r N*jr«£ji slovenski dnevnik f * Združenih dfimh | Velja sa vae leto . . . $6.00 1 Za pol lete.....$3.00 2 Z* New York celo leto - $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 I TXHFOH: COttTLAHDT «76 HO. 27«. — ŠTEV. 276. List slovenskih delavcev V Ameriki i The largest Slovenian Da2y in I tke United States. ■ lHwtJi»d tir s^^r*1*7* I 75,000 Reader«. Battrrd m Sseoad Claw Matter. —ptembf >1, lKtt. at the FoalOffies at Hew Twfc, W. Yn —Sar Ad el Oatif eg Mirtk H lfTf FEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER23, 1928. — PETEK, 23. NOVEMBRA 192$. TXLEFOH: OOBTLAMDT 07« volume xxxvt — unrrac xxxvi Radikalni govori angleških delegatov. GREEN PRAVI, DA AMERIŠKI DELAVEC NOČE IMETI OPRAVKA S KOMUNIZMOM IN FAŠIZMOM Patriotizem, imperijalizem in kapitalizem bodo Še nadalje gesla Delavske Federacije, navzlic mednarodni aolidarnoati evropskih gostov, ki nimajo itak nobene besede. — Strašen položaj delavcev v angleških premogovnikih. NEW ORLEANS, La., 22. nov. — Včeraj je bi! mednarodni mirovni dan na konvenciji Ameriške Delavske Federacije. O miru pa io govorili le gosti. Delegati in voditelji konvencije pa so si bojazljivo prizadevali, da ohranijo v vseh okolišinah svoje militaristično in obenem nacionalistično stališče. Angleški in canadski delegatje so iztezali svojo mirovno roko, ki pa ni bila sprejeta od veličin Ameriške Delavske Federacije John Marchblank in Ebby Edwards, delegata angleškega Trades Union kongresa in William Varley iz Csnade so poudarjali grozote vojne ter zagotavljali, da ne črpajo delavci nikdar nobenega dobička ali prednosti iz nje, kar je izzvalo Greena k grmečemu slavospevu na izjavo neodvisnosti in k zagotovilu, da se bodo ameriški delavci borili da zadnje kaplice krvi, da zavarujejo a-meriške prostosti proti tujim zavojevalcem. Mershblank je razžalil tudi "patriotizem", ko je imenoval kapitaliste legalizirane roparje ter pri-digoval, da pripada zemlja vsem, dočim ustvarjajo le delavci sami vrednosti. Njegov nadaljni prestopek je bil, da je povdarjal potrebo, da se napravi vzgojo in duševno izobrazbo delavcev za zadevo razreda, da se deluje proti strupu kapitalističnih javnih šol. Edwards je podal izjavo za strašni položaj delavcev v angleških premogovnikih. Dal je izraza svojemu strahu, da bodo mogoče postali nezapo-sleni angleški premogarji skebi nad svojimi ameriškimi tovariši ter končal z nujnim pozivom na vse delavce, naj sodelujejo v večji harmoniji, da končajo za vedno vse vojne. Varley je omenil komunistične razcepitve v Ca-nadi, a delegati mu niso sledili, vsled česar je* pričel obsojati dualne unije ter hvaliti canadsko zakonodajo za delavsko varstvo. Predsednik Green je bil vsled prostockišnih govorov "bratskih delegatov" jako razkačen. Govoril je cele pol ure dalj kot določeno, da izbriše vtis angleškega odgovora na militaristični govor poveljnika Ameriške Legije v torek. Z neprostovoljnim humorjem je izjavil: — Amerika noče imeti ničesar, niti v zapadni hemisferi. — K - Dal je izraza mnenju, da bi spadale ameriške u-nije prav gotovo v angleško Delavsko stranko, "če bi bile v Angliji". — Ker pa so ameriške unije v Združenih državah, se je doseglo tukaj z "nestran-sko akcijo" zelo dobre resultate. Nato je nastopil proti "diktaturi proletarijata" ter zagotovil, da noče imeti ameriški delavec nobenega opravka niti s komunizmom, niti s fešizmom. POMOŽNI VOJN! TAJNIK VMM HBH r^n 1 ^ m ( ž N«Mrr nuia, w mm. c. K. Trubee Davison (na levi) »prejema od Orvile Wrighta v imenu armadnega zračnega zbora Gordon Beunettovo mednarodno balonsko trofejo. HOOVER BO DAL POUDARKA SVOJIM MIROLJUBNIM NAZOROM Hoover namerava obiskati spomenik Kriata na Andah na avoji pot preko Južne Amerike. -— Ribolov je bil uspešen, i— Novoizvoljeni predsednik je ujel delfina in makrelo. ELEKTRIČNI STOL ZA STREŽNICO Okrajni pravdnik zahte* va smrtno obsodba za morilko mena. — Ona pravi, da je obatrelil njo ter ubil nato ae samega sebe. KAJZER BAJE NI KOVAL NAČRTOV ZA SVETOVNO VOJNO Na bojni ladji Maryland, 22. nov. — Novo izvoljeni predsednik Herbert Hoover, je objavil, da namerava obiskati "Krista And", spomenik, ki stoji I 1,000 čevlj ev visoko na vrhu Kordiljer, na meji med Argentino in Chile. To bo predstavljalo glavni dogodek njegovega potovanja po latinski Ameriki. Uporni vstažki voditelj odšel. v PfTTSOX, Pa.. 21. novembra. I*oj »neti an-tr&eitnraii premog-arji v Pitt son ofcrojn j«* bil danes oT-i-v:iino koruaa, po objavi Frank 3JeG*rry-j«, vretkedmkji Antbra-eite ATifHti-N Fnionof Pennsylvania ,in voditelja vjrtaike skupine unij-škili preiuag-a rjev, "da je pripravlja n od*toph: za nekaj v in« lere&u mlrn v okraju". "Jas "W»m bil izoWen xz United -Mine WvoJi objavi. Razkritje novega kometa. KASKO MESTO, Afrika. 22. novembra. — Razkritje noveg-a 'vometa na jxtzni hemisferi je bi-'o dane> sporočeno in potrjeno. Razkrit el j je amaterski astronom Forbes v Iioi*ebank. Ilavnat-elj tu-kajiivega observatorija porov*, dh ni Jroroet viden 8 prostim oče-io -da rima »obensgaxepa.__ Ta s'pomenik jc splošno priznan kot simbcl mednarodnega miru. Spomenik je bil zgTajen potom sploiSnih ljudskih prkpevkov v Argentini in Chile, in gibanje za njega zgraditev je bilo zapCK-eto jod ženskih organizacij, da se proslavi prijateljsko uravnavo mej-Inega spora med Chile in Argen t in o. To je štirideset •čevljev v "sok bronast kip Krista, ki sto j! na visokem temelju. Kip je zel«- oddaljen od transa ndske železniške er-}te, ki se vije skozi tunele pod goro. Dejstvo, tla namerava Hoovei zapustiti vlak. da vid: spomenik, se .bo splošno razlagalo k3t kretnjo simpatije za mednarodni mir. Pred enem de.setiet.j<»ni ve izjavil William Jointings H-van, da je znaeil spomenik Krista n» Ain dah epohalen korak v evoluciji mirovnega gibanja. Zelo razvesljon na I uspehom kratke ribiške ekspedicije v bližini rta San Lucas, je razpravljal Herbert Hoover danes o načrtih, da ohišje nadaljno lovišče v bližini Ekvadorja. Pet funtov težka španska ma-kreLa, katero je njel včeraj, mu je ashižila za hi ne na krovu bojne ladje ''Maryland''. Hoover je tudi ujel petnajst fnn-tov'tezkega -delfina. Lov se je vršil take dve miljf proe od brega goratega iti .skalnatega polotoka. TIHOTAPSKA AFERA V N.Y.C. Več nadaljnih dokazov so našli, ki spajajo zlatarja z Maiden Lane s tolpo mednarodnih tihotapcev. Xa daljne dokaze, ki spajajo nekega odličnega Maiden Lane zlatarja t iXe\r Yorku z mednarodno tolpo demanfcnih tihotapcev, je dobil včeraj, zvečer pomožni zvezni pravdnik MeSvrtvester, pri zaslišanju članov ]H>sadke angleške-ra fiarnika "Berengaria" Okrajni pravdnik John McOee-han bo naprosil poroto v Bronjcu, naj posije Alarlj-se Mave, lepo francosko vojno strežnico, na električni stol. M ari vse se je poročila z Adamom Maye za bojnimi črtami v Flantdriji. May© je bil ranjen in zastrupljen s plinom. Prišla je nazaj v .Vew York z njim po sklenjenem premirju. •Sepem.bra meseca pred enim letom se je Mave sestal s svojim vojnim tovarišem, Andrejem De-vola, nekrm zemljiškim agentom. Odvede! je Devolo na svoj dom v Bronsu ter ga predstavil svoji ženi, ki ga je spravila nazaj v živ-■Ljearje. Oktobra meseca, je bil May© poslan nazaj v Francijo za zdrav-ljenje proti plinu. Njegovo slovo od I>evole je bilo: — i5krbi za Marivse, medtem ko bom jaz proč. Ona nima nika-kih -prijateljev na tej strani. Jaz pa je ne morem vzeti ^ seboj. Devola je preživel nato večind svojega časa v stanovanju prijatelja v BroiirtL V jutru 10. novembra preteklega leta so ffpravrli kriki iu streli policijo v stanovanje Maye. Slečen, z kroglo skozi »rce, je ležal Deeola na divanu. N*a postelji pa se je zvijala MaryLse Maye. z kroglo skozi leva pljuča. — Jaz sem hotela razdreti najino nezvesto zvezo, — je Lhte priznala detektivom. — On je znorel, obstrelil mene ter ustrelil nato še samega sebe. Dr. Kari Kennard. zdravniški preglednik, je rek«L da je bilo nemogoče za Devolo. da -bi ustrelil satnega sebe. Vsled tega je velika porota obtožila -strežnico. Visela je mesece in mesece v Ford-ham "bohiiei na robu smrti. Domnevalo se je, da je tuberkuloza povzročila njeno bolezen po okrevanju od strelne rane. Bolniške obla;>ti pa -so rekle, da se je namenoma izJrtradala. Maye se je vrnil iz Francije o-zdravljsn. Šel je takoj k bolniški porslelji svoje žene. Od taikrat je bil skoro stalno pri njej.. Ko je zavzela mala vojna strežnica danes svoje mesto pred sodnikom Cohnom. je brl Maye ob njeni strani. — Vse to- je bila moja krivda, — 'je rekel. — Moje zaupanje v tovariša je bilo izdano. -:- 4 Mešetar zahteva na« grado. BUDIMPEŠTA. Madžarska, 22. novembra^ — Zakonski mešetar Pater Bortmlv je naperil proces proti grofu Nikolaju Szechcnj*-jn, ki se je pred kratkim poročil z Evo Goodman. Mešetar zahteva osem tisoe dolarjev z utemeljitvijo, da mu je grof obljubil izplačilo to svoto, ker je baje on spravil skupaj par. Grof pa to odločno zanikaje. Žena grofa je ortodolema Židinja. Njena družila je seveda se* lo bogata. Osmi obsojenih na smrt. CASABLANCA. Mar^o. 22. nevembra. — 0*ein domačinov, ki so 'bili zapleteni v umor nekega francoskega Inžinirja. septembra messeca leta 1926. je bilo obsojenih danes na smrt od voji.eg« sodišča. Dv« obtoženih, katerih ni-no mogli dosedaj najti, sstaf bHa Ghsjojena- y odsotnost L Agenti zveznega zakladniškega If'partmenta >o izjavili, da ni bil likdo drugi na kroAii "Kerenga-*ije" za | de ten v tihotapsko zaro-o. ki je bila odkrita, ko so našli Igemi za t50,0CH) nebrusenih dts man to v v kabini glavnega stewar--la VCil Liani Bally na. Ballyrj, in trije drugi so bili aretirani. Sylvester je rekel, da bo zapleteni draguljar aretiran 4"v bližnji 'bodočnosti'. Ugotovila onili. ki »o bili aretirani, hi članov posadke so dovedla agente do prepričanja, da je bil ta juvelir eden največjih klijentov tega tihotapskega riuga. Agenti ne soglašajo v tem. kdo! ]je predstavljal'možgane zarote, a večina misli, da je 'bil voditelj te zarote Morris Landau, neki zlatar z John ceste. Landau in njegova | hčerka Frances sta bHa stavljena pod jan*šč»no. Drujari pa vztrajajo, da je bil j "mojstrski duh** sin zlatarja. Syd-; nev Landau, star 28 let, ki je biJ J Trabant Viljema, dr. Kurt Jagow, pravi, da si je kajzer odločno prizadeval ohraniti mir sveta. — Poskusil je spravo celo julija meseca leta 1914. Prejšnji vladar je sit izgnanstva, a ne namera* va vrniti se v Nemčijo. DOORN, Holandska, 22. nov. — Borili smo se celih deset let proti trditvi, vsebovani v členu 23! Versaillske mirovne pogodbe, katero imenujemo "laž vojne krivde", — piše Jagow. — Trditev, da je bila le Nemčija kriva vojne, ni več vzdržljiva. Ta trditev krivde je bila izsiljena od nas leta 1919 na način, katerega je ožigosal lord Grey v svoji knjigi "Spomini". Dokumenti,' objavljeni od leta 1919 naprej so to pokazali Pogrešana deklica bajo umerjena. HOFK VALLEY, 11. I., nov. Posa, ki škV že tri dni izginulo Berto Pia^-ik, je na.^la okrvavljeno cunjo in ž^n^ko torbico, vsled česar .so prišle oblasti do prepričanja, ustrelil včeraj v neki Lo&rski bi »i v Neuarku oV-letno Jennie Sen-ko\4č ter nato samomor. Modtem pa je na^la Nemčija svoje 'branilce Kudi v vseh ostalih deželah. Noben teh ni sprejel trditve edine vojne krivde Nem »ije. Nemški kajzer je pričel svoje potovanje proti severu dne 6. julija ]914, ne da bi vprizoril kake vojaške odredbe, katero bi prav gotovo odredil, če bi Nemčija nameravala svetovno vojno. Ko se je -vrnil 27. jtilija, je vrgla Rusija že definiuvno kocko za vojno, podpi-racia in prit iskana od Francije. Vsi poznejši razvoji so znani vsakemu, ki je količkaj zasledoval dogodke dneva. Prejšnji nemški cesar je mnenja, da ne more biti nobenega zaupanja v Evropi, dokler ne bo ta nesramni člen 233. anuliran ali pa umaknjen is VersaLUsive mirovne pogodbe. Prejšnji kazjer ,ie sit izgnanstva. a se ne namerava vrniti v Nemčijo. Hermann Sudermann mrtev. LONDON, Anglija, 22. nov. — Exchange Telegraph poročilo rz Berlina javlja, da je umrl tam slavni pesnik in pisatelj Hermann Sudermann v starosti 71 let. Perzijci ae bore proti Arabcem. BASRA, Irak. 22. novembra. — Trije uporni šejki so bili ubiti v zračnem napadu, katerega «o vpri-ziorile perzijske oblasti proti delu arabskega plemena Beni Tnr-imf. Boje m epidemije na zapadu. SALTE LAKE OITY, Utah. 22. novembra. — Stroge odredbe bodo najbrže sprejete danes od zdravstvenih oblasti v TTtahu in Tdaho vsled epidemijo hrbtne meningitis. rnflnen<'e in šarlaha v različnih delih teh držav. Japonska zanikala izgrede. TOKTO, Japonska, 22. nov. — J>omači in zunanji urad »ta da* dm kategorično zanikala vest k> tajske časnikarske agetiture, d i so se prrpetili izgredi v Tokio dno 11. in' 12. novembra, tekom kro-nllnih eerhnonij v Kioto. Ah vi mm^ imenovan kot skrivnostni "Mr. Steele" se irognil Scotland Tardu ra ameriškim agentom ter se na-hajtf sedaj oekje v Evropi .v DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. B00 ........ % 9.30 " 1,000 ........ % 18.40 " 2,500 ........ % 46.75 6,000 ........ $,90.50 " iofb6o ........*i8o;oo v Italijo Lir 100 ......................$ 5.75 " 200 .................$11.30 " 300 ...;..............$16.BO " 500 .v...;.:..; $27.40 " 1000 ..,...........