List 49. Tečaj XXIV. ízhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; p o Mlj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljublj ani sredo decembra 1877. H /■ ' , ■ -N II — BP O b s © g : Deželni nađzorniki kmetijstva darske novice. strij i. Občni zbor družbe kmetijske Kranjske 21. novembra t. ). (Dalje.) Postava o pobiranji mitarine na Reski cesti. Gospo- Angora. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Kdo je kriv žalostnih državnih financ v Av- Gospodarske stvari stavil več predlogov. Predlog da bi za razstave deželni nađzorniki kmetijstva. želá to vresničiti Novomeškega, Krškega in Metliskega okraja družba dala srebernih in brončenih svetinj, ni bil sprejet, ker družba nima svetinj, pa tudi denarja ne, da bi jib mogla kovat dati ; lično izdelane pohvalne diplome pa bo rada dala. Predsednik baron Wurzbach to priliko porabi in predlaga, naj zbor gosp. Oguli n u ga njegovo neutrud-ljivo delovanje v korist kmetijstva sploh in za njegov veliki trud o Novomeški razstavi goved oktobra meseca Avstrijsko, Moravsko in Šlez^g. Fr. Z o ep fa zahvalo izreče. Zbor temu predlogu enoglasno pritrdi. Dolgo se je že govorilo, da, kakor šolstvo in nekatere druge državne naprave imajo svoje nadzornike (inapektorje), dobi tudi poljedelstvo Ávstrijskih de- svoje Landeskulturinspectoren". Zdaj se utegne kajti vladna „Wiener Zeitung" je unidan naznanila, da minister kmetijstvu je barona Roderika Villa Secca imenoval za provizornega nadzornika za doljno pa za gornje Avstrijsko, severno Tirolsko in Predarel- sko. Dalje predlaga g. Ogulin, naj bi centralni odbor Od imenovanj takih nadzornikov za druge dežele skrbel za nabiro denarnih pripomočkov da bodo v saut vu iLuguvr ruj tttaiu uauuvi iiinu v aa uiucc uc^cic «t« uauiiu ucuatuiu piipuujuv/au» , vi« uuuu ni dozdaj še nič znano, gotovo pa se oglaša pri gosp. vinski razstavi, ki bo leta 1879._na Dunaji ministrik že več kompetentov za take menda dobro pla- Kranjska vina častno zastopana i čane nove službe. uu v c diuzíUc. ljubi, uc* ucuuitiut uuuur uc uuuc pican icga uaovom« — Kakošna opravila pa bodo imeli ti nađzorniki Razprave o predlogu za napravo poskušalnega vin Predsednik ob da centralni odbor ne bode prezrl tega nasveta. kmetijstva? skega vrta na Dolenskem, o katerem je po pred Naloga njihova bo neki pozvedovati razmere logu Ogulinovem bila obravnava v lanskem družbi kmetijstva v deželah, ki so njihovemu nadzorstvu izro- nem zboru in pa letos v deželnem zboru, so se udele-čene in pa pogoje, s katerimi bi se dalo kmetijstvo v žili deželni glavar, dr. Poklukar in zbora pred- deželah pospešiti ter ministerstvu kmetijstva na sednik. Vsi govori so povdarjali, da deželni zaklad stavljena vprašanja poročati. Oni so tedaj organi mi- ne premore na kup a tacega posestva in stroškov za nister8tva in so oddelki c. kr. vlad tistih dežel, za ka- vzdržavanje njegovo, k večemu bi se moglo iz dežel tere so imenovani. Namen teh nadzornikov je priza- nega denarja nekoliko podpore dati, ko bi se v na-deve c. kr. vlad in pa družeb kmetijskih za povzdigo jem vzel kak nograd; sklep o tem pa pristaja dežel- poljedelstva podpirati in čuvati nad tem, da se kme- nemu zboru. Dalje nasvetuje Ogulin, naj bi družba tijstvu podeljene državne podpore (subvencije) dobro in dělala na to, da živinske razstave vestno na prid kmetijstva obračajo. Tudi imajo ti nad- bila uni mesec v Novomestu, bi trajale po j kakoršna ali ja dni zorniki še ta namen , da družbám kmetijstva tista bre- ker samo v enem dnevu se ogled živine in premiranja mena odvzamejo, ki jih zdaj imajo o tem, da na vladna ne dá pravilno izvršiti, — da pa bi se za krmo živine po vprašanja odgovarjajo in c. k. ministerstvu poročajo. Na kratko rečeno, c. kr. ministerstvo kmetijstva hoče v kmetijskih nadzornikih imeti svoje službene organe. ali krili. dni