
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
I>eiiHV na podojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
GLUH ZOPET SLIŠI
Pomoč.
“Kako pa ste spoznali svoje ženo?” “Z avtomobilom sem jo povozil. Pa me je sodišče obsodilo na $10,000 odškodnine—in predno sem $10,000 plačal, sem se rajši kar oženil ž njo.”
Nov čut.
Učitelj:	“Koliko je človeških ču
tov?”
Učenec: “Vid, sluh, okus, tip—” Učitelj: “—in?—Poslednji?—” Učenec: “Ne vem, gospod učitelj!’ Učitelj: “Zunaj po cesti se pelje nekoliko vozov z gnojem. Ti jih sicer ne zagledaš, a če odprem okno, lahko vsaj opaziš, da se peljejo mimo, ne da da bi se ganil z mesta.”
Učenec (zmagonosno): “Smrad, gospod učitelj.”
Zarobljenec.
Hči (nedavno zaročena): “Poglej 110, očka, kako se tamle goska neprestano izprehaja okrog najlepših cvetic. Ali se gos tudi lahko zaljubi?” Oče: “Saj to moraš sama najbolje vedeti.”
Tolažba v žalosti.
“Moje najgloblje sožalje, milostiva gospa! A kaj je pravzaprav pokopalo Vašega tako rano umrlega gospoda soproga?”
“Težak slučaj vnetja pljuč, druzega
nič.”
“No, no, torej ni bilo tako zlo, milostiva gospa.”
Na pomislek.
A.	(k B., ki je napit in koje ga vede domov): “Ampak pomisli, kaj poreče tvoja žena, ko te ugleda, v kakem stanju te vedejo domov.”
B.	(bleblja): “Oh—moja žena — že ve—da danes—zvečer — pridem — domov—z opico!”
Po domače.
Kmet (k drugemu): “Včeraj sem bil v Matenji vasi na žegnanju in se imel imenitno! Cmokov sem se naje del, da so mi vsi gumbi od telovnika popokali.”
Priljubljena jed.
Feldvebelj k novincem: “Kako se imenujete?”
Prvi rekrut: “Pečenka.”
Feldvebelj: “A vi?”
Drugi rekrut: “Kapus.”
Feldvebelj: “Gromska strela, to se mi cedijo sline, sedaj samo še manjka, da bi se kateri imenoval Cmok, pa bi se vas takoj polotil.”
Užaljena kuharica.
Mlada gospa: “Tončika, jaz sem danes rekla gospodu, da sem to svinjino pekla sama.”
Kuharica: “Ali. je bila tako slaba?”
Spoznajo se.
1.	korporal: “Hodiš spet z drugo kuharico? Če se le nimaš ž njo huje nego s prejšnjo.”
2.	korporal: “Priporočena mi je kot stara izkazana tvrdka.’
Prsna kopel.
Žena: “No, kaj vse moram s tabo prestati! Boš videl, da pridem zavoljo tebe še ob razum.”
Mož: “Ali prosim te, pusti me pri miru in ne delaj toliko hrupa za tako malenkost!”
f« rn*f moj Cfesni Lalzam, kt trajno zdra\ i ne .samo šumeuje. zvonjenje v ušesih in nagluhos. umpak tudi pojolno gluhoto Cena z na\o|r,om in poštnino je fl.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, IU. Cenik pošiljam za ston je
Meegan & Eder,
KOSITRARJA, OLOVARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI.
Delata tudi raznovrstno drugo v to otroko spadajočedelo. Nizke cene.
Tak primeroma.
—Ali Vi vendar ne morete napraviti stroja, ki bi mogel misliti.
—Ne—a ko bi mogel, ne napravil bi ga, da bi namreč mislil, da bi mislil tako, kakor mislijo mnogi ljudje.
Zamenjal osebi.
131 S. Blitff St., JOLIET, ILL.
N.	W. Phone 700.
“Pomniš li, draga”, je rekel On, ko sta sedla na mah pod drevesom na izletu: “Pomniš li, da sem tedaj pred tremi leti izrezal tu v skorjo tega drevesa najini imeni?”