$54.25 8tran1i6f-ki nam naročajo izplačil* tr ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled. sporazuma z nštfm gvetam v starem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka irpldČiia od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj sa izplačila do $30. — 60c; sa$60 — $1; za $100—$2; za $200 — $4; sa $300 — $6. Zrn izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah tli dolarjih dovoljujemo le boljše pogoje. Pri velikih naka-šilih priporočamo, da se poprej t nam sporazumele glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO VREM TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $i.— SAKSER STATE BANK |8 COBTLANDT 8TBEBT, N8W XOBS, N, X. nLBraOKB: COKTULNDT mt ' ■ 1 l.' i i L.. - ■ . ,U . _ "i & ' * * f J® "t; i fE GLAS NAHODA, 23. NOV. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVE NIC PUBLISHING COilPANY (A Corporation) fr'rank S&kser, President Louis Benedik, Treasurer Place of Lupines« of the corporation and addresses of above officers: 62 Cortlandt^St,, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS m POGLED NA ZVONIK NARODA (Voice of the People) Za ■el in Kanado .... T i t>M Uta _______ Za četrt leta .... Issued Every Day Except Sundays and Holidays. leto velja list za Ameriko i ------------------$6.00 ______________tS.no ----——J$1£0 Za Neto York za celo leto ,...$7,00 Za pol leta................................j Za inozemstvo za celo leto ... $7X)0, Za pol lata ------------------%3J>0{ ■ ■ -j-:- Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. ' cerkve sv. D us tail a v Londonu. kjer je ob jesenskih večerih ebira-^ lisce tisočerih kosov. "Gla* N ar trd a" izhaja vsaki dan ieveemši nedelj t« praznikov. Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčajejo. D^nar naj se blagovoli poSiljati po Money Order. Pri sprememb! kraja naročnikov, prosimo, da se tiaro tudi prejSnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Zanimivosti iz Jugoslavije. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876 New York, N. Y. ZA .ZMANJŠANJE BREZPOSELNOSTI Istočasno s konvencijo Ameriške Delavske Federacije, se vrši tudi konferenca govemerjev ameriških držav. Na tej konferenci je governer Brewster iz Maine po naročilu Herberta Hoovera pojasni! načrt, kako bi bilo mogoče zmanjšati brezposelnost v deželi. Načrt je bil takoj sporočen zaupnikom organiziranega delavstva. • i : Zaupniki so ga z velikim navdušenjem pozdravili in ga indosirali. Načrt določa med drugim, naj bi se osnoval sklad treh tisoč milijonov dolarjev. , V časih kake nenadne delavske krize, naj bi se ta sklad uporabilo za gradnjo javnih del. Hoover in Brewster nista s tem ničesar novega priporočila. Na konferenci za zmanjšanje brezposelnosti, ki se je vršila leta 1922, je bil že stavljen predlog, naj se osnuje rezervni sklad, ki bi se ga uporabilo za zmanjšanje brezposelnosti. Tedaj so bili stvar tako zamislili, da bi vsako leto mestne, okrajne, državne in zvezne oblasti dovolile gotove s vote za javne gradnje. Te svote bi ostale nedotaknjene, dokler bi se ne pojavila v deželi splošna brezposelnost. Sklada bi se ne smelo prej načeti, dokler bi ne bilo v njem tisoč milijonov dolarjev. Tajnik unije kovinskih delavcev Frev in predsednik Ai,!( riške Delavske Federacije Green, sta pozdravila ta - a<" t kot m kako odrešilno razodetje. ličila sta, da bi bilo s takim rezervnim skladom mo- vzdržati plače v trgovini in industriji na istem nivoju z industrijalno prosperiteto. Greeen je vesel, ker je ta načrt odobril oziroma sestavil novoizvoljeni predsednik Združenih držav. Kaj pa to pravzaprav pomeni? To pomeni, da bodo zavlačevali javne gradnje ter kolikor mogoče manj gradili. da bodo spravili skupaj potreben rezervni sklad. Ta rezervni sklad bo že v rednih letih, to je v letih za-poslenja, slabo vplival na gospodarski položaj. To je pa en sam pomislek proti temu. Važnejše je, da je v letu krize zaposlenje samo za eno industrijo — naprimer za gradilno. K gradnji poslopij, mostov, predorov itd., bi potemtakem poslali brezposelne iz drugih industrij. Uporabljali bi jih le kot neizvežba-ne delavce in jih temu primemo tudi plačali. Delavec bi ne mogel razviti svoje energije, ker bi opravljal delo, ki ga ni vajen. Proti brezposelnosti bi bila ena sama odpomoč: _ državno zavarovanje brezposelnih. V blagajno, iz katere naj bi dobivali brezposelni podporo, bi morali prispevati kapitalisti. Smola pobeglega, kaznjenca. Iz kaznilnice v Mitrovaei je pobegnil neki Jovan Čanko, ki je bil obsojen na 3 tefca joče radi razbojniškega napada na nekega ■sabotiskega trgovca. Pobegli kaznjenec je pa imel smolo. Policija je kmalu izvohala, nirna "dejstva, ki so se završila v zadnjih treh tednih. V Illinoisu je neki prohibicija ki agent v pijanosti tako pretepel no" ... Xa Kanal-kem: "Z obupom gledamo go-podarji v bodočnost. Seno in krompir je |m>-brala zima. PrideHcov ni. ž;v;na mora iz hleva. Davki strašni. Ne vemo. kaj n kreniti in kam se de-jati. Tako je, da 'bi človek obupal" ... V Brdih : "Ob trjratvi je bilo letos malo veselja pri naših vaseh. Po osojnih lesrah je bilo se nekaj, drugodi tolrko km nič. He. da in dolgovi silijo kmetiea, da proda t-iikoj vse kar ima. Zavarovalnice proti toči pravijo, rta jih sinka nič ne brijra in nK- ne bo čudnega leto-*, Z-e bi' 'kak kmetu* oobrala -la-čeval vedno še naraščajoče davke?"... Skopo na Krasti: "Lani je prkleleJa naša občina komaj 25 litrov vina na osebo, letos pa osem. Krompirja smo izkopali manj kot Mmo pa vsadrli. Rep<^ ne ho, ajde nič, koruze niti za seme". V Tstiri: ^Lanska letina je bila slaba, letos je še .slabša. Grozdja je malo, kar je. je dobro. Koruzni. krompirja ni. fržola ni. zimski dnevi bodo črni in žalosini". nar, katterega so našli pri njjem. Iz ministra hotel izsiliti denar. Agent Buchegger, ki se je bil pogajal v avstrijskem vojnem nisitrstvu za dobavo 700 pištol iz tovarne Str-ver. ne da -bi uspel, je pii>a ni bil prvi sneg v tej se-ziji. Vremenski nrad je opazil malo edaj je to v fašističnih rokah in režimski listi ne morejo -prehvaliti nove n-prave. j Bilanea za 1229 kaže dohodkov 1285.569.85 in enako izdatkov. Zna-.ten je povišek dohodkov iz j>olj-skih pridelkov in iz najemnin v raznih j>oslopjih. Agrarnega posojila tso najeli 100 tisoč lir. Zavo-dove ih ise v Trstu so popravili. Za-vakiovim sirotam so izboljšali življenje ... Koliko nese isprava -zavoda "Orisom" fašiju, so pa pozabili objavitu Ziznrka beda. v Julijski Khtjini. 1 V gorskem deln goriake pokrajine: "Se za d^vke nimamo, kje pa je živež, ki ga moramo večinoma kupovati? Kako bo z živino, sena je malo. Kaj naj storijo oni večji kmetje, ki obdelujejo cek> leto vse sami ali pa še z delavci a3i posestvo jim prinese iz-cufbo in pri mej pridnosti lezejo ,v dolgove? Veliko se jih je že izselilo, mnogi so sli čez veliko Info v Ameriko. Sedaj se napravlja-jo ose zopet drugi*... "Kleti, ka5-če, shrambe so za prezlmovmije ja-ko slabo založene. Krompirja ni niti «a domačo rabo. Krme smo pridsUli 1« malo. Žfrrinm. «e bo j iw iij| iiii ftnat^amfc ^ Cvetočo bodočnost napoveduje Reki sedanj: fašistični zvezni tajnik k va merske province Art uro Jlav-pieati. Zavzenha se za lojalen sporazum med lieko in Trstom eitev prevoza, kamor spada po tradiciji, po ^co-grafiji in po kilometerski daljavi". Oonrfikacijo hoče izvesti Mar-pieati. da bo mogla Reka živeli in tozadevne koaferenea se bo vršila kmalu v Riinu. Ni dvoma, da se bo Marpieatijevi nameri odločno uprl Trst, kateremu delajo že Benetke iz Marghero veliko preglavico. Kmečki voz pod vlakom. Zapet se je zgodila nesreča n^ železniškem tiru pri Sežani. Kmečka 'delavca .Josip Ivoejančič in Fran Laikae, usiiržbena na posestvu dr. Cominottija, sta se odpeljala v K oper. Na. železniškem tiru je zajel voz vlak. ker je bil prehod prost, in niso bile spuščene za-tvorniee. Kocjaneič je obležal mrtev, njegova hči. 6-letna Lidija in L»nkač sna bila težko ranjena. Oba so takoj prepeljali v tržaško bolnico. Pravijo. rohibi-cijski ageibtje zaplenjeno žganje v svojih lastnih špelunkah. Nuki dr/avljan v jKr^teljo sod vina, katerega srka ponoči s pomočjo gi i m rja ste cevi, V Baltrmore je 'bila neka vdova, mati setlinih otrok, obsojena na sto dolarjev ^Iot> » ra
  • ga salona. V New Yorku je umrlo v krat-'.veni času 34 oseb v sled zauživanja strupenega žganja. Neki prohibi-cij>:ki uradni-k je pa to }>ripom-nil: — Ijf> počakajte, še strožje bomo nastopili. In takrat bojo čepa li ljudje kot muhe. A n ti salon.sk a Li^ra j>otr'tši vsako leto dva milijona dolarjev za utrjevanje prohrbicijo. V Portland. Maine, je pridala neka ženska pri ra/j»rav: za ločitev zakarta, da je njen mož polagalec parketov. }>olegtega |>a napravi z. btktle^ari.io še {»OM-bfj ]>o dvesto dolarjev na teden. Neka danska tovarna /.a izdelovanje "cocktail shakerjev" pravi. da je suha Amerika njena najboljša odjernalka. Uostonski suhaški a^entje so zaplenili v neki brivnici par ga-lon itfko<'.irie za zmivanje la^. 8ta-t'rstika kaž^, da eksj>ort žganja iz Kanade v Združene države napre. duje in jx>staje vsako leto večji. Seiiator i Ilea-e je ugotovil, da je mogoče kupiti v Washington mlečni Kapitolu (žganje. Srualor CoiK'land .je nedavno jrravil. da se je neki suhaški -.enator na velikem banketu v Washingtonu tako napil. da >e je pod mizo zvrnil. liavnatelj za javno varnost v Jersey C'it v (>ošil ja policiste in ognjegasce, ki so se na pili, v cerkev k spovedi, "kjer morajo svečano obljubiti, da ne bodo za naprej pili drugega kot vodo. Eden jersev-skih policistov je bil že triindvajset krat kaznovan za-stran pijanosti. V državi Wash in gten >matrajo soglasno z državno postavo za zločinca slehernega, ki la-stuje kako opojno pijačo. Nikjer v Združ^'-nih državah -niso kotli za kuhanje žganja tako poceni kot so v državi Washington. Odborniki mesta Green Bay, Wis., so poslali vladi sledečo reso. ' luei jo r — Postite pri miru špehrnke v tem mestu. V sedanjem slučaju ve policija, kje se nahajajo. Če bi pa vi -drezali vmes. bi «e pojavile tajne špehmke. do katerih bi policija ne dobila tako zlepa dc-stopa. To je samo par dejstev. Dejstev. prarvim. ne izmišljotin. In ta dejstva jasno dokazujejo, kako ameriška prohibicija napreduje. T4*smt (- Beograjski tihotapci zlata. | Iz ^eo^rakla poročajo o rezultatu preiskave proti aretiranima tihotapcema zlata zagrebškemu ju-velirj-u Eimestu Engelsral^iu in šefu raeroizkustvenega urada ing. Pavlu Ziegelhuberju. Preiskava je dognala, da je ju-velir trhotapal zlato v jug. državo, inženir ga je pa opremljal s potrebnimi žigi. Zdi se, da sta oba ta posel opravljala uspešno že nekaj let. Policija je (Zaplenila tri kovčege zlata in srebra in je pre-pničana, da so v to veliko fihotap-f^ko afero a j bilo to odveč. Vizela je moževo puško in ga ustrelila. Nato ga je mrtvega sl^Jda in ga odnesla v bližnji gozd da bi *sc otroci ne prestrašili, ko se zjutraj prebude. Tahita je priznala svoj zločin in l je bila obsojena na 4 leta težke jwe. i PREISKAVA KRVI ODKRILA RESNICO Pred porotnim sodiščem v Pots-damu se že dolgo vleče pravda zaradi alimentov nezakonskemu otroku neke tovarniške delavke, v kateri je bilo vprašanje očetovstva zelo zapleteno. Sele preiskava krvi je odkrila resnieo. Z prod b a je naslednja : Meseca marca l!)2fi je berlinska tovarniška delavka Elza W. povila dete. Mladinskemu uradu je označila kot očeta podstražmojstra K. iz »Tuterborga, proti kateremu j<* urad vložil tožbo /.a alimente. K je priznal, da je imel odno&aje z W., vendar je plačevanje aliraentov odklonil, ker mu je W. sama priz-nala, da je imela znanje tudi s podčastnikom II., vojaškim kopališčim mojstrom. Sedaj je moral tudi II. 1 > red aod i see. Tod a n a razpravi st a tako II. kakor W. prisegla. da so sploh ne poznata in se nikdar videla nista. Sodišče je_jiato obsodilo K.-a na plačevanje alimentov, za katere so mu zarubili plačo in mu skozi dve leti vsak mesec odtegovali določeno vsoto. V tem je pa K. zvedel za priče, da je W. dejansko obiskovala kopališčnoga mojstra IT. Sod išče je sedaj odredilo preiskavo krvi vwh prizadetih. Preiskava krvi vseh prizadetih. Preiskava krvi jo dognala, da spada nezakonski otrok h krvni skupini 13. nezakonska mati in namišljeni oče K. pa k skupini O. Ker je znanstveno dognano. da spada otrok vedno k tisi i krvni skupini kakor eden izmed staršev, je bilo sedaj jasno, da K. no more biti oče. Sodišče jo nato uvedlo kazensko postopanje proti \V . in II. zaradi krive prise-g*. Na kazenski razpravi je W. priznala, da je nekoč II,-ja obiskala. Toda čas se potem s porodom nikakor ni strinjal. Kdo bi tedaj mogel biti oče? Po dolgem obotavljanji je W. sle injič jokajo priznala, da je mimogrede nekoč spoznala še tretjega moškega, čegar ime pa ji jo neznano in ga potem tudi nikdar več videla ni. Na podlagi to izjavo je sodišče II.