potrebni stroški iz državne subvencije po G. Schollmayr podpira ta predlog, rekši > da glavni namen tacih razstav je to, da ljudstvo ogleda Koliko bo mogel en tak nadzornik za več dežel razstavljeno živino, za to pa je treba več časa. — Pro-izvršiti koristnega, in kolikošni bodo stroški potovanja, feaor K on šek ni za ta predlog, ker lastniki živine bi IM F 1 UAl« aUilWVUV^M J lu UV/ll^V/UUI MVUV V/W»l £/ VS U V/ V t* Uj M J ^VWVl, AJ» V 4J U V ti Ut UU I J « V4 to bode še le skušnja učila. Zato je si. ministerstvo se bali velikih stroškov, če bi morali ali dni svojo modro storilo, da je začelo le z dvema provizornima živino v tujem kraji s krmo oskrbovati; tudi se ves nadzornikoma. Naprava ta je v našem cesarstvu čisto ogled dá v enem dnevu izvršiti s tem , da živina nova i zato bilo bi želeti, da se vpelje še ; ki ko se de* je malo prida, brž odlazi, izbrana se pa potem lahko jansko koristna skaže. jw 9 dalje časa ogleduje. Da naša družba mogla take Občni zbor družbe kmetijske Kranjske 21. novembra t. (Dalje.) stroške strpeti, ni misliti, in da bi se po državni pod-pori pokrili, tudi ni upati. — Dr. Poklukar in dr. Bleiweis mislita, naj se Oguli nov predlog v pre-vdarek vzame v poročilu, kiga ima družba predložiti o normativu, katerega je ministerstvo kmetijstva Prediog dr. Poklukarja in . točki (nasveti podružnic ali posamnih družbeni- družbi v pretres poslalo, kov) je podpredsednik Novomeške podružnice Ogulin dr. Bleiweisa je bil pri glasovanji sprejet Zadnj predlog gosp. O g je bil 7 naj zbor v • sklene prošnjo do c. kr. vlade nastavi okraj « da se v Novomest dravnik > ker za okra razsirjena kraje. > se bati da se ne pritepe tudi v naše jev na Dolenskem ne zadostuje edini tak zdravnik v Črnomlji, ker je predaleč od vseh druzih okraj Postava Dr. Bleiw podpira ta predlog, pa izreka želj f naj bi Dolenci tudi na to skrb obračali, da bi iz njih okrájev več učencev v podkovsko in živinozdravniško šolo v Ljubljani dohajalo, da bi potem Dolenska stran imela dobro izučenih kovačev , pa tudi živinozdravniških po s katero se okrajnocestnemu odboru Senožeškemu in Postojnskemu daje pravica, mitarino ali cestarino po- birati na Reški cesti. izreka da ka močnikov v sili. Župnik Šul kor pri človeških kužnih boleznih naj bi se tudi pri Poglavitne točke te postave ) ki bila v zadnjem deželnem zboru Kranjskem narejena in od presv. ce nskih dotični stroški iz državne blagaj sarja 15 ptembra t potrj povra čali, Dolensko , temuč za vso Kranjsko Cestnima odboroma y so : kraj Senožeškeg gosp. Ogulinov predlog pa ne bi veljal samo za Postojnskega, da bodeta laže' vzdrževala cesto Deželni gi vitez Kaltenegg misli > Sentpetersko- (Primorsko) - R e š k lik da bo c. k. vlada prošnjo pri Strušnikarji gré do primorske in od te me za povračilo stroškov pri živinskih kugah za opravičeno îjem in se imenuj eška cest pripoznala Dr. Bleiw stavi predlog t naj da bi zbor t ) dovolj uj pri S k o f pobi se ukrene peticijo do deželnega zb pendije po 50 gold, osnoval zauboge učenee Ljub- t ois ke*) okrajne ceste 5 a držati se jima ljanake podkovske ' ^ " živinozdravniške šole. Dr rati mitarino na tej cesti, in aicer na mitnici (šrang stojeći na razees tj i Reške in Senožeško-Bri- * « .v« v * m « e mitnega klukar podpira ta predlog , za katerega se vslišanj temveč zbor cenovnika, postavljenega v ker Mitarine ali cestarine se placuj Dek tako podp nekaterih primerljejih že deželni nega živinčeta vpreženega po učencem dovolil toplo podpira ta predlog z ozirom na Gosp. Leopold nega živinčeta (od ko vola 7 kr bika ? kra nice, mezga [mule] in od voz- od težkega gna- , junca, ju tranjsko stran, ki je tako revna 0 živinozdravnikih, živinčeta po da še mojstrov-skaz nima. Ne manjka 1 pri nas mladenčev, ki bi radi v Ljublj kr 5 pravi v šolo šli (od teleta, ovce koze t ali od nevpreženega voznega