Lelo IV«, šfev* 96* V Ce&iit, č&friefc tiae 24. avgasta 1922. Postal»» &)itafi& a aoroirtm. S'vönc kt.no 48 Din, me^eCuo 'i Din, xa i^ozenutvo Iet:io 120 Din. —¦ Oglasi za /7«n viSine stoJpca 40 p. Keklame nied tckstom, ^niiuiice ?n zahvate 50 p. Posasuezsa Stevüka staue 50 p. *zliaja vsaK toreu, čefrtek im soboto. (Jredtti&tvo Strossmajcrjcva ul. St. 1, 1. nadstr. Telefon St. 55. Upravniätvo Strossmajerjeva ul. ^t. 1 pritlicje. Telefon št. 65. p=a' itačun kr. poštncga čekovncga urada Stev. 10.066. «9 fytrajaaj« ddaVsfa bolnijijc blagajnc in iodoccga bolni- l^ga zaVatoVanja. (Referat gosp. Ivuiia Uiz.iaka na zboru obrtiiikov Sloveuije v Celju 20. avg.) Cast mi je danes govoriti o vpra- šanju bolniške blagajne delavske, kakor o bodočem bolniškem zavarovanju sa- mostojnega obrtnišiva. Že prcd nekakiroi 50t uni let] se je vpelijalo obvczno bolniško zavarovanje v bivsi Avstriji. Na isti podllagi so sc ustanovile obratne, zadružne in okrajnc bohiiške blagaine, katernn ie slcdila splošna bolniška blagajna, kl se je kot prva centralizirala- imela .ic svoje po- druznice na bivsem Štaicrskem tcr je bila ustanovljena uekako na konkuronč- tii podlagi. Ista k' res nudila delodajat- cem najnizje prispevke, delavcem pa ]e ( usoüila z iiajvečjiini podpora.nii. Drugc bomiške blagajne, posebno nekaterc obratne niso mogle nitL postreci bohii- kom z zdravuiško pomoeio. tern manj jiin nuditi izdatno podporo. To se je konstatiralo 1. 1910 in 1912 na Dunaju za cask ¦bolnifcko-blajcajni.ških dni, pn katerih je tudi govörnik zastopal bo!- niško blagajno krojacev in čevljarjev iz \ Celja, ki so iineli le 130 ekmov. V splo- sTiöm se je že takrat iy.rckla potreba. od'Straniti take male blagaine. ki niso zmožne podpirati svajih Clanov tudi ta- | krat izdatno, ako padejo v daljšo bole- -tea. Med tem ic nastala voi?ui in prišlu je do preobrata. Pa 'Preobrutn, ko sta prišla v poverjeništvo za socitalito skrb | Attton Kristan in Prepcluh v Ljubljanl, 5ta ukrenila, da so se centralizirale pre- ko sodelovanja delavstva. in obrtništva vse bolniske blagajne Slovenüe v Ljub- Jjani in bile izročene niiihuišeimi Kot- muri-evenui absolutiz-mu. Bil ie Kocmur tudi ob eno.ni referent ipri Dokrajinski viadi za Slovenijo in prklobil isto, da •"nil je nasedla na Vwse niesove nasvete. Iz te soeijalne instituciie so napra- vüi strankarski aparat sociialdemokrai- ske stranke. Tu so nastavlia/li uradnike, izrecne strankarje, strankarsko neza- nesljive so pa odpnščali. Imam dokaz.e, da so iziavljalr uradnikom. kedor nc dela za. stranko, bo> ven vržen, kar so tmdi tzvajali; nasprotno zopet so na- | stavljali uradnike kot dobre strankar- ske agitatorje, ne oziraie se na to, da so bai za ta niesta popolnoma i>e«možnl hi tudi nedisci'pJinir.'ini. Kak(j korupeijo so uganjali v tej institueiji, o lern se je /e ninogo pisalo. Kako so si dclili de- nar in kako so lioteli palaeo zidati, !cytovlm strankariein. ki so jih hoteli v tem Casu definitivno nastavMi iu jili tako za bodoče eventuallnosti za- sigurati. Prišla je v veljavo nova postava, ki ima, dasi je boljša kot ^reisnja, veti- j dar velike pogreške, katere moramu I skušati popraviti. Tako zahtevamo po- | polno avtonomijo okrožnim uradotn, ka- teri naj se- uvedejo po oblastih, dalje zahtevamo odbor pri poslovatnicah, ki bo brez dvoma ninogo siniuilacij odpra- vil in pripomogel k varenemu gospo- darstvu zavoda. Volitve zahtevamo v n dve zastopstvi po pariteti. Volitve naj I se vrše ločeno od deloda.ialcev in delo- j jemalce\r. Vsak volilec naj imn le en K'las, ker üi tiči nevarnost. da, ako bi