“Ampak jaz ne vem, tega se res ne spominjam”, je odgovorila Ona.
Tedaj je On poskočil, pogledal na ono drevo in rekel: “Ne zameri, draga, to je res ono drevo, ali to nisi bila ti, bila je druga!’
Jojmene.
“Grgačevka zna govoriti šest jezikov.’
“Ubogi mož! Vseh šestih pač nikdo ne more držati na uzdi.”
Aj, Aj!
Služkinja: “Prosim lepo, milostiva gospa, tu je neznan gospod in bi rad z Vami govori!.’
Gospa: “Recite onemu gospodu, da pridem takoj, naj počaka. Medtem mu ponudite stol.”
Služkinja: “Prosim, stole je že izbral vse in tako tudi mizo, kajti on je tu kot sodni rubežnik!’
Tolažba.
Gospa baronica: “Tone!—Tone!”
Sluga Tone vnide, ali pri hoji se značno opoteka s strani na stran.
“Kje pa tako dolgo tičite? Ali za božjo voljo, vedno ste natrkani! Človek, kaj podobnega se mi še ni pripetilo!”
Sluga Tone: “O, go-go-go-spa b-h-b-ba-ro-nica, m-ineni že d-d-dosti-krat!’	• • r
Gospodinja: “Kako ste mogla biti tako nespametna, da ste stvari polo žila na živo prebarvano mizo?”
Služkinja: “Prosim, gospa, gospodar je ravnokar položil nekaj nanjo.” Gospodinja (razkačena): “Če je go spodar tako bedast, ima vsaj pravico to biti, a Vi je nimate, Vi abotnica.”
—“Le tujcem sreče svit se v Kranji žari.”. C. kr. oblasti očividno podpirajo tuji živelj, če je tudi v pogubo ljudstvu. Na Trebelnem pri Mokronogu je služboval kot graščinski logar trd Nemec. Ko je stopil v pokoj, je kupil hišo z gostilniško pravico. Hotel je dobiti tudi žganjetoč. Občinski odbor je soglasno ugovarjal. Vkljub ugovoru mu c. kr. oblast dovoli žganje točiti. Dotičnik je hotel napraviti v pol ure oddaljeni vasi še jedno gostilno. Občinski odbor je,v svoji seji soglasno ugovarjal, povdarjal, da ni potreba v dotični vasi gostilne, ljudstvo je vže tako dovolj ubožno brez gostilne, tujci tje ne zahajajo, prostor, ki se namerava vzeti v najem neprimeren. Vse zastonj. C. k. okrajno glavarstvo v Krškem podeli gostilniško koncesijo.
Agent for Besley’s Waukegan Ale
Bar Goods.
and Porter.	o
«J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
J. W. LOVE
MIZAR
Izdeluje« vsa v mizarsko stroka spadajoča dela kakor: okna, vrata, mize, stole in drugo pohištvo.
Popravljam tudi pohištvo in drugo hišno pripravo, kupujem in prodajem tudi staro pohištvo.
Tel. stanovanja N. W. 747.
Bell Phone 1512. N. W. 180.
315 N. JOLIET ST.
Joliet, 111.
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
J. IP. KING
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
ŽUPNIKOVA IZKUŠNJA.
Imel sem že več let bolan želodec in sem poskušal marsikaj zoper bolezen, a brez uspeha. Tri steklenice pastor Koenigovega krepčila za živce so imele zaželjeni uspeh in so me ozdravile, zato je priporočam vsem bolnikom.
H.	Lissack, župnik.
Sestre dragocene krvi v Williams-burgu, O., pravijo: Prav zadovoljne smo z učinkom pastor Koenigovega krepčila za živce, ki je rabimo že ne, kaj let.
Sestre sv. Jožefa v Indianapolisu, Ind., pravijo: Že io let rabimo pastor Koenigovo krepčilo za živce z najboljšim uspehom.