-a oprostilo, \V. pa obsodilo na šest mesecev ječo. H., ki je bil zaradi te zadeve odpuščen iz vojaške službe, je bil reaktiviran, K., ki že nad dve leti plačuje alimente, je pa predlagal obnovo svojega procesa, ki se bo sedaj končal v njegov prid. BRAT POSNEMA BRATA ""International, News Service" poroča, da preživlja na romunskem dvoru 35->|>et izredno težko ljubav-no afero. Stvar ni baje nič manjša in razburljiva kakor svoječasno zgodba s Karlom in njegovo ljubico. lavna oseba novega škandala je princ Nikolaj, sočlan re-gontskega sveta. Princ Nikolaj je nedavno pobegnil \ Pariz. Ko se je vrnil v Bukarešto. ga je kraljica mati pozvala na odgovor. Srečanje je bilo neki zelo burno. Princu je zmešala glavo neka dama iz meščanske družbe, po imenu Dimitrescu. Nikolaj jo zahteval za to damo enakopravnost z drugimi romunskimi d v ornimi damami, kar je izzvalo v arustokratsidh prestnlnižkih krogih veliko ogorčenje. Kraljica mati je morala pristati na prinčevo zahtevo. Ga. Dimitrescu jo trium-firala, v krogu dvornih dam pa je izbruhnil vihar. Napofded je kraljica mati radi te afere zbolela. Princ bi il moral biti na njeno zahtevo izključen iz regnt&kega sveta, čemur pa so se uprli vsi, razen kraljice mateiv. Regentski fevet namreč noče, da bi ta škandal dobil v svetovnem tisku odmev kakor afera princa Karola in je sklenil, da bo ta dogodek pogoltnil molče, naj stane, kar hoče. Z ukradenim avtom za vozil v drevo. Brezposelni delavec Ernst Fine hI er na Dunaju je ukradel avto in se -z njrm odbijal. V divjem diru je za vozit v Reisenbergu v drevo, pri čemer se je avto popolnoma razbil. FiscMer je o&tal ne- po&kod »rraji iter «o ga aretirali. ........ Bolgarski odločilni politični Či-nitelji stoje pod vtisom izolacije bolgarske zunanje politike. Zakaj z Jugoslavijo je še meja vedno žapr-ta. Med Romunijo in Bolgarijo ni-»-o nastali nič prijaznejši odnosi. Gotovi del bolgarskega časopisja je sicer z navdušenjem sprejel Veni-zelosovo pogodbo z Mussolinijem, toda že nekaj dni je moral zabeležiti tudi zboljšanje odnosajev mod Grčijo in Jugoslavijo. A četudi bi so kdaj Vonizelo6i\ posrečilo priboriti Grčiji vodilno vlogo na Balkanu. ne bi imela Bolgarija od tega nikake koristi. Saj je razmerje med grškim in bolgarskim narodom vse prej kot prijateljsko. To dokazuje tudi dejstvo, da še srrški parlament do danes ni sprejel t. z. Kalfov-Politisove in Mol!ov-Ka-fnndarisove ]w>£Oilbe. ki f-ta bili sklonjeni mod Grčijo in Bolgarijo pod pokroviteljstvom Društva narodov in ju je že pred leti odobrilo bolgarsko narodno sobranje. Vsedo angleško-franeoskega sporazuma meseca junija t. I. je živela bolgarska javnost v prepričanju, da se bo za d^rsetro svojih političnih ciljev vedno lahko opirala razen Italije tudi na Anglijo. Angleško-francoska nota bolgarski vladi meseca septembra pa je dala bolgarski vladi razumeti, da ti vodilni evropski velesili želita drugačno smer bolgarske zunanje politike. Ta izoliranost je ostala širokim ljudskim množicam prikrita vse do druge polovice oktobra, ko se je začel volilni boj za okrožne skupščine. Zakaj bolgarsko časopisje prinaša o tujem svetu zelo malo poročil v kratkih, cesto nejasnih telegramih brez nadovov. Obširnejših poročil o političnem položaju v inozemstvu ne prinaša že zavoljo pomanjkanja prostora, ker celo največji dnevniki izhajajo na štirih, ali največ na C straneh, kjer pa polovico prostora zavzamejo rnserati. Strankini sestanki nudijo tako največjemu delu javnosti edino možnost, da nekaj zve o zunanjepolitičnem položaju. Volitve v okrožne skupščine so bile 11. novembra. Prvi so pregledali svoje vrste demokrati pod vodstvom bivšega min. predsednika Aleksandra Mali nova, ki so dobili pri zadnjih parlamentarnih volitvah 29. maja 1927 samo 12 poslancev. Stranka je v zadnjem času razvila živahno delavnost. Sedaj ima 143C krajevnih organizacij. V tem volivnem boju skuša pogoltniti ostale demokratske frakcije in tako povečati svojo moč. nato pa po volitvah vstopiti v sedanjo vlečno večino Demokratičeskega zgovora, ki bi mu vsled vrenja v njegovih vrstah bili Malinovi demokrati dobrodošli. V nedeljo, 21 okt, sr> zborovali tudi liberalci. Nar. liberalna stranka si je pridobila največ zaslug za bolgarsko ustavo in za zedinjenje severne in južne Bolgarije. Liberalna vlada Stambolova je izvršila organizacijo državnih uradov in zavela v Bolgarijo napreden duh. Toda od balkanske vojne. 1. 1912*-13 liberalna stranka ni mogla več ohraniti discipline. Po svetovni vojni so razpadli v več frakcij. Ko jo zadnjo nedeljo prišlo v Sofijo okrog 7000 delegatov Ivjorčevove narodne liberalne in Shimbolove liberalne stranke, sta se ti sorodni stranki zopet zodinili in pozvali ostate liberalne frakcije, da se jima priključijo. Istega dne so zborovali tudi "široki " soc. demokrati, ki imajo pod vodstvom Janka Sakozova in Pa-stuhova organiziranih nad 30.000 Članov. Naglasili so svojo zahtevo po levičarski vladi m pripravljeno, sti, da vstopijo v vlado. Sprejeli so resolucijo, kjer pozivajo dr. Dži-drove "tone" soc. demokrate, da se zopet združijo z njimi. Seveda ne drži-križem' rok tudi vladna stranka Demokratičeski zgo-vor (Demokratska zajednica). Zadnjo nedeljo so bili skoraj vsi ministri na shodih. Naj pa izpardejo volitve v okrožne skupščine kakor hočejo in naj pride do vladne spremembe aH ne, gotovo je, da se razmerje Bolgari-' je do Jugoslavije ne bo mnogo spre- . *» Jmenilo, dokler bo bolgarska diplomacija verjela tujim suflerjem., ki so kljub sladkim besedam v resni-®ei ravno tako malo naklonjeni Bolgariji, kakor so Jugoslaviji. Ni sa-jmo v interesu svetovnega miru. temveč tudi v prospeh Bolgarije same. da išče prijateljske vezi s svojimi..sosed i in da postavi dobrohotnost in prijateljstvo za temeljni princip svoje zunanje politike. Bratski bolgarski narod pa naj bo prepričan, da še ni tr^ba biti sovražnik Bolgarov, kdor je prijatelj Srbov in da bo imel bolgarski narod med slovanskimi narodi tem več iskrenih prijateljev, čira boij bo dokazoval svojo velikodušnost in res pravo slovansko vzajemnost. TRNJE, PALMA IN LOVOR Na Dunaju so imeli sentimentalno svečanost, pomešano s habsburškimi občutki. V cerkvi sv. ' Mihaela so odkrili stari hofrati j spominsko plošča cesarju Karlu i Zadnjemu. Karel je bil zvest o-j proda avstrijskega klera in zato (.se je svečanost otvorila z mašo. Po I maši zadusnici je bilo blawslov- iljenje plošče. Okraski na plošči so sestavljeni i iz treh elementov. Zgoraj stoji trnje v venec, znak težke poti. ki (jo je eesar hodil v življenju; čez (ta venec sta prekrižana dva palin-t ova lista, kar naj pomeni, da je i Karel lioM mir. spodaj pa se vije lovor v znak Habsburgove sla-^ ve. 1 Ceremonija je bila brez hruj»a. Zbrali so se na njej tisti monarlii-sti. ki težko pozabljajo, kaj >o je zgodilo pred 10 leti. Med njimi je bil bivši ministrski predsednik Hussarek. dalje doktor Seidler, madžarski poslanik na Dunaju grof Ambroezv, bivši ministri cesarskega režima dr. Glantz, Spitz-mueller, "Wittek, več generalov : razpadle avstro-ogrske armade, za-I stopstvo katoliške aristokraci je, bivših oficirjev, bojevnikov in takih, ki so jim je v starih časih godilo bolje kot danes. Po odkritju spominske plošče so se morali raziti brez nade na ponovno cesarsko odlikovanje. i Zločinstva na Francoskem. / V neki vasici blizu Pariza so roparji udri i v gostilno, 62-1 etno gostilničarko zvezali, oplenili hišo in jo nato zažgali. Prihiteli so gasilci. zaslišali krike iz hiše in iz plajnenov rešili gostilničarko. — Pri Chalons sur Mame so našli inn ar jen ga mladjega dekleta ; zločinoi so jo onečastrli. in nato umorili. j — Pri Chamber?* so našli na polju ubitega 12-letnega dečka; sumijo, da ga je ubil šolski tovariš. -| • TIHOTAPCI Z ŽIVINO V majhnem baru v Mafekingu se od časa do časa zbirajo zagoreli, mišičasti možje, katerih razorani' obrazi kažejo, da so že mnogo te-! žkega prenesli v življenju in da se ne ustrašijo tako izlepa česarkoli. To so drzni ljudje, ki jih je za vedno svojilo tihotapstvo z govejo živino — cattlerunning. — V Juž- j noafriški Uniji jo uvoz goveje živine, zaradi nevarnosti goveje kugo, prepovedan. Toda onstran Kih-harske puščave v Ngamilandu pasejo domačini velike črede goved, ki jih kupcu radi prodajo za nizko ce. no. Ko začne v Bečuanu deževati in je prehod skozi puščavo manj nevaren, se loti tihotapec svojega posta. V Ngamilandu kupi čredo 500 — 800 glav. najame večje število domačinov kot gonjače in odri-' ne proti Uniji. Najnevarnejši jej prehod skozi puščavo, kjer je vedno' celo podjetje na kocki. Sicer se1 tudi v puščavi v krajših ali daljših I presledkih nahaja voda za napajanje živine, toda so tudi mesta. kj»r' je treba do prihodnjega napajati-šča tri dni hoda. Tu se živina le z velikim naporom ohranja skupaj in prepreči, da bi se od žeje ne' razdivjala po puščavi. Vrhu toga je treba odganjati leve. ki cele dneve slede čredi. Včasih so stvar iz-j bomo posreči. Tako jo zadnjič —j kakor poroča "Daily Mail" — neki j tihotapec pri prehodu skozi pušna-| vo izgubil samo eno govedo. Toda ni vselej tako. Neki tihotapec pripoveduje: Kupil je v Ngamilandu 800 repov in odrinil preko puščave. , Ko so se po več inevnem pre-.-danku bližali napajališču. je čreda, ki je zavohala vodo. v divjem " stani ped u" udrla proti napajali-šeu. To se jo začel boj in prerivanje in živali so v slepi žeji napa-jališče tako zgazilo. da je ostalo samo blato in se ni napila niti ena žival. Rjoveč od neznosne žejo so se, i živali razbegle po puščavi in tam poginile; tibot-fipee je prignal do meje samo 50 od prvotnih 800 glav. — Iz tega se vidi. kako nevaren in negotov posel je tihotapstvo z govejo živino. Nihče bi so pač z njim ne pečal, Če ne bi vabil v slučaju dobre sreče visok dolvček. Prehod čez mejo samo je razmeroma lahek ; gonjači čakajo s čredo za mejo dokler jim svetlobno znamenje ne naznani. da je "zrak čist." Razou tega imajo taki ljudje mnogokrat ob meji svojo lastno farmo. C i m ju živina preko meje, je vredna vsaka žival pet do šestkrat več, nogo je bila kupljena. Ta loterijska igra ljudi silno vleče. Turško-grška pogajanja. Grški poslanik v An gori Papas se je vrnil na svoje mesto. Veni-zelolsova vlada mu je dala na pOt instrukcije, da se pogaja s turško vlado o rešitvi grško-turških vprašanj. Mesec oktober — se v Rusiji slavi kot mesec boljševiške revolucije. I Ta mesec pa je tudi mesec rekruto-vanja in obenem odpuščanja iz vojaške službe. Dosluženi vojak izstopi iz armade in tedaj se začno tragedije zaročenk in žena, ki so ponavadi že matere, i ' I Ruski vojak se namreč redkokdaj vrne domov na kmete in sploh tja. kjer je živel pred vojaškim rokom. Je pa v Rusiji še neka navada. ki je ne najdeš drugje na svetu Ruski vojak se lahko oženi tudi tedaj, ko vrši svojo kadorsko službo. Usoda t'>h, lahko bi dejali "sezonskih" žena je kaj žalostna in jad-na. Rekrut se oženi, zahaja k ženi na dom, ko pa da slovo vojaški obveznosti. zapusti tudi ženo in otrobe, če mu jih je rodila. Mnogo vojakov se oženi takoj po vstopu v j armado. Med njimi se časih se najde kateri, ki ostane Zvest izbrani | družici. Bolj problematčni pa so |t:sti zakoni, ki jih sklenejo vojaki tik pred odpustom domov. Njih se oklenejo navadno ženske, ki bi se rade naselile v kraju, kjer ima odsluženi vojak pravico do nastanitve in preživljanja. Ko začenjajo vojaki odhajati do. imov, stoje sezonske žene z gladno lin prezebajočo decov dolgih vrstah pred vojašnicami in na kolodvorih , ter prežijo na može, da jim ne uide-1 jo naskrivaj za vedno. Tiste, ki se boje. da bi jim zakonski tovariš po-, begnil, vzdržujejo pravcato informacijsko službo. Tudi poveljniki polkov so tačas veliki reveži. Žene jih oblegajo od zore do mraka J prosjačijo in moledujejo okolu njih/ naj jim gredo na roko in jadiku-jejo. da bi dobile vsaj alimentacie. Zaman! Najčešče se zgodi, da mož Izgine brez sledu. Rusija pa ie preširoka, da bi ga lahko našli. j 1 So pa tudi slučaji, ko postopa ruska vojaška oblast z odslužene i kaderskega roka zelo neusmiljeno.. Tira jih od vojakov naravnost do-i iikov in jim ne da dovoljenja za naselitev v industrijskih in trgov-; skih mestih. V Ljeningradu, Mo- j skvi. Kijevu, Tuli. Ilarkovu in Odesi se smejo n. pr. naseliti sa-, mo tisti vojaški odsluženci. ki lahko z dokumenti izpričajo, da ima-' jo tam najožjo sorodstvo. Tu pa se začenja pri mnogih kadrovcih špekulacija Fant se oženi samo zategadelj, da dobi pravico naselitve Kadrovei se torej ženijo okto-' bra meseca v velikem številu. Uradi za sklepanje zakonov jedva obvladujejo delo, ki ga jim nalaga i čas zapuščanja vojaške službe. j | Kadar se tak zakon sklene, dobi o lsluženf vojak dovoljenje, da se lahko naseli v mestu, kjer mu ži-i vi blizek sodnik, t. j. žena. čez nekaj tednov pa nastanejo med možem in ženo nesoglasja in potem sledi skoraj avtomatična lo- čitev. Bivši vojak pride vdrugiČ v urad, zahteva razporoko, dobi dovoljenje, nakar zavrže ž-no. Taki slučaji so tem bridkejši, ker veleva zakon, da mož vedno lahko obdrži stanovanje, dočim si mora žena poiskati novega. Kajpak da se z naselitvijo v mestu temeljito spremeni tudi mi-sel notit ruskega vojaka. Komunistična teorija o osebni svobodi, ki se je zajedla vanje že v vojaški službi, začenja triumfirati in popolnoma izpodkoplje njih moralo. Ko dobe odpustnico, govore: Nočemo več d >mov, med neizobražene kmete! Tam se samo trpi — mi smo se pa natrpeli in zdaj hočemo živeti brez truda! — Ce pa se najde človek, ki takega odsluženega kadrovca vpraša, zakaj noče nazaj k ženi in deoi. dobi v odgovor: Pisal sem ji. naj se razvede in naj vzame drugega. Jaz sem se je naveličal! Poiskal si bom drugo!