dobili iindusirijalci toliko irlasov, koliko-r imajo Äiposlcnili. bi preglasovaili obit- , ništvo in bi se lahko zgodilo. da bi prl- s!i gotovi tajniki in pcslovodje kot za- slopniki istih ler v pel ja 11 zopet kon- (arski sistem, katerega mi obrtniki kot taki pobijiimo. Ne sinnLin. radi tega in- dusirijnlcev, ki imajo tozudevno dobro željo kakor mi, na dobri upravi1 tega za- voda, toda oni bi znali biti na tej pod- lagi'za več let opeharieni1. Osrednji urad priporocam kot ne- kako zvezo okrožnih uradov, kateri ima nalogo, pospeSevati bolniško za- > varovanje cele naše državc. Osivdnje- nni uradu naj se da gotov znesek letr.o na razpolago. s kalerim se more vziir- ževati. Ko sem opisal v glavnih potezah delavsko zavarovanjc in naše zahtevc v tej Lnstituciji, preidem na najvažnejšo točko, to je bolniško in nezgochio zava- rovanje obrtništva. Z zadoščenjcni mo- ram konstatirati. da je že v pretres« tozadeviii zakoiiski naert. danrt bode tnüi možnost, da ima obrtništvo vpo- gleU v ta uačrt kakor tudi priložnost, toza-dcvne prcdloge stlaviti. Predvsem pride pri tej institiuiji uprava v postev. Po mojem (rdnem prepricaniu bi bilo iialbalje, ako bi .se obrtniško zavarova- nje priklopilo žc obstojeei institueiji zu- varovanja delavcev. V že obstoječi bol- niški blagajni tiči naš kapital, tarn naj bi se vpeljal še tozadevni prispevek In stvar bi bila po najkraišeni notu dovr- žena. Tako bi obstojaJ na obeh straneh, to.^ T>ri delotla.ialcih kakor dclojemal- cili. intere.s m\ dobri nnrav.i tega zavoda. ' Na to je bila preCitaiia rezolucija, za pre5tiKiiranjfe katere se ie izvolil po- sobni odsek: Rezoluciia. Obrtništvo zbrano iz Slovenije 20. iivgusta 1922 v Celju v Narodnem domu sklene sledeco resoluciio: 1. Obrtništvo Slovenije odobrav a pripravo zakonskega na-črta za zava- rovanje obrtnistva proti. boleznim, nc- zgodain in ojiemoglosti in želi sodelo- vati pri tem nacYtu, katerega izvršitev naj se povspeši kar najJiitreJe. 2. Obrtništvo želi priklopiti to za- varovamje že obstoječenm zavodu delo- jemaloev, uvede naj se pa poseben razred za isto in se mu omogoei prosto izbiranje zdravnikov. 3. Zavod na> se v bodoče naziva.- ^Bolniška in uezgoJmi z.'ivnrovaluka delodajnlcev in deloicnialccv kraljevinc 4. Okrožni uradi na.i se vouijejo po oblastih ter se jijn naj prepusli popoina avtono.iuija v njihovem okolisu. 5. Vsaki poslovalnici naj se dodeli odbor iz 8 clanov in *t Jiameštnikov.. kakor 4 nadzornikov in -? r-amestnikov. katere se voli pa paritoti in irna. vsafc voüflec le en glas. 6. Volitve v okroini i:rad naj se \i~ vrše po pariteti v ločenih skupitrali, to je deloidajalcev ki delojenialcev ter ünw vsiik volilec k- en glas. 7. Vsi pri&pevki tudi za nezgoduo zavarovalnico se dele po pariteti. iPrt- spevke za delavsko zboniico pa nosijo delojemalci .sarni. Prispevke za zavaro- vanje delodajalcev nosijo ti sa.mi. 8. Pravica nastavi+ve uxiadnikov pripada okroznemu nradn. vendur pa mora isti upoštevati želje odborov po- slovalnic, kakor hitro sc li odbori ustanove. 9. Osrednji urad naj bi predstav- ljal sanio zvezo okrožnih uradov. O- krožni uradi bi plaeevali gotove zneske za vzdrževanje osrednjega iiraJa, ka- teri pa ima nalogo pospeSevati bolnisk», iiezgodno kakor starostno zavarovanje ceie drzavc. V tem ravnate'listvu na; bodo zcston.ini v*\ okrožni nradi part- tetno. 10. Nuproüi se poslance vseh p_p!i- tienih strank, da te naše zahteve z \rso moejo skušaio uveiiaviti. KM. LILEK: 0 srbski in hrvaški zadrugi in o nazivih za sorodnost zadrugarjev. (Dalje.) > II. O nazivih za sorodstvo. 