Prejeli smo pismo Tako se dela
Tisti petek sicer ni bil tnnajstega ampak 25. marec, toda kljub lemu sem imcl smolo. Smolo, kakršno je izkusil že marsikdo, ki je imel opraviti z našo olesenelo birokracijo. Ta dan sem si moral priskrbeti kup papirjev na najrazličnejših uradih. O Mačkovi in tamkajšnjih vrstah je bilo napisanega že ničkoliko pikrosti, pomaga pa vse skupaj nič. Tudi jaz sem bil tega dne zaradi dveh dokumentov tam štirikrat. Dolge vrste in na koncu te vrste neprijaznost, skorajda zadirčnost, je pač vsakdanji pojav v tej ustanovi.
Toda moje načelo je, da lepa beseda lepo mesto najde in bom raje opisal poslovanje ene takih služb, kakršnega si sleherni občan lahko samo želi. Na koncu te kalvarije mi je manjkalo ]e še potrdilo o premoženjskem stanju. Z že močno povečanim pritiskom sem se ob 13. uri tega dne znašel pred novo, dolgo vrsto za sobo 416 viške občine. Hotel sem že oditi, pa mi mladenič pred menoj reče, da gre kar hitro. In tudi je šlo hitro. Dvajset ljudi pred menoj je skopnelo v pičlih desetih minutah in že sem bil na vrsti. Na vprašanje, če mi lahko zaupala recept za tako učinkovito poslovanje, sta mi gospe odgovorili, da sta pač pridni.
Ja, res sta pridni in človeka ima, da bi za ušesa privlekel nekatere lagodneže v sobo 416 na seminar korektnega in učinkovitega poslovanja s strankami. Ne samo pridni, gospe sta kot sončni žarek med birokratskimi oblaki.
Jože Forjanič Rožna dolina C. 111/18