— Tako izgleda komunistična te> rija o osebni svobodi človekovi v praksi. Ruska vlada, ki sicer na-cer nasprotuje špekulativnim zakonom. pa je tu brez moči. Vojak ima pravico, da se oženi v mestu in da se loči od svoje žene. jo spodi iz stanovanja in si pripelje drugo. i '4Obnova" ruskega življenja v tem praven je res zanimiva, obenem pa neizmerno tragična.... »__ i Naj novejša rešilna opre-, ma j LJUBEZEN NA SMRT OBSOJENE Marijo Lep-?ško je poro* v Pisku obsodila na smrt, ker * i morila svojega moža. Med ten » je v ječi čakala na smrt, pa s< mestu šušljali, da se go^-pe L ;ki v zaporu ne godi posebno s ». da uživa nenavadne privilecri Nekateri so celo zatrjevali, d » -jo-noči videli obsojenko v r ir-nih mestnih zabaviščih. Nu. ij je prišla stvar popolnoma n- dan. Lepeška je v nekem razpo ni .s predsednikom okrožnega : ii.šča priznala, da je imela dol? časa ljubavno razmerje s kazr.i škim nadzornikom Polenskim, ki bil pred dobrim pol letom dr -Ijen kaznilnici v Piseku. Dejala ■. da s« je nadzornik začel zaniir zanjo tnkoj. ko jo je upledal jo."i in tedaj ji je na vse način> izkazoval svojo naklonjenost. Z . >lil jo je v jetniški pisarni, ki je s časom opremil v'lično sobic kier je L peška delala in tudi pala. Med njo in nadzornikom .Ne razvila ljubezen, ki je kmalu i stala intimnega značaja. Pol ens k: ><• je čedalje bolj spozabljal in jo za-č-d voditi iz jetnišnice na sj> -hode po temnih in samotnih mest ih u-lieah. Spočetka bolj poredk. , po-zeje pa skoro vsak dan. Z rniš-niee se je tihotapila preoi »'"ena in s krinko na obrazu. Polenskega so takoj zasit ili in ko je brez oklevanja pr zna! svoje zablode, so ga zaprli. Kakš i na-sribi so gnali demonsko žen.-*: o. da je obtožila in pogubila svojt-.-i ljubimca. o tem sodniki doslej '->• niso razglabljali. Nemara s e hotela prikupiti članom naj\ šjeira sodišča v Brnu, ki bo do *< dni obravnavali nje priziv zo; - smrtno obsodbo. NA OTOKU GROZE V Belem morju, gube i Ar-h angelski, leži pred zaliv.n Onje-ga šest otokov, katerih n -ji s" imenuje Soloveck in mer kvadratnih kilometrov. Na ' »toku je dolga stoletja stal s; : an s slovečo Marijino božjo f ■ Redovniki so kljub silno remit podnebju spremenili oto1 pravi raj z gosto zaraščenimi tr vi in ribiškimi napravami. S ti so samostan izpremenili v ' ilnl-o za politične zločince, k' eni najgroznejših na svetu. F ico^ki pisatelj Raymond Dugu"1 * nedavno o tem izdal knji "Un bagne en Russie rouge" - Kaznilnica v rdeči Rusiji. K ga o-pisuje neverjetne razmer", a So-lovecku je nad 15,000 ka micv. Navadnih zločincev je me njimi le malo, glavni del sestoji j>oli-tičnih zločincev. Med ten je le ,5 odstotkov izobražencev. '<'5 odstotkov odpade na delavski -:»zr«-d: .ostalo je čudna zmes pot« • hov i prostitutk, ki so bili na k;: način v zvezi s političnimi zarc ni ali vohunstvom. Plemičev jo na Solo-vecku le par. — Ker je ].:• 'nilni-ška uprava samostansko poslopje v celoti zasedla zase. so 'nenci brez pravo strehe in prebivajo po barakah. Če se pomisli, da traja zima po osem meseecv in znaša mraz po 30 stopinj pod rKlo, ni ; težko uiraniti. da so razni< re za ;kaznenee strašne. Vrhu t^sra spe !na golih klopeh brez blazin in o-jdej. Oez dan delajo kaznenei po gozdovih. kjer drvarijo. Obleč ni so nezadostno, mnogokrat "br z čevljev, noge zavite zgolj v cunje. Hrana je skrajno slaba, brez masti. me*=a in močnatih jedi: kos črnega kruha, posušene ribe in čaj. Kdor se ne giblje dovolj Jji-tro. dobi z bičem ali pa gr. pazniki enostavno ustrele. Zaradi bolezni v baraki ostati sme le tist", ki ima najmanj 39 stopinj vročine. Ženske ne uživajo nobene olajšave in morajo z moškimi delati v .rozdu. Samomori so med kazn ncl zelo pogosti. ADVERTISE in GLAS XAJ2QDA ' Jsa a£ . S* sestoji iz rešilnega pasu, malih vesel ter propelerju podobne pri-j prave na nogah. CESARICA 0 SVOJEM ! SINU t B ivši zasebni tajnik kralja Edvarda VII., sir Frederick Ponson-bv, je pravkar objavil pisma nemške cesarice Friedrieli. matere biv-' šega cesarja Viljema II. Cesarica piše o svojem sinu, ko je bil ta že zasedel prestol: "Viljem nima ne pomislekov ne vesti, da bi ostal pri kaki stvari. Brca na levo in desno in žali pri tem vsakogar. Enostavno slep je. Pri vsaki priliki se po-služnje velikih besed, pa tudi sam se zdi samemu sebi velik. Viljem je sebičen. Sama sebi se zdim kakor kokoš, kr izvalila raco namesto pi-ščeta. "Želim, da bi mu mogla vselej s ključavni zakleniti usta, kadarkoli je treba računati, da bodo njegove besede prišle v javnost." V nekem drugem pismu piše cesarica naravnost proroško: "Na robu groba....opazujem lahkomiselno pot na katero je krenil moj sin. Najhujše pa je, da bomo morali morda zaradi njegove nepremišljenosti vsi trpeti.' Poljsko litvanski spor. Te tini je odpotoval zunanji minister Zalaski z dvema sodelavcema v Konigsbetrg na bodoči polj-sko-lrtvanski sestanek. Volitve v deželne zastopa so na ČehoslOvaškem razpisane a 2. december. Socijalitfti računajo na uspeh. ČITAJTE! DENAR, KI DELA PREDSEDNIKE EDEN IZMED MNOGIH ZANIMIVIH ČLANKOV, KI JIH VSEBUJE Slovensko-Amerikanski «ledar :ENA 50 CENTOV jgsl % GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Vojaški in civilni zakoni v Rusiji. GLAS XARODA, 23. NOV. 1928 <■■! *■ - ' . ... ' . ' f • i j/ -.Sil i ' ' Političen položaj v Bolgariji. molitvenimi; 4UriJ» VarfclaJa: ▼ platao vezano ,...MM..M.| ▼ fino platno ..............1.M v calolojd rezano ............ljCI v usnje vezano..............1.54 r fino nanje reaano ........ 1.71 Slovenska slovnica (Branik) trdo TM. Ul Učna knjiga in berilo lai&ega jezika .........................6( 1 Veliki vsevrdei ................. J 1 Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ........2.2; Vodilna kniifira ____________ tU Kratke povesti 0 Antdorista .... 1 Kazaki ........................ Kmetske povest, trda ves....... 'Kraljeiiž berat ................. Križev pot, roman (Bar) trd. vez. • Kriicv pot patra Kupijenika Kaj se je izmislil dr. Oks...... * Kapetanova hči ................ Levstikovi zbrani spisi ......... 3S M .31 LIC .7< .43 .75 . 66 \ Sanjska knjiga Arabska.........L.l Spake, humoreake, trda vez.......^fl Mrshote vojne ..................i« 1 »tiri smrti , 4. zv. ,„■; 1 Skrivnost najdenke .............. 1 Smrt pred hišo ................. ( j Stanley v Afriki .......-...... „ (] J »trop is Judeje...................15 Spomin znanega potovalca........1.5 ft Št 59. (Dostojevski) Zapiski iz ■»rtvega doma, I. del ........ L— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma. II. del.......1__ St. 61- ! Zdravilna stdisča ............... .. .41 1 1- ev. Pesmi — Ode in elegije - Sonet je - Homanee. balade in legende — Tolmač (Levstik; Stritarjeva Anthoiogija, trds vos . Stritarjeva Anthoiogija. broS. .. S isto Šesto, povest ls Abrucer ... Sin medvedjega lovca, Potopisni ro- ......................... . 39 36 36 . .26 L— t Ono platno Te«no........1.1« '* t osnje veza bo ............«o™vilstv» .................. * fino uauje vezano ........l-J*'^.,... .___... L36 ..78 Štev. M. Kamela, skva nho šivanke, veseloigra.......4P 1 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Noža, Sanje...................... ; 13. snopič. Vestalka, Smrt Matije device. Marijin otrok ........ , 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica, .Materin blagoslov .. 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .............. 20. snopič. Sv. Just; Uobezen >te-rijinega otroka .............. j PESMI IN POEZIJE: .69 Skrbi za dalo: v platno vezano ............ .M v ura Je vezano..............1.6! ▼ fino niinje vezano ........UM Sveta trn lk Stric Tomova koča ............. Študent naj bo, V. zv........... Sveta Genovefa ............... Sveta Notburga................. Sredozimei. trd. ves. ............ broš. ....................... Spisje, male povseti ............ Svitanje (Govekar) ........... 36 35 33 35 .60 33 1.0-) Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad ...............230 Slovenski pisatelji IV. z v. Podlim-barski : Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................2.50 30 36 .30 v platno vezano ........... v nrale vezano............. L— .1JM ROMANI: Trgovec, Kupčijski strsžnik, D-J radnik. Jezični doktor. Gostilnl-j čar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. itd.................... Marjetica ...................... Mladi gozdar, broS. ............ | Moje življenje ................. Mali Lord ..................... Miljonar brez denarja ......... Mikluva Zala .................. Mri v« mesto .................. Martin Krpan z Vrha .......... v»nti ljudje Vsebuje 9. povest! —1 ; "ur. veztuir ............... j Male življenje .................. Wxrr Poletne kl»sje, Izbrane pesaai. 184 broširam; ..................... fif. 5. (Fran MKdinsld, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črti..2 72 strani. broSirano .............. §r. 6. (Ladislav No^ak^ Ljubosumnost. veseloigra v en<»rn dejanju. pci!over.il Dr, Fr. BradaC, 43 struni. I 33 Jt 33 J!" 3« » JB 35 ▼ fino nfnje vezano..........1.8i hvl4kn »rea mala; v Ubnje vei............... 1.M v fino usnje vez. .......... Ul Angleški molitveniki: (Za mladina) " v barvsste platnic Tesano ....JI Child's Prayer book: t t 'o kost rezano ..........Lit Key of Heaven: r osnjn vezano ....... .71 Key of Flea ven: v najfinejše nraje vezano L74 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino nsoje v^sano ......... Child's Prayerhook: Catbolie Poeket Manual: v fino usnjo vezano Ut Ave Maria: v fino usnje vesano .... poučne knjige: Abecednik slovenski .............23 Angleške slovenska beril« ......S.tt« (Dr. Kern) Amerika In Anaerlkanel (Trunk) 8.— Angeljška sluiba ali nauk kak« se n*J streže k sv. ma&I .........It Angiehko-tdov. in slov. an;L slovar Jt lioj riHirztjlvim boleznim.........79 Cerkniško jezero................ 1.20 ilia sestavljena plesa: Cetvorka ln beaeda "pisano ln narifiaiio .......................SS Doiuaei živinozdravnik, trd. vez. .. 1.G0 Doinaei živinazdravnik. broi .... I.iS l>omail idravmk po Knalpa trdo vezano ................L68 bro-lrano ................... 1JSS Domači vrt. f<1o vez.............L— Doniale in tuje f. i vali v barvanih allknh 1 j Ana Karenina (Tolstoj) roman - lepo vezani knjigi ........7.00 Aci-riK*. pukMis dobro, doma najbolje ....................Ji Agitator (Kersnik) brofi. ...... M Andrej Hofer ...................38 Arseue Lupin ........•..........G0 Ii"tiesks vtdelevalka .............38 1 Helgrajskl biser ................ .51 Beli mecesen....................48 1 Bele noči < Dostojevski) trdo res. .78 Bele noči, mali Junak .......... .66 j Balkansko-Turkka vojska .........46 i Balkanska vojska, s slikami.....29 Berač s stopnjle pri sv. Eoko .... .58 Boy, roman .................... jB$ Burska vojska ................... .48 Bilke (Marljs Kmetova) ........JES t. dnevnik.................6« ! Božični darovi ..................35 I Božja pot na Šmarno goro.......JSft j R»iJa pot na Bledo ............ JM Boija kazen ....................M »toj »n zmara P«»«it............ j g Cankar: Bela Krizantema.......75 Grešnik Lenard, trd. vez. JO Grešnik Lenard, broS .70 Idiiu« življenja,.......J8Š CV6lk6 JSS Ciganova osveta .................83 Cesar Jožef II...................30 t veiina Bcrograjska ............JB9 Čarovnica ..................... .33 črni panter, trd. vez............80 broš..............60 Čebelica ........................ .23 Črtice iz življenja na kmetih .... .35 j »roi.iž, slabi car m razne povesti — spisal Milčinskl ..............68 Darovana, zgodovinska povest .... J>0 Dalmatinske povesti .............S3 Dekle Eliza .......................10 Drama v zraku, roman .........40 Dolga roka ................... J6 .86 30 38 .73 36 .73 .30 .73 36 1.86 .83 .36 .73 .8« 30 .40 35 .76 3« .33 33 .69 .86 1.— 36 .46 33 .46 34 3d .76 38 33 36 .40 33 .4« .46 Tatič, Bevk. trd- ves..............73 Tri indijanske povesti...........38 Tunel, soc. roman ..............1.20 Trenutki oddiha ............... .50 Turki pred Dunajem ........... „30 1'grabljeni miljoni, roman ...... 1.50 Ura z angeli ....................1.20 V robstvu (Matii-ič) ............Ltt Velika pratika Vodnikove dražbe za leto 1927 .................... V sorskem zakotju ...............33 V oklopnjakn okrog svete 1 deL.. 36 2. del ...................... Veliki inkvizitor ................L— Vira (Waldova), broS...........jij Višnjega repatiea, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. 35 V pustiv je šla, ILL zv......... .35 Vrtnar, (Rabindrath Tagcre), trdo vezano .................... broširano ....................60 Vojska na Balkanu, s slikami .... Volk spokoruik in druge povesti. 1._ Trdo vezano................1.25 Valetin Vodnika izbrani spisi .... 39 Vodnik svojemu narodu..........35 Vodnikova pratika L 1927 .......50 Vodnikova pratika L 1928 .........50 Vodniki in preporoki .............fio Vladka in Metka .................50 Zaroka 0 polnoči ............... .co Zločin 111 kazen (L knjigi) ......1.G0 .»i.