1. Kako se deli svojta? j Ker šteje zadruga pri Hrvatih in" t Sibih včasih 20—100 in tudi več članov» | so se pri njih se ohranila stara imena za sorodstvo zadrugarjev med seboj in z onimii familijami, iz katerih so smovi vzeli svoje žene, v katere so se hčere omožile in iz katerih so njihovi stariši izprosilr kumove odnosno kumice. In ta- ko se deli svojta (soTodniki) pri Hrvatih in Srbih I. na svojto po krvi, 2. po že- nitvi in možitvi (ženidbi in udadbl) all Catulle Mendes: ResDicoljnbni Peter. (Iz irancoščine.) (DaljeJ 8. pogiavje. Oobrota ropariev. Pistoletta pa ni še bil popolnoma Pomirjen. Dalcč proč od vsakega biva- li^ca, razun opatije, katera na ni nudila 2a nje- nikake pomoči, v tej noči in sa- iT» ti, z ranjencem, ki ie bil Se vedno nezavesten, niso vedeli kai storiti. Tikü če bi se zavedel, ne bi mogel naredlti niti enoga koraka. Nesti ga — bi-li mo- gü, utrujeni — do Romaninovega gratlu niti govora ni bilo. Qos'podk* in dame so bile sovražne Petru. morda bi ga zopet muäH. Dvorni' norec ni vedel. zakaj bi se odločU Tolkel je po svoji grbi, kakor bi hotel izbiti iz nje kako pametno misel ter govorfl: »J«?, iej, v strašni zadTegi smo, ne vem, kdo nas bode rešil.« »Pri satanovi smrti, jaz!« ie zaklica? hripav glas. Ko so pogledah" iproti krajo, kjer je spaia Mariotta, se ie prikazaio pet mož z bronastiini čeiadami na glayi, meči so se jjrn svetiH v lunjnem svKu. Obleceni so büi popolnorna vojaško in ogrnjeui z meniškimi plašči. j Kdo se je najbolj ustrašil? üosjpo- ; S Krokesorn, Pmcedesom, Musc- hanttom in Kabot - Sakalom tudi?« »Kdo bi si misIH, da nas bode spot- oala,e zakrieal zmagoslavno Ogicr - Pom- pej. »Kaj pa ti, smko moj, Kabot - Sakal, kaj pa ti storšš v jodnakem sJi*ca>u?« »Ja2 ga poienv ic rekel Kabot- Sakal s prijaznim nasmebom. Morale si inisüti, kako ie bila go- spodična Huigeta iziK^nadena pri teh be- sodah. Vprašala se je, če ti pošastni Ijndje ne bodo tudi snedli nagega člove- ka, posebno ko je ležal v travi, je imcl tako belo kožo in je imel tako delikatno tolšco. Pistoletta je nagovoril Poriipeja: »Qospod, mi zgubljamo cas. Ali nam res hočete pomagati.?: »Ce je bil v prvem trenutku to naS namen, bi ne upal trditi. Večina ljudÜ v takem položaju je bila oropanih in v- morjenih. Ko sem se skril v iarek, sem spoznal gospoda, katerega ie vaš med- ved prinesel z drevesa, na razpolago sem vam. Ce bi ne bil na svetu, bi ne bi- lo ve>č tega viteza pri življenju, rad sem . usmiljen sebi enakemu.« »Kurtoazija je tidina tvoja napaka.« je godel Kabot - Sakal. »Ona ie moja najvišja slava, radi nje sern- bil povzdignjen v kavalirja, v sanjah, od svetega junaka Rolanda-« »Pustimo za enkrat to prerekanje,« je prekinil dvorni norec. »Ali veste za kako varno prebižariSče, kamor prenc^ semo ranjenca ter mü strežeino?« «Kar ticc postrežbe, prepustite vbo skrb Miisehaiütu, Raiurae so v zdravil- Strap 2, y.M O V A O O ft A « ¦ ,:;i;iTY- ,?**, po razbiui in pnjatdjstvu, 3. po kujii- stvu. Svojta po krvi (rodja) se deli ua svojto po oc'ini ali debeli krvt, to je redbirta, hi po matorini ali tenki krvi, to >e ujčevina. •V rodbino spa-d; ded, V. * otac. jV. * prapraded, III. praded, ill. » ded, I. » otac; za xenske stepeiw:-: IX. stepen: Sukiwbaba, VH1. * praprababji, praprababe, VH. » rwababa, • VI. > buba, V. • matt, W- v praprabahu. HI. prababa, It. baba, f. rtlati. V linlji navzdol za riioške stepene: I. otac, it. »sin, ill. unuk, IV. praunuk, V. kolektivuo: prapraunučad, VI. » deca prapraumičadi, Yll. ¦* pracinučad praunučadi. VIH. . • prapraunuCad BrajrauiltlWiJi, IX. * bijele pCele;*) v liniji navzdoi za čenske stepene; I. mati, U. kči, III. unukinja, kolektivno unučad. IV. praunukinja, kolektivno praunuüiui- i. t. d. kakor gori pri mo5kih. 3. Nazivi za sorodstvo po debeti in tenki krvi. Brat lnojeica očeta mi jc stric, njc- sova žeiia strhla. I3rat moje mat ere- mi .