247Ocene in poročila – Reviews and Reports Slovenski pravniki in začetki slovenske državnosti: simpozij ob 100. obletnici Narodne vlade in 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ljubljana, 8. november 2018 Dogodki, ki obeležujejo stoletnice pomembnih zgodovinskih dogodkov, so v zadnjih nekaj letih zavzeli zgodovinski strokovni in širši javni prostor. Stoletnici prve svetovne vojne je na tokratnem simpoziju sledilo obeleževanje stoletnice delovanja Pravne fakultete in stoletnice Narodne vlade. Enodnevni simpozij, ki je potekal v prostorih Pravne fakultete, je pokazal, da sta obletnici ne le časovno, temveč tudi vsebinsko tesno povezani. Člani pred sto leti delujoče Narodne vlade so bili namreč v veliki meri pravniki. Zaradi tematskega prepleta obeh obeležij je bilo sodelovanje med Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in Inštitutom za novejšo zgodovino več kot dobrodošlo. Programski in organizacijski odbor, ki sta ga sestavljala prof. dr. Katja Škrubej in dr. Jure Gašparič, je poosebljal sodelovanje obeh ustanov. Znanstveni posvet je poskušal in – kot se je izkazalo – mu je tudi uspelo vsestransko osvetliti osebe, procese in kon- tekste med pravom in politiko. Uvodni pozdrav je pripadel dekanu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregu Strbanu. Sledil je nagovor dr. Damijana Guština, direktorja Inštituta za novejšo zgodovino. Oba sta uvodne minute namenila premi- sleku o pomenu institucij, ki sta jih predstavljala, ter njunemu sodelovanju. Uvodne misli je strnila dr. Škrubej, ki je posebej poudarila zgodnji nastanek Pravne fakultete v Ljubljani in s tem začrtala osrednjo temo simpozija. Prvi sklop je moderiral dr. Jure Gašparič. V okvirno temo Država SHS, njene insti- tucije in zgodovinski kontekst so svoje prispevke umestili dr. Jurij Perovšek (INZ), dr. Filip Čuček (INZ), dr. Damijan Guštin (INZ) in dr. Bojan Balkovec (FF UL). Sklop je poslušalce uvedel v prostor in čas, ki mu je posvet namenjal pozornost. Dr. Perovšek in dr. Čuček sta se posvetila institucionalni zgodovini. Prvi je pojasnil položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, njihovo organiziranost v Narodno vlado ter njihovo uspešno delovanje na mnogih področjih. Oba sta veliko stopnjo strokovnosti Narodne vlade pripisala posameznikom, ki so tranzicijo uspešno izpeljali in so bili po svoji izobrazbi večinoma pravniki. V drugem delu tega sklopa je dr. Guštin usmeril Ocene in poročila – Reviews and Reports 248 Prispevki za novejšo zgodovino LVIX – 2/2019 pozornost na vojaško demobilizacijo in skoraj takojšnjo remobilizacijo, ki jo je izvedla Narodna vlada. Prispevek dr. Balkovca je obravnaval enega izmed sklepov, ki jih je v času svojega delovanja sprejela Narodna vlada, sklep o osemurnem delovniku in o odzivu časopisja na sprejetje tega sklepa. Po krajšem odmoru se je prvi sklop nadaljeval. Govorniška mesta so zasedli dr. Aleš Gabrič (INZ), dr. Vladimir Simič (PF UL), dr. France Grad (PF UL) in dr. Zdenko Čepič (INZ). Okvirna tema je ostala ista, nekoliko pa so se spremenili pri- stopi posameznih prispevkov, ki so se od širšega konteksta usmerili k bolj specifičnim problemom. Dr. Gabrič je v svojem prispevku opazoval tempo sprememb v šolstvu in kulturi. Ugotovil je, da so spremembe v šolstvu nastopile hitreje kot v kulturi. Največjo diskontinuiteto tega časa v slovenskem prostoru poleg nove državne tvorbe predstavlja prav ustanovitev Univerze v Ljubljani, ki je že stekla po načelu srbske zakonodaje, ne več avstrijske. Dr. Simič je analiziral gradivo predsedstva Narodnega sveta v Ljubljani, natančneje ustavnega odseka, iz zime 1918/1919. Indice, ki jih je opazil pri preučevanju gradiva, je celovito umestil v proces nastajanja predsedstva. Ogledalo letu 1918 je postavil dr. Grad. V svojem razmisleku se je dotaknil nekega drugega tranzicijskega obdobja – časa pisanja ustave neodvisne Republike Slovenije. Sklop je zaokrožil dr. Čepič. Podal je sklepne misli o razlikah in podobnostih prevrata in revolucije ter svoje ugotovitve konkretiziral s slovenskimi zgodovinskimi prelomi 20. stoletja. V popoldanskem delu simpozija je moderiranje najprej prevzel dr. Simič. Drugi sklop, Slovenski pravniki in Pravna fakulteta v življenju nove politične skupnosti, se je približal konkretnemu delovanju pravnikov v tem času. Dr. Jure Gašparič (INZ) je pre- lomno obdobje zajel