-*! smrti .....................68 Zadnje dnevi nesrečnega kralja •• .68 Za kruhom, povest .............. .u Zadnja kmečka vojska ...........73 Zadnja pravda, bro«..............56 Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..1.00 Zgodovina 0 nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne ...................If Zlatarjevo zlato ................ &f Za miljoni ......................88 življenje slov. trpina, Izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........134 4iuupuus in riraraie« ...........so broširano ...................... Azazei, trdo vez ............... 1._ Balade in romance, trda vez. 1.23 mehka vez. ................1._ 'Bob za mladi zob. trda vez........40 Gregorčičeve poezije.............60 |i-.»dec; Pored narodnih pravljiv 0 Vrbkem jezeru. (A. Fuutek» — Trdo vezano ................./5 Kettejeve poezije, trda vez. ......1.10 j Kra^uijtki (Ctva) ..............65 i trdo vezano ..................80 Moje obzorjp, ((lan^l) ..........1.25 Narodna pesmarica .............40 Narcis »Gruden t. brt>3............30 Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35 SJutne (AlbrehtK broS............30 Pohorske poti (Glaser), brus.....3(J Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi ln prevotll znanih slovenskih iieinJ v nncleščini ..................I.75 Prešernove poezije ..............60 Oton Zupančič: — Ciciban, trd. voz ................... Sto ugank ...................... .50 V zarje Vidove, trd. vez.........HO Vijolica. Pesmi za mladost .......60 Zvončki. Zbirka pt*snij za slovensko mladino. Trdo vezano......90 Zlatorog, pravljice, trda vez.......6c pesmi z notami: MEŠANI in MO&iil ZBGBI Priložnostne pesmi t G ruin) ......1.10 Slovenski akordi (Adamič) : II. zvezek ...................73 Pomladanski odmevi, 1. In 11. zv., vsak .........................15 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske bintue (Vodopiree) ____1.20 10 molkih in mešanih zborov — (Adamič) .....................45 MOŠKI ZBOR*- Govedoreja ..................... (ionpodinjstvo .................. JfugOHlavija, Melik 1. zvezek .... 2. zvezek, 1—2 snoplC ...... Kublfna ra^unica, — po meters ki ojeri Kletarstvo (Skallcky) .......... Kratka srbska gramatika ........ Knjiga o lepem vedenja. Lftt 1.61 1.86 .73 2.N .36 uw tiioiBuy* ............ Deteljica ...................... Doli s orožjem .................. Don Kiš&t iz La Manhe........ Dve sliki — Njiva, Starka — i Moško) ...................... Devica Orleanska .............. l)uLovni boj .................... Deček je pravil; Marinka in $kra-teljčkl ...................... .o« JHJ M .40 J»8 .69 siranore z bojnih p-»uoaov bivšega slovenskega polka ........ljjf Ob 56 letnici Dr. Janeza E. Kreka £5 Odkritje Amerike -...............60 Pasti in zanki ................ JtS Pater Kajetan ..................1.00 Papižinja Fausta ................1.60 Pingvlnski otok ..........•......60 .3' 3) jf Zvesti sin, povest.................2| Zlatokopi ...................... !tt Ženini naše Koprnele...........43 Zmote In konee gdč. Pavle...... .43 Zlata vas ...................... 38 Zbirka narodnih pripovedk I. del ........................ .46 Zbirka narodnih pripovedk ILdel ................... 4>i Trije maški zbori (Pavčid) — Izdala Glasbena Matica ...... Narodna nagrobniea (Pavčič) .... Gorski odmtvi (Laharnar) 2. sv.. SAMOSPEVI: Nožne pesmi, (Adami€) .......... Stir ji samospevi, izdala Glasbena .43 35 A3 133 .45 l.tt JC JM a .13 .48 J&9 .45 .80 66 Povest 0 sedmih obešenih ...... .50 Št. 15. Edmend in Jules de Gon- Znamenje štirih (Dovle) ...... 36 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Labdmar) Trije mešani zbori, Izdala Glasbe-Matica .................... Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov ....... Elizabeta ........................ F&bijola ali cerkev v Katakombah Farovška kuharica ............ Fran Baron Trenk .............. Prva ljubezen Pravica kladiva ................ Pahirid is Boža (Albreeht) ...... P&riiki zlatar .................. Petelinov Janez ...... .65 38 eourt. Renee Mauperln, prevel .41 Zgodovinske anekdote. ...........26 Z ognjem in mečem •...........3 — .45 Kako se postane državljan Z. D. Kako se postane aineri&ki državljai 33 38 .78 38 St. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broS........... .43 Zaročenca, milanska zgodha iz 15. stoletja......................3._ Zgodbe zdravnika Muznika.......70 ZBIRKA SLOVENSKIH POrESTI: ,43 Knjig* o dostojnem vedenja .... Ljubavna in snubilna pisma .... Mali: Materinstvu .56 .50 1— L— Filozofska zgodba ............... I* Ol W OlO « •IIMIMIIIMIMMI .66 M 1.26 .46 .60 1.66 .73 .60 .73 j .60 ..7i .50 J8 Prihajat, povest ................ Povesti, Berač s stopnjle pel sv. Št 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mir* ko Pretnar, 80 str............. .30 NJEM: Domovini, (Foester) .............46 Mlekarstvo .................... 38 38 38 .35 ,50 ..40 .S3 .6« 38 33 36 Sli Št. 18. (Jarosl. Vrchlick.v) Oporoka lokovfikega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broš. .. Št 19. tGerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v potih dejanjih, poslovenil Anton Funiek. 124 str., bro*. ........ Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komarasaki, japonski roman, is češine prevel dr. Fran Bradač. 134 str., broS. ........... L sv. Vojnomlr ali poganstvo .... 33 t. zv. Hudo brezdno.........33 3. zv. Vesele povesti .. -.........33 4. z v. Povesti in slike ...........38 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .................... 35 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. sv. trdo svečo. Pripovedko In Izdala GGlasbena Matica. Mladeničem (Jeglič) L sv....... n* ev« •••«•• Nem>ko-angIe>ki_ tolmač ........ Največji spisov nik Ijubavnlh pisem Nauk pomagati iivini .......... Najboljša slov. Kuharica. 668 str. Nasveti za hi»o in dom, trd. vez. Na^e gobe, s slikami. Navodila sa spozna vanje užitnih in strupenih gob ........................... .33 is 1.10 M M 5.— 1— L4t J Gospodarica sveta ............. Gostilne v stari Ljubljani ...... (.rška Mytoi«gija................ Gusarji ....................... Had ž i Murat (Tolstoj) ......... Hektorjev meč ................ Hči papeža ..................... Hudi časL Blage duše, veseloigra .. Hiša v Strugi .................. Požiralec «.».................... Poljub ..•••••..•.............. Po strani klobuk ................ Pol litra vipavca ............... Plat zvona ...................... Po stran klobuk ................ Fri stricu ...................... Prst božji ............... ....... Praprečanove zgodbe ............ Patri a, povest Iz irske junaške dobe 33 30 .43 Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero In petero raznih glasov Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariron solom in priredbo za dvospev ...................... F pepel nični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ...... Dve pesmi (Prelovee), za močki zbor In bariton solo .......... Cupleti (Grum). Učeni Mihec, — .43 .2» .73 30 Necuičlna bres učitelja —» 1* del •>ii,,,,,a,,,,Mr,nw .........•......•«*... Nemško t>loveiihko slovar ....... Sl«»\ ei;sko nemški slovar ........ OJačen beton .................. O zemljiški knjigi, konverzijah in Helena (Kmetova) ........ 4Z Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočaanih zgodbic, 11., 73 str. broš........................... Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata .................. Št 23. (Sopbokles) Antigone, Žalna igra, poslov C. Goiar, 60 str., Kranjske Sege In navade. Ne- M M ! i.-! M M Hudo Brezdno (II. zv.) ........ Humoreske, Groteske In Satire, vezano ...................... broširano ................... Izlet gospoda Brončka.......... .35 .88 .86 L28 Pod krivo Jelk«. Povest iz Časov ro- kovnjačev na Kranjskem......J8 Poslednji Mehikanec .............86 Pravljice EL Maju..............JM Predtriani, Prefiern In drogi svet. nOd v gramofona ............. JBS Prirodbe čebelice Maje. trda ves ..LN Ji .60 36 3. »v. trdo rezano. Vsebuj« 12 po-vestt ••■••«••••«••••» ,9 ««•«••« 4. sv. trdo vezano. Vseba.e 3. po- 1 ooti ........................ JO 5. sv. rdo vezano. Vinski brst. .... 38 6. w. trdo vezano. Vsebuje 10 po- zadovoljstvo, 3 zvezki skupaj -.1.00 Kupleta Kuza-Mica (Parma) .....10 Naši himni Mar old), dvogiasno s spremljevanjem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE 31 AT ICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.30 testamentih .................. 78 •M Ptiee selivke, trda ves .......... VB Št 24. (E. L. Bniwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str, ••••«•«•«••««•••••••••••• Št 25. Poslednji dnevi PsapeJ^. II. del ...................... Št 26. (L. Andrejev) črne Baske, poslov. Josip Vidmar. 82 st, St. 27. (Frsn Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., broš- ..... Št 2». Tarzan sin opice........ St. Si. Boka roko ............. št 32. 2lvoti .................. Št 88. (Gaj Salustu Krisp) Toj. ■a s Jngnrt«, poslov. Act Dok-ler, 123 strani, broS. ......... ' Ksaver lfeSko) Listki. ^t 37. Domače Hvali .......... St. 38 Tarzan in svet..........] Stev. 39. La Boheme .......... Št. 46 Magda ............... Št 47. MisteriJ dnie............] Št 48 Tarzanov« živali ........ Stev. 49. Tarzanov sin ........ Št 50. Slika De Graye ........] št 51 Slov. hahidr In romanco Št 52. Srnin ............ ......1 8t. 54. V SMtcin ......... ,r,...] Rt (K K«miaJ L.UL (JmetniSke knjige s ■»fc«-« za mladino: Pepelka; pravljica s slik trti ....1.88 Rdeča karica; pravljica s slikami 1— Sneguljčlea; pravljica s slik*unl ..L— Mlada gieda...............L— Traoljaca. pravljica s slikami .„..1__ KNJIGE ZA SLIKANJE; Mladi slikar .....................71 Slike iz pravljic ............... Knjigo sa slikanje dopisnic, popolna s barvami In na v Add «r.; Mladi umetnik ..................136 Otroški vrtec ...................LSJ Zaklad sa otroka ..... IGRE: Beneški trgovec. Igrokaa v n. dejanj .66 Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih 38 Cyrano de Bergerac. Heroična komedija ▼ petih dejanjih. Trdo ve. Marta, Semenj ▼ Blchmondn, 4 dejanja ......................36 Naši ljudje, veseloigra in šaljivi prizori .....................46 Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah.. 38 Tonftwe ssnje na Miklavšev ve-«cr, Mlsdlnsks Igra s petjem v 3. dejanjih .................... JM R. U. R. drama v 8 dejanjih 0 pred-Igro. (Capek), ves. .......... .48 4. Koroške slovenske narodne Obrtn« knjigovodstvo ............ Praklični sadjar, trd. ves. ...... Perotninarstvo. trd. vez......... Perotninarmtvo, broS. .......... Prva čitanka, rem. ........... Pr\-a pomoč, Dr. M. Kus ........ Pravila m oliko ................ Prtkrojevaaja perila po «r«tad m+ ri o i zasiti r>.,,,,,,,t(IIU Pslhlčae motajo m plkoholnlrl Praktični račanar ............ Parni kotel, pcuk sa rabo par« .... Radio, osnovni pojmi is Kadlo tehnike, vezano ......... broširano .................. »•tel splsovnik trgovskih, voMU- nih in Ijnbavnlh pisem ......... fttačunar r krmsid fas dinarski ttlJtTt •••.•.......••••.»..». Sadje v fospadlnjstvn ......... Soln/fiajs ...................... «s«»ssssssssst ^Hke^i^iifabstva. trdo rosan« obsess 402 strani .......... 81«t. italijanski ta italjansk« slav. Spretea kuhartea; trdo vsaum .. 230! 3.06 i 1.80 1.50 .78 Ji .71 .78 IM Lfl .78 LOt .38 -28 M L8t 39 L48 luouemega sveta, trdo vez.....1.66 Igračke, trdo ves. .............. 1.88 broširano ...................jg$ Igralec ........................ .78 Jaguje ......................... .86 Janko in Metka (za otroke) .... ^8 Jeraač Zmago v ač, tied plazovi____ Jatrl (Strug) trd. v..............78 broS, ^ j88 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh 10 aveakor. lepa vezanih ................JL8.— Sosedov sin, broS. .............. jQt 6. rvezek: Dr. Zohor — Tniinu broširano .................. Joan MiserJa, povesti ls ipanskega ilvljenja ...................M Kako son se Jas liltaL (AleSovec) L zvezek ....... M Kako sesa se Jaz likal. Kako tem se Jaz likal, (AleSovec) m. rvezek .........60 Korejska brata, povest is mlsijo- aov v Koreji .............. j| Kmečki prmt, trd. vez. ..........U8 Kmečki punt, broS. ............ jo Knjiga o Džungli .............. J8 Krvavi Jezdec ..................J8 Krvna osveta .................. JI Pikova dama (Puškin) .......... ^red DfVlhtO • »••sssssssssostssp« Pravljice (Milanski) .......... Pravljice In pripovedke (KoSatnik) L zvezek ...................j48 2. avesAk ..................46 P »potniki ...................... JU F'oznava Boga ................... Jt§ Plrhl ......................... J88 Po vodenj .....•>... JI Praški jndek .................... «28 Prisega. Hpraaskega glavarja «... JI Prvič med Indijanci ........... JM Preganjanje lndjjnn*ft mlsjam ♦••••••••••••••••SSSSS««OSS Rinsldo Rinaldini .............. J8 Robinzon ........................ .68 Robinson (Crusee) ..............L— Roman treh src ................L56 Rabi jI, trda ves ............,,,, .98 Bdeča ssegla .................. .73 Revolucija na Partogalskem.....J8 RrmantKno dnie (Cankar* ......J« Razkrinkani Habsburiaal....... 