«• ujak, njegova /ona ajnia. Sestra moje- >I41 očeta in sesir;i mojc inatere sta ini tetki, niiliova lUQza tetka. Jaz sem svo- jemn st'rku sinovac, moja sestra niu je sinovka (sinovica, braticua); svoji ietki. o6ptovi sostri, scjin bratic, to je sin nje- nciga brata, a moja sestra ji je bratn- *) Ta naziv je znan v Bosni-Hercego- vini. BogiSie ga tiemst v svojem »Zborniku pr. ob. u j. Slavena«. Na strani 384 ima od- govor: >A na nižf. zovu se unuci, praunuci; isto bi sc kazalo Sukun-unuče, to zovu di- jele piece«. To je mot da tiskarski pogrešek; moralo bi yaljda statt »bijele pčele«. Tttdi Vuk Karadzic .ni poznal tega izraza, kakor piše Ivekovic v svojem riječnlku. stvu, kakor najboliSii ztfravjifk. Ko sc jc sprchajal po gozdih in u^U ptičc.pcti, jc «poznal rastlme, katere ozdravijo vsako bol. Musehault, srrtko tnoj, kako sodiš o tern človeku?« »Pri svetem KozJiui in Damijanu, ki sta zaščiinika zdravilstva, nevarnost iii fako vclika, ka'kor se zdi. Kcr je dol- xo visd, bode ostal šc nekai časa nc7>a- vesten. Ko bode pa izpi] pet aH Sest ko- zarcev dobre^a vina ...« »Krasno zdravilo, katere^ra bi se ne branil tu-di zdrav človek.« »Kam vendar neseirno iiaÄega č:o- veka?« .1e ytprasal dvorni norec. »Na krasen kraj, !kjer sem jaz poč;- val,« je odsovoril Ogier - Pompej tcr zamaMU samozaveshio z Toko. »Ali iffl- slite, da spi taka oseba kakor sejn jaz v. jarfcih pod niilim n-bom? Res ie, da mo- id bivališče ni n belega mannorja "mi trraKocenepra lesa, to je ipodzemeljska .iama in je tako skrita, da nihCe ne naidc pota, to je paiača, kjer jaz prebivaro.* »Izvrstno.« je rekel Pistoletia. »Ali je dale^ ta podzemeliiska oalafia?« »V enl uri priderno tia..« ^rtWwno torej, prosim va/>,< (DaJJe piihJ cv'da; ü\oji ti-iki oü ui;actiiic strain sein sestrič, to je sin njene sestre, ali pa ne- | čak, moja sestra pa ii k sestri&ia aJi j nečakhija, in vsi otroci od inoje inatere j .snio ji sestri^i. Otroci tuojeffa strica so | mi strJceviC'i, inoje tetk.e teüei, a m.>.icn.'< i'fakn «iicevici (iijici). (Konec prih.) STAVKA KUDARJLV V TRBOVLJAIi V nedeljo je price!o stavkaii V2.Wu iiKJarjev v Trbovljalu Mrawtniku, Za- Sorjxi in Kočevjii. Kot vzrok stavke iu- vaja deiavstvo, da premo.^okevna dru2- ba ni liotela inin*nirn potom ugo'diti mezti- tjim zaiitevam. Vsaka. slavka ana boij ali manj tez-ke posledice tako ta delodajai- ca kakor za delojemalca. Stavka trbu- veljskih rudarjev jc pa zKMjcnska zn- deva nc samo '/a Trbovcijsko iprenio- Rokopno družbo in »jeno deiavstvo, anjpak za mis vse. Preino^: jc jicobhoß- no potreben za vzdrževauje indiustrijc, obrti in zoleznic. Od ceri iTcnio.^a so odvisne tudi mciide Indiistri.isk.ih delav- ce\- in želczniš-kih nasttavljencev. Pa tudi vsak koinzunK-nt sc vprašuje s strahom, kako ;.;loboko ba na jesen in •zimo se^el v žep, čc sc že itak visoke ccne pTCinoga Sc povišajo. Kaj pa r;;- darji? Na dcsettisoče Ijndi živi v tri>o- verj^kcjin okolišu. Narod-na držuva in sociialna korist zaliicvati, da ti Ijutije ne propadejo. Za težko delo, kakor ga imajo nidarji, ko preživijo cclo dobo /ivljenja pod '/emljo, morajo dobiti tudi temu prhnenio plačilo. Povprečni dnev- ni prejenTiki rudarjev so 140 K, pole;? te-Ka pros to stanovanje, kuriava i-u r:a- fvettjava. To vse res prcscsa povprce"- no pbco