7 A QTHN I Posije«“» dragoceno knjigo vsa-
1 W[,J kemu na zahtevo. Revni bol-
. , .	,	. , ..-»»VOTU. Ift vm LHU-
uiki dobe zdravila brezplačno. To zdrazilo je več nepo deset let pripravljal Rev. Pastor Koenie, iz Fort W ayne. Ind., a 6edaj ga prireduja
K0EN1G MEDICINE CO.,
CHICAGO, ILL.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jolietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago St.
Slovenec Am. $1.00 na leto
Nadškof Stadler.
Bosanski nadškof dr. Josip Stadler je slavil te dni petindvajsetletni jubi. j lej svojega apostolskega delovanja, s 1 ponos'om zre slovanski jug na vladiko ki je za Strossmayerjem Hrvatom naj. milejši in največji njihov sin v zadnjik desetletjih. Kot duhovni pastir ,delu. je nadškof Stadler med Hrvati p0 ! zgledu Vincenca Pavlanskega in, kar i qa jugu niso zmogle vse deklamacije i « moderni humaniteti, to je storil be- i dni Bosni on: sirotišča Betlehem, Na- I žaret in Egipt govorita o veliki apo. stolski ljubezni škofa, ki ima na leto komaj 8ooo gld. plače. Ko je leta 1903 pogorel Travnik, je škof celih sto-ro-dovin_ različne veroizpovedi deset mesecev preskrboval z živežem. Nebroj. nim rpdovinam, ki so ginevale v gmotni moralni propasti, je nadškof pomo-gel do lepših dni. Toda škof, ki je živa slika obenem ljubezni krščanstva prvih vekov, je obenerr? prebuditelj hrvaške misli v Bosni. Na L hrvaškem kongresu je javno zagovarjal misel zedinjenjaBosne s trojedino kraljevino, kar so mu na Dunaju grozno zamerili. Znano je njegovo prizadevanje, preosnovati zavod sv. Jeronima v Rimu in sovraštvo, ki si ga je vsled tega nakopal pri laški in nemški diplomaciji. Skof-učenjak je ustanovitelj gimnazije v Travniku, revije “Vrh-Bosna” . in lista “Hrvatski dnevnik". Spisal je celotno filozofijo v hrvaškem jeziku in med inozemskimi teologi slovi kot avtor latinske fundamental-ke. Vladiki naše iskrene čestitke!
SENATOR RICHARD J. BARR.
Senator Barr je Joiutčauom zna«. Pričakovati je, da vsi republikanci med našimi rojaki v tem distriktu spet glasujejo za njegovo nominacijo za sena orja v soboto, dne 4. AVGUSTA 1.1.

Matija Pogorelc
je, T
Trgovina z Zlatnino
IN

Iv n j m i.

Naslov za zlatnino je:
LÆe-tln. Pogorelc
11H Heyworth Bldg., • CHiuAtJO, ILL.
Naslov za kDjige in cenik je;
iLÆeitlx Pogorelc
Box 226	-	WAKEFIELD, MICH.
PIŠITE PO CENIK !	^
E.P0RTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
PAL ALE (N LONDON PORTER m
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOSEPH STUKEL,
avs. zastopnik.
Pivovarna na South Bluff St.,
JOLIET, ILL.
ANTON NEMAN1CH
205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2278.	/t	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam . na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stnnovanie 013 IN. Scott Street,
Northwestern Telephone H44.
Sternberg o cesarju.