38 Roman treh src ................Ul Roman zadnjega cesarja llihtei Sana .........................131 Rdefts tu bela vrtnica, povest 36 Slovenski bljivcc .............. ^8 SlovMdd Robinson, trd. ves •••• Jtf 36 *! K 35 30 38 1 38 38 JBS 36 L— 30 40 L— 35 .90 L 26 36 L58 36 .88 pesmi (SvikarAl) 1., 2., in 3. zv. skupaj .................. L— Slovenske narodne pesmi Benečije J Orel) .......................43 rovnik), 3 zvezki skupaj ......38 Slavček, zbirka šolskih pesmi — MALE PESMARICE $ Št 1. Srbske narodne himne .... .15 št.la Što čutiš, Srbine tužni.....15 St. 2. Zrinjski Frankopan........ .15 Pogled v nedolžno oko .... .13 Št 10. Na planine ...............13 Št. 11. Zvečer .................. .13 Št. 12. Vasovalec ...............13 Narodne pesmi za mladino (Ži-____ (Mfdvcd) •••*•«•«««•••««•»••• Vojaške narodne pesasl (Kosi) .. 30 Narodne vojaške (Ferjančic) .... 30 (Pregelj) ..................1.00 lira, srednješolska, 2 zve**a skupaj ...........................2.— Trogiasni mladinski zbori Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dima noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji iar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalita Go- u„ ^^^ flBWI ••»♦f.f.^.^H KwMwJa prt kraljici gosji MiW M HnM MU 38 21- namišljeni aomik ........ St 56. Ta in sokraj BoMs...... spoda; Občutki; Geslo ........ .48 " i® Mnifca^a IMS^tlla m m Srn mm . M _ " ............. ■«vu«v, 0. qrj«nj, trsa »II—aa .. J35 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; IMHb 8MI ***i»if«itH y* jjj'wip wWpi »•»» M dsjanjlh ••••„,„„,I^|M(MM J| Damorodna Iskrica; Prt ovadbi; Prt mrtvoSkmn sprevodu; Geslo •Liiituf i SJL Esel^n voHkn ...: ...... M Bt » CBod (Mamson) . ,.ix 38 M 18. zrerek: XI osreT.tl Jo tiotl (ae. San zbor) ; Ti osrečiti j«> hotl j kl zl>or) ; Prijatelji ln sen- j en < uit-šttn zbori ; Stoji, solačlce ] »toj; Kuieliki LUi ............ 16 j CEKKVENE PESMI: ! j Domaii glasi. Cerkevene pt-sml zx mešan zbor ...................l — 12. Tintam Ergo. (Pretr.rl) .... ~.f Maine [h ,mi za me>aii zžior. —- (Suttner) .................... Sle-. eii^ka St. Muia. za m" u: zb<;r. s >premIjaro onrelj ...... "8 12 Pange Lingua Tantum Krgo Gtr-rtitori. (iofr^trr) ............. "g i 12 Pange Lingua Tanlum Ergo O-nitoru (Gerbič) .............. '0 I' Srce Jezusovo. '-I p«"-«ud na rt srcu Jezusovem. (F. Kimovee).. 9 Hvalite Gospoda v njegov ib j riikih, —i: na Čast sitiiii- konj, (Premrl................. r. ! 10 obhajilnth in 2 v ča*t prr*v. Sr ! ni JpziisoTcrau. ;<;rnrn> ...... 3 Mis-ia in bonoreru St. JosepLl — I fPcuraolmik> .................. Ig ! Litanije presv. Srca Jezusovega I (Foerster) ....................f» I Oretnus pro Pontiflcc ............ ;f) Kyrie ......................... . o ! K svetemu !J«'*njemu tek uu — j (Foerster) .................... «> l Sv. Nikolaj ................... ij NOTE ZA CITSE: I Buri pridejo, k<>ta?n? n ......... j Slovenski «-i|rar, ............. ,1 ' Sarafan. Uu-k?« •>t. ;m (V> It.n . j NOTE ZA TAMiiURICJE Slovenske narodni pesmi /a taair»u-j i\utr in pi Ije. i ... ! ri Bom A?! na plan.:«*:. I'.-ipuri »io*. na r. pesmi. lUajuk) ........... !. >(* I Na (inrfnjfikpffl Je fietno........ i,— i NOTE ZA «>OS!.l S SPKEMLJfc4. ji VANJEM KLAVIRJA j L'pavanka............_..... .. d 1 NOTE ZA KLAVIK: I ; Album evropskih in amerišlrlh plesov (Lisjak) ......... 1. 0 ! Tri skladbe za klavir, (Premrl* . 3 i Ljuba*, no blebetanje, Poika in-.zur ka, (Jaki t .....................»i i Primorski odmevi. Fantazija. — ! (Iireznlkl .................... :> Mabel. lni^rniezzo. >■ Aletttn .....;U At a Penguin'- Picnic. I-ternn-izo (Aietier) .................... d RAZ GLEDNICE: i Zabavne. Različne, čorr.t ...... '9 Netvjoršfce. Knzli'Tr!P, ducat ... f» j Velikonočne, božične iti novoletne dncat ........................ V3 Iz raznih slovensk'k krajev, dU'-a* .10 ; Narotina noša, du-at .............-■) po^ani^-zne jio ................j Zemljevidi: i Zemljepisni \f!a^ J:igo^:ivi: i . 1 Stenski zemljevid Slovenije mreni m papirju s platnenimi I Zemljev id Ju^os^tv Ije................J {Zemljevid: Slovenske d? i • Pohorje. Kozjak .............. " Celj-ka kotlina. Spodnje • > sko posavje ................ ' Prekmurje in Meduratirje if j Kamniške planine. (iorerfl '. ravnina hi ljubljansko i> > j Canada .................... Združenih držav, veliki .......... Mali .........................3 Nova Evropa ................... • Alabama, Arkansas, Arizona j Colorado, Kansas. Kentnrkv in ; Tennessee, Okl ihoma, Indiana. Montana, Mississippi, Washing I ton, Wyoming, — v^a!:i po.....3 Zemljevidi: Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, We* Virginia, Ohio, Nc;t Vortt— vs^- ki po ........................ Velika sten:-ka ni3na Evron« .. - NaroČilom je priložiti denar bo* di»i v gotovini, Money Order tli i Dostne znamke po 1 al 2 cental ! » \ pošljete gotovi-no, rekomanotr % j pismo. Ne naročajte knjig, Meri\ t ceniku. Knjige poHljatn* poštnina prosi o. "GLAS NARODA" CoTtUadt »t.. ITnw Y r'z ROJAKI, NAEOCAJTfi BE N "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD'S DRŽAVAH. | PRAV VSAKDO - [ I kdor kaj išče; kdo: 1 X kaj ponuja; kdor kaj g 1 kupuje; kdor kaj pre- I Z daj a; prav vsakdo t 2 priznava, da imajo Z 1 čudovit uspeh — I I MALI OGLASI i r - t : IGRE i t RAZNE POVESTI IN ROMANI POUČNE KNJIGE MOLITVENDCl KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. EVROPA, 123. KOV. 192s O || KRATKA DNEVNA ZGODBA | §j TH1STAX BERNARD: KAPITAN V kavarni bo ga zvali "kapitan". Bil je .».tar kakšnih šestdeset let in je nosil rjave brke. Ni bil kapitan za šalo. Udeležil ho jo v tej ali oni »službi več vojn. Kaj često je zrl smrti v obraz. Povedali mi tudi. da .so ga v vojaški službi zvali "kapitan An-tiroklo". Bil je sin nekega Angle-fa in in neke Grkije. ali narobe: sin neke Angležinje in nekega Grka. On sam je nerad govoril o tem in če je. se je izražal zelo neodločno. Pod očetovim vodstvom — oče mu jo bil poveljnik najete voj sko — so je boril v Italiji na av-Mrijski strani. — In za časa francosko-pruske vojne t — sem ga vprašal. — Takrat .sem potratil celo leto, — je odgovoril kapitan. — Pade! >eni .s konja in si zlomil roko. T deležil pa sem so msko-turške vojne. — Ali .ste služili Turkom? — Kaj pa da. Nn. naj vam povem, kako jo bilo. Zbral sem četo, ki je štela 220 mož. Na začetku vejoo So mi izplačali 320.000 frankov in sicer 220,000 za vojake in* 100.000 za me. Seveda som ukrenil, da j* bil denar naložen v Londonu. S svojimi vijaki sem sklenil pogodbe, da bo dr«bil vsak po končani vojni 1000 frankov, ali pa jih prejme po n jegovi smrti oseba ki jo določi v oporoki. Fantje, kij niso imeli rodbine ali pa so bili z njo sprti, so lahko zapustili denar prijateljem ali prijateljicam. Poznam neko dekle v Parizu, ki jJ stanovalo v hiši, kjer biva še danes — po 22 letih; dobila je kar .'iOOO frankov. Poznala jo tri moje vojake, ki so padli na bojišču. — Ali so vas Turki preskrbeli z orožjem, <;bfeko in hrano? — Seveda s0Jias preskrbeli! Samo obutev smo si morali nabavljati sami. Rad som videl, č * so se vojaki priskrbijali /. obuvalom tako kot jaz. Cm a m zanesljivo ^redJ stvo.... Sicer pa : razen denarja smo imeli še priložnostni zaslužek — plenili .smo. kjer se j0 dalo. V pogodbi nam niso zasigurali te pra-vicc, a trpi 1 i so jo molče. Z vojsko som vzel na pot tudi trojico delavcev za imbalažo in strokovnjaka, ki so je spoznal v bižutorijo in porcelan. Zavili so sila skrbno in spretno vse, kar jr kazalo prepevati na Dunaj: ondi sem imel irgov-<*e, s katerimi .sem se bil še prej lepo domenil. — Ali je bila vojna težka? — Zelo težka. Izgubil .sem menda 100 mož. In da nisem pred Trnovim prišel ob roko. gre hvala samo temu, da se mi preklicano trdno drži ramena. — V Trnovem? — Da, to je kaj slab spomin. Ta trdnjava je bila nad dolino. Tja so me podali s četo. General Dol-gorubov pa ni hotel, da bi moji fantje poginili tja ven dan. Vedel je. da lahko vždržim vsaj štiri dni, ker sem bil na glasu kot človek. ki .se ne umakne zlahka. Generalu pa je takrat sila prijala misel, da bi takoj osvojil trdnja vo in zase-lel vso dolino, spojivši se /. vojsko K rat a jeva. Tako mi je torej poslal takoj prvo jutro sla. ki me je vprašal, ali bi hotel kapitulirati za ceno 50,000 rubljev. Govoril s"in mu. da me ne pozna dovolj dobro kot vojaka. On je odvrnil, da sem storil napako, ko sem se vdinjal Turkom saj sem lahko vedel, da bodo vojno izgubili; znano mu je tudi. da sem v marsičem nezadovoljen z njimi. Z druge strani pa naj vem. da *em lahko na varnem. Bil sen: sam z dve sto možmi proti šestim ruskim polkom. (*e bi .se hotel predati. bi mi z orožjem izkazali čast. C'ast. denar, tobak — tega bi dobil na pretek, kako da no ?! Odgovoril sem, da je vse to mo-go"e. vendar pa me pogodba veže s Turki. "In če sklenem s kom po-erodbo'' — sem dejal, — "je ne prelomim." Mislim celo, da sem rekel slu tako-le: "Povejt» svojemu generalu, da ne zapustim one-j ga, s katerim sem sklenil pogod-l bo." V takih primerih se zmerom rabijo enfatične oblike razgovora. Vzdržali smo tri dni in tri noči. Izgubil sem petdeset vojakov in malo ne tudi svojo roko. Četrtega dne sem se predal. — Storil sem to. ko so mi ginevale zadnje .-,ile; nisem zahteval nobenih časti. Moral sera to storiti, ker nisem ime! sredstev za kaj drugega. Če smo najeti vojaki, nimamo pravice, zahtevati še denarno odškodnino, kadar se predamo. Obrt je treba spoštovati. Drugače bi utegnili izgubiti cono no da mogli nadaljevati obrti. Vrha tega moraš biti in osati mož be.sda. Čc kdaj prelomiš besedo, kdo naj ti še verjame? Vi veste, da so se pred kakimi petnjastiini leti zopet spopadli Rusi in Turki. Spomnil sem se ge- : nerala Dolgorubova in mu ponudil svojo uslugo. To pot me je bolj mikalo v Rusijo, ker sem sodil, da je silnejša. Pri naši obrti jo vedno bolje, če se držiš močnejšega. Ne gre za sam denar, saj smo tako v naprej plačani. Sigurno je le, da z močnejšimi manj tvegaš in manj delaš. Dolgorubov mi je odgovori! ljubeznivo in laskavo. Čakajte, pokažem vam njegovo pismo. Kapitan je zo;»et postal nervozen; stresel jo glavo in odpel njo. Iz stare listnice je bil poteg- nil šop starega, zmečkanega papirja. Iskal je pismo ruskega generala, a ga ni našel— Pokazal mi je druge spomine; neko oru-men°lo pismo, ki ga je približal nof>u, kjer so se poznale brazgotine, potem neko novejše pismo, ki mu ga je bila poslala "krasna de-j klica". — In vi, kapitan se venomer vojskujete ? . Zda i ni več tako. Res jej 1' kolonijalnih vojn je še vedno do-j volj. Ene som se bil udeležil. A i' zamorski kralji so divji in slabo i 11 plačujejo.... Zdaj sem rad. če so! včasi malo ustalim. Bavim -o mi-i mogrede z majhnimi puHlicistič- ^ nimi spisi. | _ i' 1« Kopcniški stotnik na berlinski| borzi. <( Na berlinski borzi je izvršil ve-1 like sleparije propadli bankir dr. Bruna Hevman; Skoda znaša 450 tisoč mark. Pred kratkim je ]rri-šel dr. Hevman v spremstvu neznanega gospoda v neko banko, pri kateri je bil zelo zadolžen, in prosil 'bančnega uradnika, naj njegovemu •spremljevalcu poka- ■ že konferenčno sobo. Uradnik je takoj uganil, nakar je Hevman jodiše!. Neznani go<*pod je bil sod- ■ ni ek«ekr»jtor. ki je zaplenil baaič- ne premičnine. _ i Znani ameriški pridigar : ijjj BiHv Sunday, ki pravi, da zna izganjati hudiča in druge podobice kuušti. - ... 5 i SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR ZA U5TO 19» , l <9 E IZSKL. — Letos Je izredno 1 zanimiv, ker vsehuje poles koledarja , zelo zanimive članke in povesti ter , i je opremljeni s lepimi slikami. , Cena 50c. ^ - . i" BLAZNIKOVE PRATKE , smo razposlali onim. Tu so jib na- < romali. I i Cena 25c. \\ -- j Tudi nekaj iz tiso v Vodnikovih Knjig 1 j bomo prejeli ter jih poslali onemo. \ ki nam pošlje $L50. ——— j; STENSKI KOLEDAR < SMO RAZP08LALI t Naročila poSljite lahko takoj in s * tem nam omogočite, da Vam takoj 1 vse od pošlem o kar boste naročili. £ Glede vseh poSiljatev homo seved^ tudi vselej r listu poročali, da vsakdo lahko ve. kdaj približno bo na- t ročene knjige prejel. s ■ »&- V zalogi imamo 5e nekaj izvodov i VODNIKOVIH KNJIG I^ETA 1928 t in jih zdaj pošljemo skupno s gat- ^ njim naročilom za samo ft.00, seveda dokler »loga ne poide, v KNJIGARNA "GLAS NARODA"! " 82 CORTLANDT STREET r NEK TOK (.'ITI J —-,- i ! BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi sirom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNiZANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2% oziroma po 60 centov za naka-Rij žila do $30.—, Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $1.