državnili nainosčencev. To pa ni noben argument proti poviSanju rn- darskih mezd, kajti to delo zahtcva krep'ke hrane, drugače opeša tclo. Pač pa moramo 'po^ariti, da so ,sc lotili n:- darske revščine politični aüilatorji, kl b.raWjajo stavko v svoje političnc na- nieiie. Stavka poteka v mim in retiu, niti en delavec nc deki. wsi so SB iz nui- nika ter hočejo vztrajati do konca. JDS organizacijla za mariborsko oblast skliciiie n\ ncdeljo 3. sei>tenibxa zbor zauTmikov v Co^je. n« prcCIv'eccr sc.ia načelstva. Politißne vesti« Zunanji minister o položaju. PrecFiio se je odpcljal 4r. Ninčič v Pra.i,ro, je sprcjel novinarje ter ihn ie d'al v dalj- stm ekspozejfu pojasnil« o p-olitičncrti poioža.iu. Na kratko je orisal dosedanje delovanje Male antante in njene diplo- matske uspehc, naglašal je popolwo io- jaluost dr. Benenn. Zelo važn-o je. da ho -Mala antaitta tudi u-dcležcna v izvrsihif četvorici Zveze narodov. Dotaknil: sc je tudi bolffarskega in ¦madžarskefta vprz- Sanja, očrtal je našo politiko naprani Mndžarski in ocenij akeijo madžarsklh i tolp proti iiam. 15oJgari.ia mora odstrer- niti komitsko organizacik). Z ^rško via do smo inthnni, naiveč ravno zaratft iKjljjarskih koinplikacii. Qlede Italije je še vedno r>oitrebno, da se suoraizumemo ž njo v vprašsnjii konvenclj jrlede itall- jaiiÄ'kih šol. Posvetovanja srednje - evropskih državnikov na Cešktm. Y navzoenosti fiiiančue^a ministra Se^urja, poslanikov dT. Mare:ka ht dr. Wildncrja z avstrij-ske strani, dalje fiiiančncsa ministra Nova- ka, ininistra Oirse, dr Krofte in inž. Ho- Taöka s ccs'ke strani, sc je price! 21. tm. razgovor mod zvezriim kaiiclerjem avzah sta sovorila tudi oba finauena miifistra. Posajanja so bila iako iprisröna in so pokazala, da *>i financiehui in s;ospodarska katastrofa Avstrije y.nacilri za vso sredaiio Evropo vdikaiTski preobrat. Dr. Bencš je ob- Jui'bil, da bo zagovarjal korake avstrij- ske vktde pri Zvczi narodov in onih vc- lesilah, !ki so na avstriiskein položaju zainteresirane. Ko-nečno se }e skleniko se nekaj modajitet o izpla^ihi zat>;krajinski uamestn% Ivaj* j HrÜbar. Na kolodvcru se je zbralo ste- ¦ viino o-bemsivo, ki je nilnistrskeniu preü- ! sfdnrku prirejaio birnie ovaeije. Vimem? oblastev f-^a je pozdravtl okrajni glavar vladrii svetnik. dr. 2uzek, \- imenu tu- liaisik- •pravoslavne obeine p:i pravo- slav-iii ri r.aznüi aprovizacijskih odretibah ozi- rali. Pravoslavna Crkvoua opithia u Ccllu odrzačc svoi zbor u iponedeljak na Ve- liku üospoinai 15/28. avpjusta o. g. u %. u veče u HoteJ Unionu za kor novo.tj 1)rescdiiika i ostalih članova uprave. Kao- i davanje pravea roda novoj npra- x). S toLa se pozivaju svi sbanovci mc- sta Celja i okolice Pravoslavme vero's- povesti da nc isostanu na zlx>r doclju. T*ravos'lav.na Crkvetia Qpstina. Stranke. ki imajo kake tirjatve od razstavnej^a odbora, n'aj poäliejo svoje račune na pisamo obrtne razstave naj- kaÄ-neje do sobote 26. tm., kcr se na tio- zneise računc nc bo vec oziralo. Obrtna razstava v Celju se .|t za- kliueüa v torck i\ne ?J. t. m. Zadnji dan je bil dotok obeinstva zopet prav po- voljcn. Oblskaf'l fe razstavo tned dniK'J- nri 'minister poljcdelstva g. Ivan Pucerj v •.sprerrrstvu nar. jwslancx ff. Droienika. O. minister se je o prireditvi nnDram raz- stavmcmu cvclboru zelo pohvalno izrazll. V obrtni razstavi ie mzstavU fino izdolano oficirsko puradno obleko (Oiii mnkrria) tn;kci3.5T?;?i kroiaSkl nVo.isfcr Josfp 'l'omazic in tvrefka. Kopas raznc avto- «lobilne predmete, knr jc bilo zadnjl? pri nask'vanju raznih razstnvlialcev I2- pusčeno. Ob sklepti obrtne razstave. V torek 22. tm. se }e zatvorila obrtna raostava. Tudi zadnji dan jc prišio mno^o obisko- valeev, da si šc enkrat in zadirjikrat o- jjledajo obrtne izdelke. keči nioTamo, da je Celje lahko ponosno ob sklcpii raizstavc. Domačmi in tu.ici so vicL-li, kivr premorejo pridne obrtnlske roke. Sedaj pa 7opet na delo, da bomo pri prihodnji razstavi zopet po7dravili obrt- niStvo, ki bo v tem času napredovalo v wdclavi raznih predmetov. 