tako, da je predstavil politično življenje pravnikov v stari Avstriji in nato v prvi Jugoslaviji. Zanimalo ga je, zakaj in kako so se aktivirali, ter hkrati ugo- tovil, da visok delež pravnikov v parlamentu praviloma prinaša večjo stabilnost nje- govega delovanja. Na primer izredno aktivnega pravnika se je nato navezala dr. Katja Škrubej (PF LJ). Na podlagi arhivskega gradiva je ovrednotila delovanje pravnika Ivana Žolgarja ter njegov (in hkrati sploh zadnji) poskus revizije ustave v habsburški monarhiji. Nekoliko širše je svoj pogled usmeril dr. Andrej Rahten (ZRC SAZU, UM, ZRS Koper). Njegov prispevek o mednarodnem delovanju pravnikov in priznanju nove Jugoslovanske države po prvi svetovni vojni je napovedal drugi del drugega sklopa, ki se je uvodoma, s prispevkom dr. Mirjam Škrk (PF LJ), posvetil ustanovitvi Katedre za mednarodno pravo ljubljanske Pravne fakultete. Pri tej ustanovi je z mislimi ostal tudi dr. Janez Kranjc, ki je osvetlil delovanje Gregorja Kreka in njegov dragoceni doprinos k oblikovanju pravosodne knjižnice. V zgodovinarskem duhu je simpozij s svojim prispevkom zaključil dr. Rok Stergar (FF LJ). Z analizo in kontekstualiza- cijo dnevnika sodnika Frana Milčinskega je simpozij zaključil s kulturnozgodovinsko noto. Ton pisanja in razvoj idej, ki sta razvidna iz dnevnika, sta pokazala dojemanje političnega preloma, kot ga je takrat zaznal posameznik in kot se je hkrati manifestiral v skupnosti. 249Ocene in poročila – Reviews and Reports Simpozij, ki je trajal nekoliko dlje, kot je predvideval program, je pokazal, da je stičnih točk med zgodovino in pravom mnogo ter da jim velja nameniti pozornost. Po vsakem sklopu je stekla živahna debata, ki je izrisala možnosti nadaljnjega raziskovanja. S sodelovanjem, kot je bilo to, se obogatita zgodovinopisna in pravniška stroka. Posnetki celega znanstvenega posveta so prosto dostopni na spletnem portalu Zgodovina Slovenije – SIstory: http://sistory.si/11686/40622. Tjaša Konovšek Delavnica »Das ‘demokratische Europa?’ Demokratie- und Parlamentarismusgeschichte Europas seit 1970«, München, 15.–16. november 2018 Dve pomembni ustanovi s področja raziskovanja sodobne zgodovine – Institut für Zeitgeschichte v Münchnu in Kommission für Geschichte des Parlamentarismus und der politischen Parteien v Berlinu – sta 15. in 16. novembra 2018 v Münchnu pripravili za sedanja razmišljanja o vprašanju institucionalizirane Evrope, »krizi reprezentativne demokracije« in problematiki Evropa/demokracija sploh dobro premišljeno delavnico o zgodovinskih vidikih njihovega razvoja in dojemanja. Zaobjemali sta ga prva širi- tev prvotnih Evropskih skupnosti (Evropske skupnosti; ES) v 70. letih 20. stoletja in vključitev nekdanjih socialističnih držav v Evropsko unijo (EU) na začetku 21. stoletja. Zadnji proces so razčlenili skozi vprašanje demokratiziranja idejnih, političnih, druž- benih in gospodarskih pogledov naslednic nekdanjih vladajočih komunističnih partij v Nemški demokratični republiki (NDR/Vzhodna Nemčija), Poljski in Madžarski po letu 1989. Kot je v vsebinskem uvodu k delavnici, pripravljenim skupaj s Caroline Rieger, opozorila Silke Mende (obe Institut für Zeitgeschichte), so predstavljene obravnave izhajale iz petih problemskih polj: že nakazanega vprašanja prostorske perspektive ES/ EU, to je procesa njene širitve na jug in vzhod od sedemdesetih oziroma devetdesetih let 20. stoletja dalje; vprašanja demokratizacije, parlamentarizacije in pomena evrop- skega povezovanja v demokratični tranziciji oziroma transformaciji nekdanjih avto- ritarnih oziroma socialističnih držav v liberalno demokratični politični in družbeni sistem; vprašanja vloge evropskih institucij v pojmovanju »demokratične Evrope«; vprašanja zgodovinjenja pojmov »demokratiziranje«, »parlamentariziranje« in »evropeiziranje« v povezavi z njihovim prostorskim in časovnim okvirom; in vpra- šanja pomena periodizacije obdobja po letu 1970 z vidika v Evropi diferenciranega razmerja med demokracijo in parlamentarizmom. Zgodovinjenju navedenih vprašanj in z njimi povezane pojmovne strukture razvoja ES/EU so se posvetili udeleženci delavnice iz različnih evropskih univerzitetnih in raziskovalnih središč. Delavnico je sestavljalo troje sklenjenih obravnav: južne razširitve ES, Evropskega parlamenta kot institucije znotraj političnih praks in demokratične transformacije v