—. Cam* t* d.narsks in n«kmi» v tirah naj d« te v 0—tn>w ne lasa. ODPREM ITE VASE B02ICN0 NAKAZILO CiMPREJE PREKO ZNANE Sakser State Bank 82 Cortlandt Si.. New York. N. Y. Skoraj istoeasno .»»ta izšli dve biografiji cesarja Franca Jožefa. Tsehuppikova v Nemčiji in prof. dr. Rediicha. ki je bil za časa Karla zadnji avstrijski finančni minister in biva .sedaj Cambridgeu. Anglija. J. S. Machar je prispeval k življenjepisa cesarja Franca Jožefa zanimive podatke^ ki jih je posnel zlasti iz cesarjevih pi.sem igralki Sehrattovi, zadnji ljubici starega avstroogrskega monarha. Iz vseh teh del posnemamo nekatere karakteristične poteze o značaju predzadnjega Habfeburžana na prestolu države-ki jo je zadela kazen za vse grehe Hab^buržanov nad pod jarmi jeni-mi narodi. Razmeroma Tnalo fsr je j'salo o razmerju Franca Jožefa do njegove žene Elizabete. Kmalu po poroki je prišlo razočaranje, zakonca sta živela ločeno od mize in postelje. Samo Deak je Imel pred usodno bitko pri Kraljevem Gradcu toliko poguma, da je pri dvori paradi vzkliknil: "Veličanstvo. napravite vendar že enkrat red v lastni rodbin:!" In na splošno začudenje je cesar ubogal in 22. aprila 1868. mu je rodila cesarica hčerko. K teirm dogodku pripominja Kediich: Ko se je hčerka rodila in ko je cesarica našla cilj svojega življenja, so bili pozabljeno mnogi tragični \dogo-dki. ki so .;e odigravali med cesarjem in njo. Prestolonaslednik Rudolf spau* meti Habsburžane zadnjega stoletja in po njegovih žilah je tekla drugačna kri. Machar stoji na stališču, da se je med habsburško kri pomešala druga kri in da ni izključeno, da je imela mati Fran-L*a Jožefa ljubavno razmerje z Napoleonovim sinom. Morda je t o Pikcija. gotovo pa j", da je bil Rudolf zelo svojeglav in ckscentri-"en. Inteligenca ga je imela zelo rada in vsi >o pričakovali, da nastanejo velike izpremembe. ko za-sedf prestol on. Govorilo se je. la se je hotel posvetiti študiju naravoslovnih ve.l na univerzi, toda eesar mu tega ni dovolil. Mat: mu je bila dolga leta tuja. Sele c njegovi ministrski nasledniki pridobili zase tisk, da jim je pel slavo, je dejal stari grof tik pred smrtjo: Jaz sem delal drupače. Naročil s41 m tisku, da me jo ostro napadal, potem sem pa prosil risarja, naj me brani. Franc Jožef namreč ni imel rad. če so ministri naročali novinam. naj utrjujejo njihovo popularnost in pišejo o njihovih zaslugah. Menil je. da igra v tem pogledu odločilno via-, eto njegovo mnenje, n« pa >odba ^ javnosti. Iz zadnjih let življenja Fran-, ;a Jožefa je zanimivo n-je^rovo razmerja do armade in vojne. Red-lieh je prepričan, da se je staS c'-1 «ir težko odločil za vojno. Razumel je pa. da vrhovnega poveljstva ne more prevzeti in strinjal še je z vojaškimi činitelji. da je iposeben za-to mesto samo general' Conrad von Ilotzendorf. Vendor mu pa habsburška žiliea ni dala mirit in moral je določiti člana cesarske l*odbine nadvojvoda Frie-ilrieha vsaj za nominelnega vrhovnega |M>veljnika. Toda Istočasno z njegovim imenovanjem je zdal cesar zaupno povelje, v ka* emm je Friedriehu pravo ^d-itvo armade odvzel in izrecno odredil, da se mora ukloniti vsem ikrepom generalnega štaba. Za-o ni čuda, da je imel Friedrich lovolj časa za preganjanj^ slo-anskih politikov. Sokolov itd. Franc Jožef je bil strašno kon-lervativen. O tem pripoveduje >isatelj Machar. Konservativen e bil tudi glede obleke. Dona g nosil na plešasti glavi črno če- pico in ko je bila po nošen a, mu je moral preskrbeti dvorni maršal novo. Toda gorje dvornemu maršalu, kajti cesar je začel besneti in zmerjal ga je kakor izvo-šček. kajti nove čepice ni hotel nositi. Vrgel jo je proč in si pokril plešo s staro. Enako je bilo tudi z lovskimi jerhastimi hlačami. Bile so jih dali gonjaču, cesarju so pa kupili nove. Toda cesar je zopet besnel, vrgel je nove hlače proč in morali so mu vrniti stare. V cesarjevem graJu Schoenbrunnu ni bilo moderne kopalniee. Če se je hotel cesar kopati, so mu morali nositi toplo vodo iz kuhinje v kad. Nobena sila na svetu ga ni pripravila do tega. da bi dovolil uapravit mod'rno kopalnico. William J. Locke znani angleški pisatelj je prišel v Hollywood. Cal., in pri tej priliki so mu podarili mestni ključ in ključavnico. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Prijateljem in znancem naznanjamo s tužuim srcem, da nam jc umrl naš ljubljeni mož ozdroiiia oče JOSEPH ZORC*. Umrl je po laljicm bolehalijn za ličilo boleznijo dne 12. novembra. Pokojni je bil rojen 1. novembra 1870 v vasi Poda-efrer pri Polhovem gradcu. Bil je član dr mv. Jožefa, št. 53 K. S. K. Jednotf tn društva tsrca Jezusovega, 1533 (*. O. F., k: sta mu priredila vej] pogreb. V prvi vrs'ti se moramo zahvalili č. g. žui»>niku Father Ažbetu za sv. mašo in za pogrebne obrede. Dalje srčna hvala dr. Sv. Jo-žnfa in dr. Srca Jezusovega za vence iti za pogreb. Hvala v^era k: darovali vence in sicer sledečim : Mrs. Uelm'»nt. Mrs. Plcste-iTj^k. iMr<. Malovrh. Mrs, S"{ui-kar. iMr. Kedihom. Mrs. Warren, Mrs. Katenburg. Mr. Hodnik. iMr. jf'epcn in Mr. G. Zavrsan. j Dalje hvala vsem onim. ki sc ! sra obiskali ob mrtvaškem -odru in , vsem, ki so čuli *pri njem. a^i so iiam drugače ^Tali ob srtvani v tež-kili urah. , Torej ?e enkrat vsem srč.na hvala. Ti pa ljubljeni, počivaj v miru in nasvi-tlenje nad ■z veslam i! Žalujočji ostrali: Mary Zore, soproga. Antony, Joseph, sinova. Paulina, Antonija, hčere. Waakegan, TIL. Nov. 19. 1928. NAPRODAJ SOČEVO POSESTVO štev. 57 v Pred gradil. Hiša je ob glavni cesti, pripravna iza vsabo i>iki. košenine in stelniki in dva deLa gozda. Prodam, ker ne aihilim več- Lti v >rtaro domovino. Kdor se zanima, naj piše ca pojasnila lastniku: WW FrimnM, Box 71, KiHf«(oa» W, V«, Fed-rahli statistični ura 1 (Bureau of Census1) j<* ravnokar objavil izid cenzusa cerkvenih organizacij v Združei|Ui Urž. t^ffr}' je bilo izvedeno I. 1926 m zajopa-da 213 veroizpoved an j j 231,983 organizacijamf in 54.624.97ti čla- i nov. Izraz "član" m- rabi .-.e v istem! ',K>mr*nu j>ri v-eh ver »izpovedanjih Zato je bila vsaka eerk-v napro-Šena. naj navede število svojih članov v zmLslu one definicije *-!itr!-. stva. ki se rabi v dotični cerkvi ali organizaciji. Nekatera veroizpove danja navajajo kot svoje član* le one, ki so aktivni člani cerkve ali "komunikanti", druge cerkve sma.1 trajo za -svoje člane v.>e |M)krščenf osebe, v drugih zoj>et so člani v.si vpisani člani. Rimsko-Katoliška rt rkt r. ("lant nedeljne šole za verski poduk. Število vpisan li učencev j, znašalo čez 1.200.000. Več kot 3,115.000 katoliča >v j« navedenih v državi X- y) rk. 2.214,(K)0 v Pen.svlvaniji. 1.353.0CK-v državi Illinois in 1.056.000 v državi New Jersey. — Metwlisti, Baptisti in Prexbittri-janci. Iznuvl prot€fstaatov-kih veroiz-povedanj najmočnejšo >';upmo /a Baj>tisti tvorijo Met >d 1st i. katerih skupno članstvo znaša čez 8,000.000 včlanjenih v 19 raznih meod stičnih cerkvenih organizacijah. Največja od teh je Methodist Episcopal Church, ki 1. 1926 i me in 26.130 cerkev in več kot 4.000JW>0 članov. Največ Hnetodističnih-epi-skopalnih cerkev j« bilo v Jržavi Ohio (2334), Ponn%vIvaniji (2334) New Yorku (2126) in Illinois (1911 i. Skoraj v vseh teh cerkvah so imeli nedelj no šolo. ki jo j«, skupaj pohajalo 3,796,000 učencev. Kar se tiče Baptistov, imamo v Združenih Državah 18 raznih bap-tist čnih izpovedanj (ne vštevši nemšk* Bapti-te ali Dunkcrjei.— Skupno število Baptistov znaša skoraj 8,500.000. Southern Baptist Convention sta najmočnejši organizaciji izmed Baptistov, .s kakimi 4.800.000 člani. linama potem 3.196.000 Negro Baptists, (baptlstičnih črncev), 125.000 Primitive Baptists itd. Devetorica cerkvenih organizacij Presbiteri janc°v ima skupaj 15,840 cerkev s skupnim članstvom 2,625.000. Luferanrt. V Ztlruženih državah imamo 22 luterau.skih verskih skupin. Skupno število njih cerkva znaša 19.854 in skupno član-tvo 5.260.000. Lu-terau-ke cerkvene organizacije so mfd drugimi T'nited Lnthern Church in America. Evangelical Lutheran Syjiodieal Conference of America. Norwegian Synod 'jf the American Lutheran Church. Norwegian Lutheran Nat i'na/ Church, danska luteranska cerkev, dve finski luteranski cerkvi in slovaška luteranska cerkev. Ž id je. Več kot 4.000.000 oseb je židovske vere. Statistika navaja 2948 židovskih konjeresat-ij .s .skupnim števihfm 4.087.000 o^eb žido*-»ske vere. Od teh kongregacij 1126 jih je bilo v državi New York s skupnim članstvom 1,897,000. P>avos1avne cerkve. Vzhodno-pravoslavne cerkve za-popadajo albansko, bulgarsko. ri:-inunsko. rusko, sirijan>ko in >r! sko pravoslavno cerkev. -ku- pa j so imele 44»> cerkvenih poslopij in skupno članstvo 259.394. — Srbska pravoslavna cerk»-v hania je imela 17 cerkvenih i>o«lopii in 13.775 članov. Diwja protestantska rcroizpove- rian jn. EpLskopalci (Protestant Epis-dqpal Church je I. 192« imela 734."j cerkev in 1.859.0(K> članov v Združenih državah. Dive i ples of Christ so imeli 7649 cerkev in skupin* članstvo okelo 1.377,000. Štirinajstorn-H Evangeličnih cer-kwnih organizacij je inelo 3737 cerkev s skutmim članstvom 557.rXKl. Latter Day Saints al iMormou-ci so razdeljeni v dve skupini (Church or Je^us Clirlst of Latter Day Saitiis ;n R "»rsani/.e 1 Church of Jesus Christ of Latter Day Saint -»j. Vd skupaj » u-'li 925 cerkev in «06.500 ."lan-w. < >d raznih drugih denominacij !>ilo je 5028 Congrejrati rial ce -jkev SS2.000 ."lani. Advent i-ti .- • imeli 2576 cerkev in 146,000 <"la-nov. ' Družb«- prijateljev" Sr-cietie> of Friend-s ali kvakerji so imeli 925 cerkev s m.(HM) žup-Ijani. Reformed Church j- imela 2672 e Tke v in 61S.OOO članov itd. Mu njsc flr notuinac >j< Izmed manjših cerkven:h organizacij naj nave !emo Salvation Armv. ki je I. 1926 imela 1052 "prstaj' in 75,000 članov. Spiri-I tuli ste -s 51.000 /lani. rniversali->te s 55.000 člani. Skandinavske Evangelik" s 41>.(MM) .'-lani. I'n ta-rijance s 353 cerkvami in WUHm; 1 r- T ^ i J i . Teo.~ofične družbe >o iimde 5ss |cerkev ali .shajališč in HS.ifOO Članov. Komunistične družbe (Araa-i na Society in I'nited Sr;ri"ty of Belci ve rs ali Sliak.-i:- .-o imele 13 cerkev in 1577 članov. Bahajei 1217 članov. Fedanta Society 20<» članov itd. KONCERTI A. ŠUBELJA 25. novembra zvečer, Duluth, Minn. 9. decembra popoldne, TVauke-gan, 111. ČUDOVITA B02ICNA NOVOST RESNIČNA STALICA Z JASLICAMI IN JEZUŽČKOM j VSEGA SKUPAJ 27 KIPOV VSE SAMO »4.50 j Krasna treh kraljev, kamele, ^ ^ •* • * krave, osla volku in iT ovac. V»e je zbrano okrog JezuSfka. ga r«>«'1ra\lja in mu izkazuje f&st Vsak kipec je krasno, motno In umetnlfiko izdvlati kot vidite zgoraj. Kamor-Il koli postavite to čudovito skupino, ho okrasila vaj dom ter iz^vaJa resničen božičen duh. To nI igračka, pa^ pa dragocena resnična »itvar, ki bo trajala več let. VI, vaSa družino. vaSi prijatelji in sosedi jo bo*te vedeli. Ta krasna rkupiaa je vrwdna najmanj petnajst dolarjev, toda mi jo nudimo po posebna sniiani ceni za tame 14.50. Če ne bonte zadovljni. vam bomo vrnili denar. ? BREZPLAČNO VSAKOMUR. kJ pf«šlje takoj naročijo, damo "Umetno mžo v loncu", ki vam naznani izpremembo vremena 24 ur vnaprej. To fe najnovejši, krasen, natančen vremenski barometer. X« požljite denarja vnaprej, samo izrežite ta oglas te^ ga poSUite s 50 ccntl za poSiljalnc in zavijalr.e stroSlic. TlaCajte poštarju 31.50 za set. ko ga vam prinese na dom. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N. Kadri« Av»„ Oapt. 217 __CHICAGO, ILL. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI POnaiON LAMOUAOC INFORMATION SEPTVIC« — JUGOSLAV BUREAU Verotzpovedanja v Združenih državah. Iz življenja cesarja Franca Jožefa. GLA3 XARODA. 23. N'OV. 192« ----------------I i i Samotar iz West Enda. - ROMAN IZ ŽIVLJENJA. 7M "OUt N*rrwH" prirndil O. F. ——« -..I j - .. . . —————JI 0 fe -- (Nadaljevanje.) C" Ta zadnji »tavek. - t»ar dru-gimi frazami. vzbudil v .Sari go- t jv j • m:; en instinkt strahu. Zdelo f-e .ji je. la je na delu uptiv. da \ «.in ■: vezi. ki vtjmle njo ua Harrow in na v-se. kar je pomenjal t i!h nvv. s St«-pi'a je pred v praAa.il je z značilno ji od k r i t o sr č; i o» t j o. Tim jy .•••imel prav po>« bno iucmo v njenem srvtl — varno in nenaskočlji- ^ v*. Ni bi:«i niMo v onem svetem, notranjem f»vciHfc>uj ki je bilo (1 ■t^t i v r:.iio /ji ene^a mož* in katero je priznala temu z jasnostjo j. i jmovaiij-i, k. jt- bila m< T,iča;iia za d«-k!rco dvujse i) b t. SfKmut- ^ j je tu !i. da obstaja m'»žuovt. da m* bo ta eni mož nkiar pršei. da /ah' eva /*<•<• Iu mesto in da .-e bo-it a.. *e bo dala Tum odgovor, ka- ^ : rsri ,'■>■ tako žiljno 'pričakoval, rini'a j-ko/.i kot v. C-ina puroee-- i.'h 1 udi. — in mogoče boljša, kot pa številni med njimi. Prej rčarui p je bila. vet's-'— > kakm manjšim nadomestilom za ljubezen. Na tii na«*:n je razmišljala. /. nepreizkušeno zaupno- jo uila-Jo-'i. ki t;;k<> pa?e*iv«o gotova same sebe in ki ne pozna sii. ki lah-'.-"> ; <> i e j o R.-ot'Jke^n ali žep.-k o na to i sili drugo. N < !Ui» razburjena je zjjan la p:smo Elizabete. FJilo je v '.ne- 1 n ' r'ji v •» na jrotov na«'in - - ne da bi mogla poj a-nit i /.a kaj — in rav- 1 10 -ed;:j .ii hiia j 'i < "i t* mu. "J» -c bdi z v: lunu • jr m iJk»":imi. Ho-Je-!a j" 1- /ari miriiro. -e -u} -ti v mint -p^pcf dneva ter pi' hiškv.-vai i * jnrurajočun arla**,-vom morja. f Zaprla je idolentno svoje oči. v spa van a <>d lenega ritma valov * - p ;'»j. ter / *jiala. 1 I*;- budila s- n»'nn hro. Velika kaplja došjn ji je padla na t • o n -e d bi je ie nt koli4co s'.re- I* • '.»lo j- >;e'o mrzle ji- in dv»«rnil -e je veter. ki je pili al kroj nje ? / »jijim-nji viharja. dočim je bdo preje jasno nebo }-ckr:to težki- | ii,i. - i \ '»ni ' li nk-, ki -o prihajali z. južne strani. \ je »kočila pokonei ter namerila svoje kor;;ke v -mer; proti df-.nn. HMo ] :i precizno. da izdane viharju. ki -e je »kuhal in , rt-hm j*- napravila .