od lahkega gnanega živinčeta prasca ali svinje) po kr pa nimajo denarja, da bi se vzdržavali za čas učenja. ni treba mitarine plaćati Od živinčeta, katero kdo nese ali ga ima na vozu } On predlaga prošnjo za 6 štipendij. Ko je prof. K Ta k se more se skeg za to govoril, naj bi se štipendij iz Kranj deželnega zaklad daj ale Krajajskim učencem želnega odbora s c. k. deželno vlado premeoiti po dog de ) so bili predlogi gospodov Ogul 7 S ulerj in k Jan nicab v e po glasovan ji Konečno predlag sprejeti. Og v se naj bi zbor Engelthal mitnice dobodek naj se cestnima zakla-doma okraja Senožeškega in Postojoskega razdelí v toliki meri, kolikoršen kos te ceste ima kateri teh dveh skladnih okrájev, in poleg tega bodi tudi ozir na vsa- 7 m pa gosp Jak 7 v^gunu oc, »i uuvi bKiaumu u&rajev, in poieg lega ooai tuai ozir na vaa- velikega posestnika v Sreber- Cega kosa resnične vzdrževanjske stroške, katere je Meh 1 posestnika v Novo- treba vsako leto izkazati mestu, odlikoval za mnogostranske zaslug za predek tem določati Deželni odbor ima pravico v kmetijstva s častno diplomo. Zbor pritrdi predlogu Dr Bleiw bere potem poročiio podr Vipavske, obsegajoče točke Na prasanj po družnice kaj godilo s sklepom lanskega zbora 0 odborom. Upravljanje mitnih poslov je v rokah Senožeškega okrajno cestnega odbora, kateri je zopet dolžan postopati v dogovoru s Posto j nskim okrajno-cestnim imenovanji gozdnega komisarja za Postoj nsk je kazal dr. Bleiweis na poročiio centralneg okraj odbora vseh prepirih razsoja deželni odbor. 7 7 ki tiskano ležalo na mizi gospodov družbe Mesto 7 na katerem je mitarino plačevati naj se zaznamova s pregrado ali zavoro (šrango). 7 De- ako nikov in katero poroča, da družba kmetijska ni imela želni odbor naj določi, kam je mitnico postaviti v po-prilike zagovarjati po podružnici Vipavski zaželene na- biranje mitarine prave zato, ker ta stvar ni prišla, kakor je obljubij bilo. v tem ni prepira 25. deželne v obravnavo deželnemu zboru družničnega poroč se postave od 5. marcija 1873. leta v dež. zak. štev. 8). točki po- Kdor mitno pregrado prestopi, dolžan je, naj pride od Sal tako Želj pod glasi c. kr. gozdni svétnik daleč ali od blizo, plačati mitarino. vipavske za nastavo gozdnega komisaři jata za okraj Postoj nski 7 bi ki deželna vlada gotovo toplo zagovarjala, težko da gozdna Ljudje 7 z gnano živino pred kateri z napreženimi vozovi ali pa mitno pregrado zavijó v stran s se bo izpolnila, kajti ravno sedaj se predeluj postava, ki pride v razpravo državnemu zboru. Pred čati po cenovniku. ceste in se na-njo povrnejo zopet na onem kraji mitnice, ker so se jo hoteli ogniti, dolžni so mitarino pla- izvršitvijo nove postave pa ni misliti 7 volila bil t h gozdarskih služeb Na to přejet podruž predlog. Enogl bi vlada do pojasnilo ni vozoví 7 katere kdo, živino od njih pred mitno građo razpregši, mimo cestne mitnice samotež vleče pre- pritrdil podružničnemu nasvetu 7 da se . Baj šica v plomo. v Višnjab za čebelorejo in učitelja Ad J ~----------w - f J «..«.V IUHU1UW oamvi^ù v ig^o , a, pa je zbor potem spet zapreže, ali z vozovi, kateri se brez uprege sluge posestnika spravijo kako drugače tje, kamor so namenjeni, naj se Vip za djerejo priznavajo a častno di (Dal prih.) zaradi mitarine postopa tako, kakor da bi se ne bila živina razpregla. Tako naj tudi voz y od katerega bi se blizo 8£UH6 Gospodarske novice. * 1 • v • subi Goveja kuga se čedalje bolj v • • siri. Iz Prage se mitnice le nekoliko voznih živinčet razpreglo in potem gnalo skozi pregrado, plača toliko mitarine, kolikor bi je bilo, ako bi vsa živina bila uprežena skozi pregrado voz vlekla. 