311 clanov je pristos>iio k tuk. dru- štvu za zasčito dece in »nladine, kar jc za milosrciKyst celjskc^a in okoliskcRa prebivalstva do uboge in zamemaTJen» iniadeži. sotovo najlep^e izpričevalo. Kakor ze v prejšnji .števiHvi »Nove Do- f>e« iporouino, se vrši öbcnj zbor te^a človckolriibnoga društva v petcik tj. 2T>. tm. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Nai. doma. Razun društvenMi porocW j»- na dnevuem redn tudi .predavanje N.c:dC. Ailojzije Stcbije\re »o bistvu dela za z;;- ?ičito decc in mladine«. Po Tzvrsenem olKncnt zboni se vrši ravnotam takoj odborova seja, v kateri se bo trefea tue?! po.iiK.Muti o ureditvi drustve-neica dela t. ozirom na novi zakon 0 zaščiti decc in lnladine. Clani, pridife polnostevilno na občni 7;bor! Legitiinacije za 11. LjuMianski velc- sejetn, 'karkor tudi äj\ Praški vzorčni ve- lctr.ee, ki se oba otvorita dne 3. 9. 1922, se dobrjo v taim&tvLi obč. slov. obrtnesa. drustva v Celju, Prešcrnova ill. 3/H. Velikanska tatvina brüiantov. V I10- tetu &SI011« v Ljubljana je bilo 15- *n:. med 15. in 20. uro Actoli dr. Dečkovi Jz Celja ukra-demo 1 par yJatib^platm uiia- nov z briljanti, 1 zlata.'/aDCstnka z bri- Ijanti in.eno operno kukatlo. v skupni vrednosH 200.000 krön. 0 ta-tu n' no- ' benega sledu. Skrlviiostna cranata. V torek 22. tm. so naslr na sta\"bišču Jadranslce bankc 15-centimetersko ^ranato, te*ko 45 ks, zabito v zaboj. Skrita \c bila meet drvmi, KUq jcpninesel jeranato-tia*. se 3e ni iiffotovijo^ JzTočiH so m voiaištei 0- bias«. Saitjoiuor. Konrad Kirndrata niestni U'bc^cc iz Celja, ki jc stanoval v soblc! na dvorisčn mestnega maRLstratj, se jc v svojcjii stanovanju v torek obesil. 6~ beScnca je naS&l inestni oskrbnik M.ar«. Vzrok samomora sc ne morr> dognati. Prosveta. Ciospodarska geograHja. Scstav^ dr. Vijiko Sarabon. V z-KodoviHiNki raz- voj iTÄOvine in proir.eta, uas uvaja Ma- rabou s Platonovimi besedami: kakor zabe okoJi mlaknžo sedimo mi okolf Sredozemskega morja. To velja äe dandanes takoj za Italijani in OrW tudi nem Jugoslovenom, vsa.i smo pokücam, da prevzairtLjno vso tr^ovino in pro-met na mor.KJ z-.i sc in za. svoje zaled'je. N'aj bi kmalu iiapoci-1 eas. ko bi vse potreb- ne pa brezhibne izdelke lahko kupovali ceneie dotna nc'ffo v tujini! Šarabonpvo liüno delo obravnava »temeliito, to\1a kraflco in zelo ire^'ledno: T>rodiikcijo, trsovino, promet in ^je^ova sredstva. Zanhnala bcxle knjiga pač v^keea Iz- obraženca; potrebo sličnega priročne^a ddr». je živo občutil narodni goispoclar, trgovcc, pa tudi iiapredni zemljedelec. V jedmatem sIoru nam predava Sara- b(m tako poljudno, da nvn nehote pazljl- \o slwlis In knjige ne odložiS., preden, k* nisi prcbral do konca. Polaffajoč. temeij ])rvi slovenski gospodarski geografüi, proučil je pisateli nrno^obrojne odli-uie lieinrske. aiijc-lcskc. francoske in ttalt- janske spise; rzliisci! je jedro in nam je nudi v kratiii dontači bwodi. Renovab^ faciem terrae (obnovil boš oibllčge zeni- Ije). Zenieljske povrSine sicer nc more- t»o dosti izspremeniti: zatreti i>a nam jc moKOČe mnogoterc plevele ter aasadttf plcmcnite rTStüne, ki nas liranüo. ode- vajo. kcüo