-.'o k era kov. j,- pričel padati d-ež. yuan od ve- j 11 ;i. l'"!iit la je i.a]>rej. v upanju, da do-eže varstvo gorda )>red }»:*e- ^ -••r-i (H'Vinfni o. «i v tekn iP-setih nrmrt po j* vi kaj Ij.e; je bila nt*- f ih*a n a ^ : i ter znpa/la j aa .-km ir -'ran' n /kepa. kam»nite.?a zidu neliaj. kar je smatrala ^ •t.< i rvd lmylel z;» b-.-eno pribe/.al-isee z,a živino. Hitro je cibrni'a svo- ... f* k r »k" t.ia/aj t'-r zbežala v to zavetisee. Ni pa I 'a .»'a'.ia v.a >*v''»jo. kot je izj.rva domneva Ju. pač pa *-u- "ovo zgrajena poletna buša. odprla ua eni strani v-^m stiriln vetro- voiu i reve-, dožim je lesena klopiea -rirab krog- o-;ali]» treh. ^ S:ir;j je uiranil.i takoj, da .-e najbrž nahaja zopet na "West Enilii n njegovi la-tnini. a ko je jK>misFda. da ni najbrž zunaj niti la«',t- ' i "ka. iid: njegovega bistrockega slnža^bnika v 1 a.keni nalivu in da 1 i najbrž. Tmli ne na-protovala, če poišče zavetja v tem oddaljenem y...v»-t 'šču. je s tree la b-ž s vojejra k*, i'a ter s»>dln ua klop. tla počaka 1 UJiiea nevihte. ' Ko* vedno v lahkih -lučajih, je mineval čas stresno počasi, a v f jt-'iiei ni bila tam dc. v u'panje je ' ■ t dela. da je bila njena navzočnost razkrita, kajti ustavil .se je na- J • nkrai t< v kukal skozi dež v -meri proti poletni hiši. Nato pa je po- f . peVl -voj-e korake ti-r -e u-Javi hut pragu zavet Vi-.*a. J; - Kaj za vraga. — je pričel, a nato prenehal ter zrl nanjo na- i zdi 1. z \e-rdjem v "vojih ečeh. — Torej . rekla, da >ma Oar£< daj. Nato pa -e je spomnila. vor!jivo -e j;- pomaknit na stran. k-pravi j en. da gre. r In* Ivan Oankar je dviarnij de- " . v •nico ter položd r;ko na brado tako. da mu je kazalee kazal ob no--u naVzsror: ti "I kaj! &mrt nam je nevo" čiji-iz ca zi boljše, dni, ki ua.s. čakajo.'*j k hi Vse y zamisIL " jb "Pravijo." da je rekel Andrej- P to.- 14 da je alkohol izbor no sred- n ?tvo pr/li gripi," . b Pili -mo. Pozno i-m o odhajal: j« 'omov. j Na vogalu Deželnega dvorca >mo iMKtali. Nad nami. v t^mni, de- ^ eevni noči so kričali, nt.vH selivei. j- Zategnjeni, j kajoei fflaj-o^l rfi n prihaja'i iz višine do nas. r. f» "Veste." je rek^l France in ^ -trigel z ir.tnieami. kakor njey»>- • va navada, kadar jemlie zdravila, ^ proti KpaiL^ki. "jaz pa. verjamem." ^ "Raj verjameš? .smo ga vprA- ° šali. 3 "Da leta po ntei zraku ba- ! ed plju-čne kugo in jffce." ti Tela j je zopet za.s-toka.lo.... h "»Sliflrite?" je rekel France iti -' d v'srn:! kazalee- de?nrte r^-ke. "s-li-?:te? Ali in re.-f Kaj pa naj bi ' bilo * v zraku, -ki bi eviliJ-j? To. je L -mrt,, liiarttje., to je smrt. Konfe \ voj-ke bo prišel prepolno. V^i. bomo prej - opravili.". j® Ničesar mu n'-Qfio ver.i»:lit -v/m-' dar nas. je hiTo skoraj gr^a. ' Tale je umrl včeraj. ta!e J niiile^ bori s smrtjo. ICaj je to? T Grozota • Strahota! • - 1 .. - c "Fantje." je r?kel ' Aiidrejko. ^ "tu imam Kteklenieo dobrega." ^ Spraznili .-mo jo, da bi se napili ^ korajže. > ■ f Pa smo pozabili na črn o smrt j rn do dalo-" s ni 6 zazrli^ zvezdo o. - ( vobojenja. zvezdo miru in ždrav- j ja. Laže nam je |K>-talo. Strah j >e je stopil. ' , ^ • In .-mo pofpali, omamljeni. Bilo je sredi oktobra 191 S. • V gostilni pri R-.lečj Mici Kino 1 čakali.'da ^fin^e .urednik Viktor ( vojna poročila. Ko je priael, smo , SfA ob>uli z vprašanji: "Kaj je? ^ Kako bo? Kdaj? kmalu?'' Iz, poročil ni vedel Vitkor niče- \ sar |>ove<]ati. a mno^ro. je si 6al c^i ! družili, od Matevža, ki je pri po ve- j d oval tole. od Matije,, ki je .pravil, i tole, in tako naprej. 1' K večjem s" • 14 dni. pa bo konec. Španska pa , razsaja, da je groza. Danes so ( ki^pali deset odraslih Ljubljančanov poleg otrok in vojakov." ( Umolknili smo zopet pili, pili kot nori. Pozno smo odhajali do- , mov. j V Wo'fovi ulici je rekel France .>k>raj jokaje: "Zdaj pa Hej Slorrane." Pa .smo o zahei^lova-nili prav hrlpavo, | Nikdar So France ni imel slnha, "pel" pa je zmeraj silno j rad. Tb=t'? več^r pa njegov glas tii p riše! do veljave, France je od-: ]>iral nsta in pihal. Ko smo- z , gromom in peklom pogreznili v-v,! kar.-odpada, je pripomnil: "Ej duš, mi jo pa znamo." < "Dol z Viljemom!" j*1 za-skovi- ( kal Andr*»jko. j 41 Dol ž njim." Miia pritrdili * drugI. I Pred nami je st^il policaj. Bilo je tam na vogalu Zvezde, na koncu Wolf o ve ulioe. !. "Go-prdje: pojdite zmenki!'' Pa s- je za nas član nase družbe, ča-mikar Janez: t j, "CrO-pod stražnik, .-a,i"slišite',' da . ta-mo pojem«.** . ♦ • "Vi tudi. vpjete t *' ' ' * r 0 "Xie nismo vpili.*" "Vpili ste. vpili, kaj mislite, da sem gluh." • "To ni res. jrc^pod stražnik, vi k 1 prelet d motite." ; ! Drug':' smo obstopili stražnika in Janeza ter govorili tako dobro, da je stražnik pozabil vse^ kar je sli-sal, in nas prosil, da gremo mirno domov. _ 'i Pa smo šli par korakov dalje. J "X>ol jv.Viljemom* Živijo Jngo- ( slavija!*' ; 1 V- tem trenutku je stalo krog c as šest ali sedem nem&kih voja- ^nete in vpili nad nami, kot bi nim De.set let mineva te dni od tis»te 1 o1ožu«\ mračne in deževne je cni. ] ko se j s j^revrat pripravljal. ^Zii-čel in končal. > Iva j dn vem o pre\-ratu. me j»» d \-prašaI gospod uredn k. in kai s take»a naj bi o njeni napi-al.-da' ^e b^di ljudje smejali. Pa sem ' bil hudo v zairesri. reči n .- m Jiio- i gel. da ne vem ničesar, sai sem! jra pr žive] v.se?a. ol začetka do ! konea, v Ljubljani: s- manj pa bi ' b'l odkrit, če bi -e u-fl. da sej spoin njam \>ega. kako in kaj *e 1 bilo. I K-*o ne ve, kako nemirni smo postajali od dne, k > j^ bila prebi- i ta t*?lunska fronta. Te dnevi pred de- trmi leti ni-!] so bd:. kakor .-o navadni dnevi.; dne^i dolsroča-ja n do'znfMi. dne-', xi 7&< pa nega buržu jstva, dnevi lenobe in emernih obrazov. ' Dogolek za voycd.koin .se je rr-, stil pred nami kot f lm: novica je , prihaja'a, ziiali -;:uo in komaj tmo lovili .sapo. Preve<" je bi!o! novega, preveč neprV-akovane^fa,, neverjetnega. Ti -te dni smo v-i pomladil:. Mladi, ves-di. neuarnani. s)K»čiti rn j^ljetni smo zleli >ami s»*b:. veliki in rna'i. j >ti br \z "pardoua*' in brez "o . ric-tit"" ter -t gri vprašal: "J>li š te. kaj pa je novega? Ali so ž' pri'la kaka t*konična poro-":la? Kod >e pomika -\-račajoea .se ;ir mada ? Ali mi-l'te, d3 Ixxlo >e-stradani vojaki res plenil:. popali.' Ali. je r s. da >e v Trstu izkrcava jo Lahi.' Al* je res, da .-e pelje na avtomobilih v Ljubljano velikanski ko1 on aJ' A n e 2e v? Ali ie re>. da za,edejo Slovenijo Francoz" ? Ali je rrS. da hoče » neral Boroevič aretirati narodno vlado in nar>dn: svet ?" Kako 4a je bila takrat, na i o^»i- • šem. L'pam, da tako ne bo nikol več. Divjala je v tistih oktobrskih dneh španska brina, ljudje so mrli kot muhe. ^iolc so bile zaprte od 7. oktobra do 13. novembra." * A 51 i smo preki v-ega te^a. na': je bilo na dan še toliko" pogrebov: naše mihli >o bile drugje, nase oči so bile obrnjene v prihodnje dni. o katerih n'smo vedeli nič. upali pa vse. Polastila se nas je bila neka vesela tiha nervozno^. Čutili smo. da nekaj prihaja, nekaj Posebnega, čudovito lepega, ckaj. kar bi utegnilo bit;" podobno kon-eu vojske ali kosu belega kruha, ki .smo se ga komaj še spominjali, ali dobri kranjski klobasi, ki je nismo več poznali. Da bi bila prostost žc tako bl zu. nl-m> čutili, zmi,—l zanjo je bil v na.* umrl, stradanje je bilo naredilo iz na materijaliste. milili smo na bele zemlje, na >ladkor. na m a.-1 iu t'i-žoi. \>»-* to bi bilo mogoče t L-1 o. čemur pravijo prostost. ' Kai smo znali in vedeli?! P>jnu so se nam bili zmešali. In kaj smo hoteli?! Kraljevina, federacija, repnbli ka?! Ali se še spominjale:? Kaj s' .t hoteli ?: | Med tem pa je razdajala pljučna kuga. Hodili smo preko .svežih grobo-\-. Mokra, in nmazana^ ilovica- se je pr jemaJa naših čevljev, a mi nismo čutili poleg sebe .smrti, ker je tlelo v nas- tipanje na novo življenje. I In vendar, nas je včasih prestrašila smrt. ne fcmrt. ampak striih, da ne bi d>živeli dneva., ki ima priti. Danes je vprašal Fran-ee: "Kje je Jože??"* Rekli smo: 44 Jože je zbolel. *' Drugi j dan je vprašal France: "Kje je Jožef*,*, Rekli smo: "Jože je zelo bolan." Tretji dan je vprašal Franee: "Kje je Jole?" Rekli smo: Jože j« danes umrl." In .smo utibnilr... Čez dolgo je rekel Franee: "Ko mine vojaka. b> konec smrti in bolezni. Pri sosedovih leže vsi: oče. mati. pet otrok. Le stari se Se vlači okrog. Vdel sem ga včeraj na pragu. Pa mi vi«]^«^ ^.ki^rad* še to dočakal, iai» i tla ipriti, osvo- 'v V' . 11 -r i -m i-—i - it ii «i l Ljubljana ob prevratu. Peter Kleme: 6LAS NAKOPA- 23 NOV. l^s" .■ _ t »deli prav na dno srca. Sitnaei- i a je po»tala fcota iti -net-art.t, j ajt: "zdeb se je. da so možje ne* I aj razumeli. Eden izmed nj:h e:jr drl nad nami v prookem na- ečjn :" Razumeli sin o v« se re1.«- zdaj.-ke tliee. Kdo .si npa pon«>- iti ?" Da b bili kaj ponavljali?! fi. pdaj je bilo drugače kot dane>. lačeli smo tajiti, da bi bili s-plo* :aj vp;H ali razgrajali ali izziva-' i. Bili smo .-ploh najmiriiejši. naj. j ►ohle\-n"jši ljtide> ki šmo šli do-1 ■ li'/v.... če £a Je kežal Andrejkp v« zaso- \ jel. Groza ! Za njim po. tleh je te- ^ ^la kri;, Zgrabil t>em jra pol p^z t t uho. • "AntirejHo. kaj ti Je J.AV 1 si "zaboden ? Ali ti je >|abo? " j raj jjofcaje f»i >e ■ f-d^ov^ril , Ap » ireiko !XiV.n-?.vem«.*!'.. ta je te- i tlo >e močneje .in. je bi^o po tlel. 11 Je , bolj " rdeče. 11 Alii- si ,z$b>Jen. I j »1: te. kaj b"li. .-Jišiš, pov*j!" • V"S*K- rte ^ent. kij j*, »di s • mi la -je bito le m lcaj ' vetHe.-"' ' J ^ Tako' ji-" Au«lri»jko prečkal vc: " noi strah na dvoje kak »r Krvavel; ^ n;d:ča in smo bili oddali policaju svoj naeijohale. smo :«'šli do 1 lio^. Vojaki-so jzg'nili. Pr mis-ieA-ali smo po poti* odkod je bilo j [oliko k ni in zakaj se je tako hi- 1 fro ustavila,' Ko jia s^ti^ prišli tta ' A ft dre j k ; J'liris. Havr# j 11 jwric, ClierlouT-l r^nnhtDJ, Cberbnt« Bltncttqano, Xtptrf, ue|oa> Votendam, Rouk»fr>« Sur "ll^r. Rot-1 t'rdam Pr*»iil»ist Roo«V«It. Cliisrboui*. i , Bremen * ' II. d«t*mbra: KaturnU. Tr*t r*eut9<>hli*nd. Ci>-rh --t!rf. Htmhurf i t t>r'la. Ch«rt>ourg, Bremen 12. tftccmbr«: Rom«. KaitoM. O^tio« Wiuiiinfton, Cherboor«. I Bremen _—-------r-t— : ni^o nie. Opaz'l da yr^ v spreYOilu tudi par italijanskih \o.j-nili u^ttnikiov. KiJto- spadali* mr^ na.s, vedele svate a pustili .smo j;h pri juiru, zal besede jim ni iiib«*:e rekel, nase pa so prav v jftem času .Italijani vozili oj tn-jbora de ponašali oholo I j svoio zmago pr: Vittorio Veri— [to."4ci je n koii ni bilo. V.-^ bi- t Mo laz? kar yo Italijani pisali ;n govoril'*, res >» bil 1 ■ — Cšp-^ret-, fo. . ^ Ti-to popoldne mi j«"1 pripeljala , neka i.ju bij aneksi «(»spa dva fran-'»oMba ujetltikfi. Dal sem jima ■tii v "B.r zalkoho'ni, fn^a s^m pre. , noč"1 sam, dru^egM sem oddal pri-vatelju. na i ^h vrdeva. P.ila htu to dva kotira d^dca. eden mesar, drugi p^k iani n»'kji' iz departe-menta T^pt et' Garonn ». Nasled-' rtji day st/i odšla proti Trstu in! domovini. Obljubila sta mi. fla ^ mi. bosta pisala, in sta" mi tudi '"»n-? ^tila^pVoje naslove. P sala, ni i nista. .jaz pa "sem njiju nasjova iz-! gubil- . : , ' ... ' ; I Priš^ je. vest ^— .ue vem vee ali jje.bjlo to na dan manifestacijske- j ^a obhoda ali pozneje — da pri-] dejo v Ljubljano* AnfrTeži. Kekloi se je, da jih 1»r St. 'I^juw, Cberbcjurs« Hamburg 27. decembra: Preatdenre Wilson. Tr^t Ainerl'-*. Cberbosirj-. Bremen 29. decembre: .JJajMlIr, Cherlourit , ir* Albert Fid ili n. t'lir rb'jur*. Ibml'urf S»jw Amsterdam, B^ilogne Sur iHoitrdam • Co'umbtn. loinrtf, Itremt-n 6 DNI PREKO OCEANA 'Najfcraji* In nejbelj ugodna Ht u. potovanje n« ogrcmnlh aarnlklh: Paris — 30. nov. (opolnoči). Parj — 17. dec. (popoldne).' Ho de France 7. dec.; 11. jan. (Ob eoinoei.) Najkrajfe pot po telesolel. Vnkdo t pooetral kabini • »eemt moder-Dimi ndubnoeU. — Piinta la alaviig traiKMgkg kuhinja. Ia rodno nUke. Jkfc . VfrUtlt* kauntaoll t Jm FRENCH LINE fKS ' t« Malo (Umi mHt Wdm Tork, ▼. i ^laiko in brc/, neprilik, Vid-du pa se. je, da "so nekateri žele sedaj ipoznali. da je^ ura za fes /,.• bala in da ne pomaga nic več. Xa pošti jo bila organizirana in-*P"keij.ska sluiba za t*defon>ke i>o-jovore. Sodelovalo nas je precej. Vrstil, ."ino se v dnevni in nočni službi. PphI vrati je stal narcnlni stražnik v eivilni obleki, pa z vojaško kapo iu staro avstrijsko puško z enim samim nabojem. Prav za prav se ni v:»l^]o, al. hodi puška zraven fanta ali fant zraven puške. Obema je bilo t^žko. ?*ant je bil premajhen." puška 7. bajonetom pa kakor strelovod. In vendar.se nam je zdelo'tudi to re^io in potrebno. Ko .v m se po novem letu JOlJJ vrnil iz Pariza, so- nas za ventuu cenzorsko službo honorirali času prin^erno:. Vsak je dobil m«ka.j kron, tri k le fižola, moke in sladkorja. . In kako zadovoljni smo bili s honorarjem!'. . Takole približno je bilo tedaj pred de^timi leti.... JEGULJE V TURBINAH O nenavadnem ribolovu poročajo iz M on tre vel a na Francoskem. Ogromen vlak j**gulj j** potoval na drst-nje po reki navzgor in je zašel v turbinske naprave tamošnjc elektrarne. Morali so začasno u-staviti nje obratovanja. V turbinskih .stanicah .-o našli na stotjne k'logramov jegulj — toda v ka-ih. ^ele ko so naprave očistili teh nepričakovanih posetnikov. so inc^li nadaljevati z delom. 4 - V«tMt« parmKow . &hippuix