7 da so 300 vojakov poslali v okraj Rovdniški 7 kjer se je kuga prikazala, da obsedejo na 3 milje daleč okuženi okraj. Ker je ta pošast že po več deželah *) Kam se postavi mitnica, ni še do konca dognano. Vred mitnih iznižkih in popolnih osvoboditvah na milijone davkovskih goldinarjev zgubilo, nasvetovalo od mitarine veljajo v moci stoječa postavna določila državni h cest. sedanje ministerstvo > in koliko milijonov se je potrošilo na korist železničním podvzetnikom. Res ) da Vec iznižkov in svoboščin more dovoliti deželni so razmere Avstrijskega državnega zbora tako ne- odbor, a to edino tedaj, kedar mu kaj tacega nasvetuje kateri izmed obeh odborov skladnih cestnih okrájev. navadne, da se ne dá strogo dokazati, da le vlada sama je bila ki Je živino } Kdor se mitnice ogne z vozom ali z gnano aii kdor pregrado prestopi z vozom, ne plačavši ter vé zprožila one predloge. Ce tedaj vlada t kdo je zakřivil žalostni finanční stan bi mi- nister imeaoval tište, ki vse svoje nrtarine, ali kdor koli pride na mitnico ; naJ so zakřivili ali vsaj tište, ki so ; ne odsteje, kolikor mu je dolžnost, tak je kriv mitnega křivil britkih nadlog deficita največ krivi, kajti ves državni zbor ni za« y ampak utrganja, in zadene ga pětkrát do desetkrát toliko slanci ali kaka stranka državnega zbora. nekateri merodajni po- globe (kazni v novcih), koiikor je unesel mitarine. Mitar ima pravico, tistega, kogar zasači na mitnem prestopku za polosmikrat toliko, kolikor je unesene mitarine v gotovini zarubiti, da se ne more kazni umakniti ; ) a rubežen mu naj pismeno potrdi, in na] jo nemudoma občinskemu glavarju izroči. e se mitarina vzame, kedar je ne bilo vzeti, ali če se je vzame vec nego li določa mitni ce-novnik , tedaj mitarja zadene dvajsetkrat toliko globe, kolikor je po krivem vzel, a s tem vendar ne odide tištim kaznim, katere ga še vrhu tega morejo zadeti po kazenski postavi. (Konec prihodnjič.) Zabavno berilo. Angora. Zgodovinski - romantičen obraz (Dalje.) Politične »tvari. Kdo kriv našega žalostnega državnega narnega gospodarstva ^ da jim nihče ni ukazal, odnesli so Kazančičevo truplo in trupla njegovih tovarišev v gromado in visoko gomilo nasuli nad njimi v tuji zemlji, daleč od domovine Kapadocije ; Tatarska trupla pa so ostavili na slavne gostije šakalovin in plenečim pticam. Čudna prikazen v naši Avstriji je razpor med vlado pri gomili Oddahnite se v pokoji, vrli junaci Ui in med večino državnega zbora o tem, da finančni minister pravi: „ti, državni zbor, si deficita (denarne molili so z vami vred smo tudi Srbsko, položili v grob?" — govorili so malomiselno in očitajoče so očí primanjkave) kriv", vila da, si ga kriva". Knez vladna stranka pa pravi pa je za- Ze lani pri razpravi državnega proračuna je finančni vpirali v kneza Stepana Lazarjeviča. mišljen gledal pred-se, zdaj pa zdaj ozrl se v gomilo pa v Mohameda, sina svoje sestre, a ti zaničljivi pogledi so pričali, da čudovite misli rojé po njegovi glavi. po- Ne, ne minister na očitanje , da so finance naše žalostné, po- »Ne, ne" — opomni! je naposled poluglag vdaril („nachdrticklichst betont"), da ni vlada tega učinim tega, ti si moje nesrečne sestre sin opomnil je naposled poluglasno )) kriva, ampak državni zbor, kajti vlada ne dovoljuje bodeš tlačil mojega národa. Ali proč od tù > a ne ne tudi sam državnega stroškovnika (budget), ampak državni zbor, nisem varen!" in ministerstvo izvršuje le sklepe zborove. kakor lani, pa je finančni minister unidan Se jasneje, v ódboru, ki WMIWU«» XAU pvi/ UU tu., IUU1 OAUI přistavil je in ukazal, nai stopajo naprej razpravlja pogodbo * «.