in «aslajajo. Dvipcnimo ne- stele zakladc, ki >ih skriva Jngoslavijfa v tleh! Obmhr.o pogled na sin je niorje in osvoibodimo se o?fk\h teritorijalnih vc'Äf. Tako in podobno nas binskih tur, pregled planünskili zavetišč SPD, pregled "postnih voženj in avromobilsklh prog. B. Vodnik (topograficni del) opi- suje želczniSke proge in ceste v 19 smerih. Pri vsakem kraiu so navedcni: dohod, polo-žaj, posebnosti kraja. zgo- doviaiski podatki. okolica, statistika, promet, uradi, Sole, zavodi, društva, tr- Rovine, industrija, domaca obrt, denar- ni zavodi, oskrba, cestni üromet. kope- lišča. sprehodi, izleti in planinske tuTC. Podatki so vsi natančni. ker je p'^ vodnika kraie in skoraj ^e pote opisaf na lieu mesta z lastnim op«»ovanieiT:, mnogo podalkov pa je Uobü tudi od ra*- nih sotrudnikov. KniUsa vsebuje ogrom- no Rradivo ter izpohijiije vdiko praz- nino v hisoslovanski litcraturi. Knjisa ie pisana v hrvaščini, 2a Slovence pa je 5e poseben tolmač manj razuntliivih besedi Vodnik bode dobro slnžil vsc-m vrstair poteiikov, ne samo turistom aipinistom, nejfo tudi on'wn, ki obiskujejo letovisva, kopalisca, zdravUiSca in astale kraje, ter si s tem prrhraniao popraSevanje po raznih krajili. s čim se trati cas üi do- llar. Vescli moramo torei brti, da smo dobili tako iz.borne.c:a in Bovseim za«c- sljivega vodnika po Sloveniji. kaien^a najtoplcje prnioročamo. Badjuru f>a, Jcl se ni listrašLI dolgih »potovanj 2a na-f>?- ranje uuioffovrstnega Rradiva, t;^) mo na krasnjo uspekm in 7.clo vot-cc- nem del«, ki bode Kotowo zxiafcao (pospe- Siiona§ tuiski promet. K. ¦jftv. c*> »NOVA DOBA« Stray 1 Dopisi« ! IL^ko. Nas SokoJ i>rire-dt v ncdeljo, 4ne 3, septeiribra tl- javno telovadbo «insieno 7 veiiko liwlsko vesclioo, ka- Xnra čisti dobieek je namenjen za zgrad- öc Sokofckej?n dorrm. Prircditcv vrctla sc be v topi-Skein parku ob Savijiji ter | t>a jjoeovo že Jcpota vesclicncga pro- •,:ora privabila mnogo Rostov. Sodelova1 So drufctveni orkester ponmožen zoper. > firastničmii in Celjam in siccr S€ vrar sconceri od 3. do 4. ure poj).., nakar sle- d\ javna tc-icwadba. Ker se bodo jcstvlnc ¦7i p-ijave (izborno rjutowersko vino 'z !Jeiov^rievih vinogradov) prodajale v ' 'irtstnl režiji, bodo cenc zelo 7-merne. Vas fist je že opetovutio opozarjal narodno :-ol3sko obeinstvo na prijetno zletno točko - LaSko tcr trdno iprifcakuienift, 'da nam bo priiika, pozdrnviti v sresti .dasti celjske gostc. Siccr pa «memo ra- čuiuti ne saino na hvadežnost Celjanov, -.emvec tudi dnigih soscdov. ki so n« vseh svoiih prireditvali videli nmoRo Uščanov. Nil sviden.it?, zdravo! f'OZOR! V nedeüo, dnc 3. septembra tt. .Mjpokfne priredltcv Sokola v LaSken* v kopaltekem paiku. Pozor. Zadnje mesece .prihajaio nc- prestano v naše kraje liudje iz Hrvat- ^ke, ki be radio za podpore vslcd po- iarov, srartuih nesrec. itd. Izkažeio se oonavadi z lejritimacijo izdano od obči- ie Betfnja. Nai bi kih krogov tj. zastopuiki lesne trgovi- ae in industrijc k seji na kateri je pred- ¦^a&rrk prLpravljalnega odbora za irsta- novitev borze g. Legvart kratko porc- čai o dosedaj doviScnih preddeliih, oCr- tai pomen in rostih niest je zaidnji čodkovrstva se poučnie ogfevlovanje iklalnr živine in mesa. Drža\im podkovska Sola v Uub- Ijani, dne 18. avgusta 1922. Od žaudarja do iniljarderw. V seTu Saparc pri Somborn je živel lninio »po žandarsko redov orožnik Žarito BrkiČ ter vršil svojo .slnžbo. Nedavno jo Žarka poklicaj oficir ter mu sporocil. da je -n- mrla njegova teta v Ameriki in «ni za- pustila vse svojc prenioženie — Stlri milikxiK- dolarjev. kar