V seji državnega zbora dne 26. jun. je govoril grof Sternberg, znani češki poslanec, med drugim dobesedno sledeče: Avstrija je država laži in bi še bolj bila, da ne nastopam jaz tako, kakor zdaj. Na celem Češkem in Moravskem ni nobene črno-rumene zastave. Vse nove črno-rumene zastave so razobesili daleč ob železniški progi,in priredili izjavo, ki ne odgovarja resnici. Nekaj so pokazali cesarju, kar nf^ibstoji. Na Češkem in Moravskem ne poznajo črno-rumene zastave oso-bito ne od onega trenotka, ko krona te zastave ni več cenila na Ogrskem. Saj nikakor ne morete zahtevati od Čehov, da spoštujejo zastavo, ki jo ne spoštuje cesar sam. Predsednik grof Vetter: Prosim, da krone ne spravljate v razpravo. Posl. Prochazka (kršč. socialec): “Žalostno, a resnično!” Posl. Woblmayer (kršč. soc.) “Da, to je istina!” Poslanec Sternberg “Priredili so čudapolno Potemkinovo popotovanje! Kako daleč so šli, dokazuje dejstvo, da so sneli vse napise v Jablonci na Bismarkovem trgu.” Posl. Herold (Svobodni Vsenemec): “No, županu hočemo nekoliko podkuriti!” Poslanec Iro (Schoenererjev pristaš): “Po pravici sme to Čeh očitati Nemcem!” Posl. Sternberg: “Zastopam poštenost, in če vise napisi, morajo ostati, če pride sam ljubi Bog! Cesar pride v kratkem v Prago. Morebiti odstranijo češke napise. Tako ravnati nasproti kroni je protiustavno, servilno in sramota!”
ULEŽANE PITE
Kaj stanejo družavo govori v parlamentu. Neki belgiški štatistik je izračunal, koliko stanejo davkoplačevalce govori njihovih zastopnikov v parlamentu. Prišel je do zaključka, da stane vBelgiji vsaka parlamentarna seja 7286 frankov, vsaka minuta 121, vsaka sekunda 2 franka. Na podlagi tega je izračunal, da stanejo samo besede predsednika ob otvoritvi: “Gospodje moji, seja je otvorjena”, 5 frankov. “Smeh” v parlamentu stane oko-lu 60, “znamenja pritrjevanja po klopeh”, 40 do 60 frankov. V nekem gotovem slučaju, kjer je štatistik natančno proračunal dolgost časa je stalo živahno pritrjevanje vladne stranke po govoru nekega ministra državo 65 frankov in 45 centimov, seja treh ur, kjer je troje neznatnih govornikov govorilo «o neki brezpomembni stvari pa je stala davkoplačevalce 23679 frankov 50 centimov.
Ali želiš dolgo živeti?
Daši ne bi nikdo hotel živeti tako dolgo kakor je živel Metuzalem, je vendar izza časa, ko je DeSoto zaman iskal “vira mladosti”, bila želja vsa-cega človeka, čegar določena mu leta na zemlji so se bližala koncu, podaljšati svoje življenje. To lahko storiš, če prav živiš in obenem uživaš Severov življenski balzam. Že 25 let zdravi ta posebni lek zabasanost, nepre-bavnost, splošno slabost itd. Vselej podeli slabiču in .bedniku zdravje in moč. Severov življenski balzam je resnično zdravilo,-vprašaj tiste, ki so ga rabili. Uravnava vse nerednosti prebavil, ustvarja dober tek in resnično podaljšava življenje. Cena 75C. Oskrbi si ga danes pri svojem lekarnarju ali W. F. Severa Co., Cedar, Ra-pids, Iowa.
27. julija
bo vozil po Nickel Plate železnici izletni vlak v Chautauqua Lake, N. Y., za eno voznino za potovanje naokoli ($14.00) iz Chicage, s povratkom do 28. avgusta, če se tiket izroči. Nikakršne preplače ni na nobenem \Naku Nickel Plate železnic^. Cenene voznine do drugih vzhodnih mest. Trije vlaki na dan, s spalnimi vagoni in preddurji. Posamni Club-obedi, od 35 centov do $1.00; tudi postrežba a la carte in opoludanski luncheon za 50c. Chicago City Ticket Office, No. 107 Adams st. La Salle St. Station, edini kolodvor v Chicagi na Elevated Rail-
Atnerikanski Slovenec Stane le $1.00 na lete