^-.w ru4w.j, ^- u«, „„u poslancev, da je ona kriva žalostnega stanja Avstrijskih deli več Tatarskih jat, ki so gnale se za Turki k Brusi Srečno so po dolgem, težavnem potovanji prišli z Ogersko obdolževal zbornico Trapezuntu na pobrežji Crnega morja da niso vi- ? financ, rekši: „primanj kava (deficit) je gotova; glavna Tatarska vojska — načeloval jej je Timur sam vlada je ni naredila in ne s t v a r i I a ; česar še pa je še nekoliko dni mudila se v Angori, kjer je Timur manjka, se mora dobiti; kdor hoče kaj, stva dovoliti, da se to doseže, česar hoče; kdor ne odo- mora tudi sred- baš tistega dne in tista trenotja, ko so Srbi gomilo na- bruje tega, kar nasvetuje vlada, naj pové kaj boljega." To so menda dosti jasne besede. zavidati ministra , ki ima toliko srca sipali nad Kazančicem in nad njegovimi junaki, zdravljal vklenjenega Bajazeta pri vhodu svojega šotora. po Res da moramo Dolgo časa je vitez gledal svojega zajetnika ) bvo , UĆI UJV1 «IUV VUUH JU v JHjjU O VUjC^O >J tako se nasproti ničljiv smeh se je igral okrog njegovih usten. y za- staviti parlamentu ! Pa vsaj stvu privrženi večini zborovi take soliti. že vé, zakaj sme minister- » Allah te je izdal moji oblasti" — spregovoril je Pač v nobeni drugi državi ne smel bi minister napósled, kje je tvojih tisoč in tisoč vojščakov jazet? ) Ba- tako ,,0dkrit03rôn0" govoriti ; enoglasni protest bil bi >> odgovor na take besede, vsaj povsod je vlada tišti fak- je Bajazet oholo Moji vojnici, ki so juoaški umrli" odgovoril v veselé se v raji, ki je prerok ob- tor y ki ima državno gospodarstvo v svojih rokah ljubil ga Allahovim Ijubljencem, v raji so, kamor y me- pa in ki mora državne potrebsčine najbolje poznati, tudi to , kolikoršne davščine morejo strpeti državljani ; mm, nikdar ne )) Nu" pridejo tvoji vojščaki govoril je Timur dalje, ni pokazal prav vlada z ozirom na vse to mora državnemu zboru do nič, da bi«ga bile kaj zadele te besede tične predloge staviti. Očitanje o državnem deficitu tedaj si sam posredno zadeva državni zbor, neposredno ali naravnost pa zadeva vlado, kajti ona je přinesla pred rekal drugi pa so ti verovali to; ali znaš sebi, da si blisek, zdaj, da sem jaz grom, ki je blisek udušil?" Jaz znam a odgovoril Bajazet zaničljivo državni zbor vse predloge, s katerimi so se državni „da si ubog paglavec, ki bi se rad posmehaval cesar-Btroški od leta do leta množili. Vlada, in to sedanja skemu tekmecu, katerega je Allah izdal tvojej moči zbog vlada bila ki Je , je uradnikom, kar bi se sicer dalo nasvetovala povikšanje plač njegovih grehov. a opravičiti, ako bi bilo Pa tudi te zaničljive besede niso omajale Timur- ministerstvo na to mislilo, da bi bilo ob enem število uradnikov zmanjšalo. Tudi tište nesrečne državne hladnokrvnosti. „Malo mi je do tega, kdo govoriš, da sem" — dejal je Timur jeve zdaj si v moj i moči uiauuiau« ùLuau j aaiu. a UUI vioto uvoi vvuv u & u » » « «« uwu. J Ju * M1 ;>MV*WJ J založnice (Staats-Vorschusskasse), s katerimi se je to je vse. Ali ti si hvalil se, da razsuješ Samarkand y } mojo prestolnico, mojega harema kadune pa, da razdelis orožjem. V soboto 17. novembra ob pol devetih zvečer svojim emirom; nu, a zdaj si sam v mojih pestéh, tvoja je naša junaska armada přijela Kara, v nedeljo 18. mesta so sedaj moja — in tvoj harem je moja imovina, novembra ob pol devetih zjutraj je Kar s nehal biti Jaz se nisem hvalil, pač pa sem se pripravil na ta tre- Turška trdnjava. 350 Krupovih in Angleških topov in notek, o katerem te vidim oklenjenega pred pragom 25.000 mož Turške posadke so čez noč padli pred noge svojega sotora." A po teh besedah je pokazal na stran, kjer je stal zmagovalcu. Kolikor so nam do zdaj uspeli sporočati razen 350 topov so naši hrabri zmagovalci zajeli v Karsu majhen šotor, o poslednjih Timurjevih besedah pa ste cele gromade vsacega orožja in vojnih priprav. Iz Tur- razgrnili se zavesi tega dozdevnega sotora in opla- senim Bajazetovim očem se je pokazal velik železen kurnik, lepo pozlačen. ske posadke do 8000 mož jih je leglo ranjenih in mrt- , čez 16.000 je zajetib. Slava našim vitežkim juna- i) Nu" povprašal je Timur o trpkém zasmehu vih, kom, ki so v eni noči vzeli tako je sploh mislilo trdnjavo, o kateri sa } da J° je mogoče izstradati! Ra- 99 ali se ne bodo čudile mojega