znaša po kurzu i280.000.000 kron. Orožnik Brkič se je voselo zasmehljal tor takoj podail o.sbv- ko na državno službo. Za >'Otroško bolnico kraJUc^ Marije« so nadalje pcdarili: Sola RajhenbuTK HO K; okrajni zastop občine Jesenci 500 K; Posojilnica Maribor 20.000 K: Sola Sv- Anton v Slov. Qoricah 488 K; Sola Sv. Barbara pri Mariboni 892 K; Minka Mithaus S-t. Ilj 1000 K; sola Slivnica- Maribor 612 K; Sola ;Roga5ka Slatlna 2360 K; šoUi Račje 564 K: žirpanstvo zdravilisče Roga^ka Slatuia 2345 K; 5o- ia Sv. Lovi\-;v \\m\ Mariborom 1734 K: čisti iU ega koncerta v niestnem gicd;ih.SL;u v Ma.riboru 10 ti- soč 243 K 60 v; sola Vu^ja vas 600 K; Sola Sv. Barbara v Hal. 444 K; Sola Sv. • Andraz v Hal. 308 K. Narodno gospodarstvo. MMELJARJEM! Ker so se mimila leta vrS>ie pri lrmeliskih Jcupčijah mansikaterc nepr:- Irke, katere so po\'zro<üle prepir in toÄ- be, opazaxja Hmeijarsko dniitvo vse hrneliarie' na skrafetö poštejrost pr< prodali hmclia: ne mešajte novi hmelj s starim, ne sutoega in po! strhega i vlaž- nim in mokriin hnieljem, ne meSajte prodani lunelj s peskom, zeinljo ali Ohn drugim; vzord naj bodo pravični, ne la- ska vi in izbrami; ne prelomite dane l>e- sede, izvrsite vse, kar ste obljaibili itd. Na^protno pa zahtcvaite tudi vi od kupca, da ie i>krajno pošten in pravičen (kulanten), da izpolni dano obljulw m se strogo drži — naiboljSe pisniene kup^il- ske pogödbe; posebno je treba doloifü čas basanja, tehtaru-a in piačcvanja hmelia. F^rodaiajte hnielj torej le zaneslji- vim in poštenitn, vavr. znanirri !.ludem; ako vam je kiipec tuj, tirjajte o pozivljajo vsi vo.fil) obvezanci letnikov 1972 do 1899, k» so v meito Celje domovinsko pr^stojni in niso sluliü vojake v Jtsgoslaviji, d» se zglasijo pri podpisanem uradu med uradnim» urami, to |e od *>. öo 12. um dopoldne v spbi 5t. 9 in sic«r: Ictnik 1899 do 1891 od 23. avgustfr do 26. avgusta 1922 » 1890 » 1883 » 28. » » 31. * 1921: » 1882 do 1872 od 1. septembra do 4. sepiercbra 1922 Odsotne obveznike morajo prijaviti njjhovi starfit aii s^rodmkl (brtttje sestre itd.). Kdor se ob dolo^enetn času ne -jav^, bode najstrijAj«? kasnovgn. Izgovor1 da o tem nl nič vedel, ga. ne opravičuje. Mestrti maffUtrnt cel|«kV dhe 1* a^ust«-1^22: Župan v z. Iv« ŠuMc I. r. Straft 4. »NOVA D ö B A * 5rev. i\y. PoStni Čefc. rač. 10.598 LJnblJanske Rreditoe feaiafee -v Celfi* CENTRAL* V LJUBUAHI Telefon §t. 75 In 76 | ftwtwzftkai giairwikütt 50,000.000 hpon. | *$exarv<>ii *o*>«Si nati SO,öO.9.9ttO krön. | Podi»užnice w Brežšeah, Gorici, Krataju, Htai»ibog»u9 Ptuju, Sapajevis, Split« in Ti*&ftu. 342 so--24 Sparelema VlOge na i&lijižftce In teKOČl JKSE Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papJrjev, račun protz ugodnemu obrestovanju. 3*S2*S valut in dovoijuje vsaKovrsfne Kredite. K«gistrov. krecsitn» iti st«vben» Pp^»*eir»»ww ul. «5- W ^«SIJIS 'WWWS' AwW flQHoV WHHflBB^ AWBHr IOW rW flIWBw taPPHK^^ ^^Rü^^ 'WPS? ^f iJwC*' Sprejema hranilne vloge In jih obrestuji'e po 5% to je 5 Din od »to, protl odpowedt po S'/2°/o Pin od sto« Pri vcöjih naložbah "j ¦ ' ¦ ' ¦ PO dogOVOru. :¦:: ¦:,¦-¦=¦ • -.-...... —~ GHEMIJ THGOVCEV - CELJE Ifafoiio na izredni obeni zfocir Qremija trgovcev Celje, ki se vrši dne 25. t. m. ob 7. uri zv. v mali dvorani Narodnega domu v Celju s sledečim sporedom: L Kolektivna pogodba s pomočni^kim zborom Oremija trgovcev Celjc. 2. Slučajnosti. CEUE, dne 23. avgusta »952. Naeelstvb. Seiii. slic, Imi prol»IÄtv€«*e plofiöe, a&ictztcb obklade ia pohepshega gpa^lta In vseh vrtt mapmopja, dalje stopnice, pod* 6tavke in vsa v to stpoko spa^tajo^a. «lelcu