harema kadune, s kate- dostno sporočilo o tej najslavnejsi iz vseh slav-rimi si hotel nadariti svoje emire, ker jim v tem kur- nih zmag našega stole tj a je prinesel telegraf v niku pokažem tako dragoceno zver, kakoršna je Bajazet?" sultan Moskvo in Petrograd že tisti praznični dan zvečer > v glediščih je bil telegram prečitan, ves nazoči narod se Bajazet je razkačenih oči gledal svoje bodoče bi- je vzdignil s sedežev ter s trikratnim gromovitim ,,urá!" izrekel srčno zahvalo hrabrim junakom; godba je za-vskriknil je naposled nesrečni sul- igrala narodno pesem ter trikrat ponovila z gromovitim vališče, Timur pa je bil vesel njegove jeze y> Abdallah!" tan, 8pomnil se je bil na derviša in na njegovo kletvo ; ko ga je v Brusi dal zapreti v kurnik, in zakril si obraz z dlanima, da so verige y ki so ga vezale y zarožljale, ko je bil dvignil roči. J® jasno ,,urá!íť Ulice so se v migljeji spremenile v morje ognja, s his in palaČ so zavihrale zastave. Cez noč je radostna novica preletela vso veliko domovino, v pondeljek jutro so se vsa mesta praznično okinČala. torek J« bil nik Brezi vsakojakega upora se je dal odpeljati v kur- rojstni dan zmagovalca Karsa, velikega kneza Mihajla 9 y v to svojo pozlačeno ječo ; mrknil je njegov ponos, v sredo večer y se tretji dan praznovanja slavne Ali njegovega trpenja mera ni bila še na konci, še zmage so naša mesta přejela spet navadno podobo. hujše ga je hotel ponižati vitez Timur: da bi ga Ba- S padom Karsa se je število naših nedobrovoljnih jazet dobro videl, ukazal je prvim svojim vojvodam, gostov Turkov pomnožilo malo da ne do 50.000 mož. naj sedejo z njim vred za g03tiln0 mizo pred šotorom. Tridnevno praznovanje Karške zmage je globoko seglo >> Bajazet je hotel moje soproge razdeliti svojim emi- v srce tištim Turkom, ki se že več mesecev pri nas gosté. opomnil je svojim vojvodom » H H| m H mKÊÊÊ demo, kako bode njegova prva kaduna stregla nam. videli bo- Vprašavali so: kakošno zmago da praznujemo, in ko (C so jo zvěděli, so tora na migljaj so Milico pripeljaii iz njegovega šo- Turčijo zapustila, drugi pa so y rekli nekateri, da allah in prerok sta govorili, da vojakom y ki 5 nesrečni sultan je poskočil v kurniku y ko zagledal jo; kakoršen je lev, kedar je razdražen Je bil ta- so vzeli Kars, je dostopna vsaka trdnjava. Iz začetka bili taki divjaki so y y kosen je bil, tresti je začel železne palice svoje ječe. Glasno so Tatarski vojvode smijali se njegovi one- staki. Vendar k njihovi časti naj bo rečeno : pokazali ko so te ljudi k nam pripeljaii kakoršni so Turki domá, brez razločka oficir ji in pro- so, da so sposobni vsaj nekateri izmed njih, iz zverine mogli zlosti; Timur pa, če prav so mu oči kar gorele vsled same radosti, ni skrivil ust ni na najmanjši za- postati ljudje, ako dalje časa živé daleč od svoje surovo temuč ogovoril je Milico, ki je povešenih oči, domovine sredi kristijansko omikanega naroda. smeh bledega obličja, drhtečih usten atala pred njim Naša vlada skrbi za-nje, kakor za svoje yy Prihajajo sem raz- Prva kaduna si bila Bajazetu, kateremu so laž- trgani in lačni tako, da se po vsem životu tresejo ali njivci rekali, da je blisek" — ogovoril jo je si često imela priliko, da si ga češtila z vinom „torej z nje- pa komaj hodijo. Prec po prihodu jih oblačijo in obu-vajo ter jim dajajo do sita najesti se. Narod naš je po VVUUV AJLUVAC« J/â 1I1AV ^ U« UI V> \J kJ II AC* U V AUU LU y U UJU" * J J* J J «^J^ww* vv« J ^ f/^ govo najljubšo pijačo o gostiji. Nu, kako milostiv sem prirodi krotak in po kristijanski omikan, blagega srca, ti", govoril je zasmehljvo dalje — „Bajazet je hotel moje obnaša se ž njimi, kakor veli kristijanska ljubezen ob- soproge razdeliti svojim emirom, jaz pa dajem čast tebi, našati se s sovražnikom. Vse to je mnoge Turke tako njegovi prvi soprogi, da meni strežeš!" ganilo t da so začeli hoditi v cerkev y prijazno se pogo- Milica, ki je sicer hvalila se, da vlada Bajazetovo varjati z našimi ijudmi in radovedno poslušati principe srce, da vlada dva sveta nila zdaj y > Milica, katera je mig- kristijanske omike. Ze so nekateri prestopili iz moha- pa je sto in sto sužnjic streglo jej , ta Milica je medanske vere v pravoslavno. Tako je storil nek major sedeči v Tver i, ki je pri tem tudi pisal domov svoji Rusijo morala sama streěi krutému vitezu ker njegova suznja Ni se branila Je bila vsak murju st? uiaiiua , saj UA Uli aauiau Uli pivi ÛOui tu vu^uuí, u« uaj pim.j^ UJ.LU V x*uoxjv/, v Čašo nalila vina in podala ga Ti- zakaj on ne želi vraćati se v Turčijo. So pa med njimi bi bil zaman bil prvi y zem in otrokom, da naj priaejo za njim v upor y šla Je y Ko je nearečni sultan videl to , zopet je podrmal tudi otrpneli hudodelci, kakoršen je Ni ko pol jaki ; njega so morali zavolj nje- pasa ki Je sedel v Orlu svojega kurnika železne palice, kar je na veliko utjeho gove divjosti prepeijati v drugo, njemu manj prijetno bilo Timurju in njegovim gostom. „Kukavni paglavec, upaš tako sramotiti mene, ro mesto. pastirsko seme, kako se Pri Telišu » kakor je čitateljem „Novic" že znano y jenega sultana, sultanskega sina, in mojo hosudarko, so naši zajeli s Turki tudi 3 Angleže in 1 Francoza. kraljevsko hčer?a (Kon. prih.) Naši dopisi. Rusije 25. nov. ^ Iz teh inostrancev sta imela samo 2 Angleža , namreč gg. Večel in Duglas dokumente, s katerimi sta dokazala, da sta zdravnika v službi Angleškega društva „rudečega križa". Tretji Anglež, Coope, je služil v Turški armadi kot oficir; on je trdil, da njega je najel Slava Bogu! doživeli smo znani Becker kot oficirja v Angleško-Tursko žandar praznik, resnični, slavni praznik, kakoršni se redko merijo. Francoz Lorando pa je trdil, da on je samv praznujej in redki narodi, katerim je dano jih praz- iz radovednosti přišel na polje bitvě in da je stopil o novati. Padla je najmočnejša Turška trdnjava v Aziji, službo kot sanitar, ker je želei koristiti človeštvu. Oba K Je naš z vsemi topovi in zidovi y z vojaki m z poalednja, ker nimata nikakoršnih dokumentov, ata bila odpravljena v Rusijo, kakor navadni vjeti. Una dva zdravnika pa sta se ponudila na službo v Ruskih laza-retih. Vendar ker nasi lazareti imajo dovoljno svojih sdravnikov in ker Angleža tudi sama ništa prav zdrava, sta se vrnila v Anglijo. Predno sta se odpravila, sta napisala protokol o tem, kar seje pred njunimi očmi zgodilo 24. oktobra pod Telišem. Iz protokola teh dveh Angležev prav tako, kakor tudi iz protokola naše vojne komisije, je razvidno, da 24. oktobra pod Telišem so Turki ponovili vso svojo že prej znano zverinsko surovost in krvoločno roparstvo. ,,Ni mogoče popisati vse Turške gnjusobe" — govori protokol —„dovolj bo našteti fakta, katera govoré sama zase brez tolmača. 1. Našli smo trupla z odsekanimi glavami, z odřezáními ušesi in nosovi. 2. Nekaterim truplom je bilo odrezano po kos mesa, posebno pod rebri, na prâib pa so bila vrezana Turška izrečenja. 3. Ne- katera trupla so bila ožgana, posebno pod rebri, rokama in nogama. 4. Mnogim so bili s sab ljami vse-kani na glavah križ i. 5. Nekatera trupla so bila vsa razmesarjena s sabljami in bajoneti. Mi spri-čujemo rečeno kot očividci. Oba Angleška zdravnika dalje pričata v svojem protokolu, da vsa Ruska trupla so ležala naga. Kdor je v bitvi pádel mrtev, tega so samo oropali ter pustili ležati. Kdor je pa padel ranjen, tega so Turki najprej oropali, potem gnjusno do smrti mučili in nazadnje umorjenega nekoliko pokrili z zemljo in travo, najbrže zato, ker so hoteli skriti svojo zverinsko surovost. Na obra-zih tacih nesrečnih mučencev nečloveške Turške surovosti se je bralo, kakošne strašne muke so oni trpěli, ko so jih Turki žive rezali in žgali. Angleški doktor Meheler, ko je videl pri Telišu vso to Tursko gnju-sobo, je popustil Turško službo ter se vrnil v Anglijo, predno so Rusi uspeli vzeti Teliš. Tako pričata Angleška zdravnika. Radovedni smo, je li zalila rudečica sramote Av-strijske turkofile z Ljubljanskim Mohamedancem *) vred, ko so prečitali tako zverinsko surovost svojih ljubljencev Turkov? So se li oni odrekli solidarnosti s takimi mrzkimi trinogi in izvrgi človeškega občestva? ali so se zakleli veČno ostati v bratovščini človekodrcev in no3orezcev, pokrivajoci naatudno grdobo svojega mišljenja s farizejsko ličino kulture, kakor njihovi pobratimi Turki pokrivajo svojo gnjusno krvoločno mesarijo z dišečo travo? Čitatelji „Novic" naj ne mislijo , da o tacih ne-slišanih^ prestopkih in nečloveških zlodejstvih so krivi samo Cer kesi in bašibožuki. Izmail-Gakki paša, vjet v Telišu, je spričal vse kaj druzega. Ko so tega pašo v našem glavnem stanu spraševali, kako so mogli njegovi vojaki tako strašno mučiti naše ranjene, se je najprej hlinil, da o tem on ni nič vedel in to da so bašibožuki naredili. Ko so ga pa prepričali, da rop nosijo na sebi njegovi vojaki, potem se je zapletel v laži, rekoč, da on ni prejel od svoje vlade nikakoršnih porocil in podukov o tem, kako ie treba *) V 45. listu ,, Novic" pod svojim dopisom sem čital opazko si. vredništva, da Ljublj. Mohamedanec „Tagblatt" mene ne išče na Ruskem, ampak tam v Ljubljani ali blizo kje. — Ako je Tagblattu važno vedeti, kj e da sem, bilo bi mogoče postreči njegovi radovednosti. Moja pisma menda pre-jemljete ali o sobotah ali nedeljah; dovolite tedaj „Tagblattu" v imenovane dni pobrzkati v tistem kosu, kamor mečete z drugim nepotrebnim papirjem tudi kouverte mojih dopisov; vendar samo pod tem pogojem, da si bo vselej sam pri-nesel štorjo s seboj pred Vaša vezna vrata ter obrisal čevlje, zakaj drugače Vam bo nanesel v hišo tak blat — prosto , fej ! Pis. postopati z ranjenimi sovražniki! Turška vlada tedaj svojim generalom ni dala znati, da je podpisala Ge-nevsko konvencijo! S tako vlado pač ni mogoče imeti nikakoršnih dogovorov in pogojev. A sam Iz-mail Gakki paša, ker se hlini, da ni vedel, da mučenje in zavratni umor je najgnjusnejae hudodelstvo, nima po svoji nravnosti nobene podobě s človekom. Stroga pravica v vojski z divjim Azijatom bi tirjala glavo za glavo. Ali Rusija maščevanja ne pozná. Morivce oškropljene z nedolžno krvjo naših mučencev oblečene v naropano obleko umorjenih svojih bratov so naši vitežki vojaki po vzetji Teliš a po polji bitve pobirali, na nosilih jih nosili v naše lazarete, žejo jim gasili, rane opirali in vezali, — to je prirodna lastnost našega naroda, v tem vrojenem dobrodetelstvu ga goji in mika z mladih nog njegova sveta pravoslavna vera; to je dobrodelstvo in slava prave kristijanske omike: v poštenem boji neizmerna vitežka hrabrost, po slavni zmagi usmiljenje s prema g a ni m. Z Dunaja. ( „Prešernov večeru) napravi ,,Slovenija" v soboto 8. dec. v dvorani „Krischke" (III. Ungargasae 52.) Program „besedi" je: 1. Prešernovim čestil-cem. — 2. A. For ster „Siava Slovencem", zbor. — 3. „Venec slovanskih narodnih pesmi", igra na gosli se spremljevanjem glasovira. — 4. Dav. Jenko: „Duňte vetři"; zbor. — 5. France Preširen: „Povodnji mož", deklamacija. — 6. Bendi: „Ružinko ma dřimej", zbor. — 7. A. Haj dri h : „Nisem Nemec, dekle lepo"; čveterospev. — 8. A. C. Vaupotič: „Die Frage-blume", polka-française ; za citre sostavil i Nj. ces. kr. preuzvišenosti gosp. nadvojvodinji Mariji Valeriji poklonil skladatelj. — 9. Dr. Benj. Ipavic: „Ilirija oživljena", zbor. — 10. Dav. Jenko: „Strunám", tenor-solo sè spremljevanjem glasovira. — 11. France Preširen: „Nova pisarija", dvogovor. — 12. A. Haj-drih: „Pod oknom", osmospev. — 13. Briž: „Oj Banovci", zbor. — Pevovodja gosp. V. Kosovel: — Za-četek ob pol 8. uri zvečer. V Gorici 2. dec. — Bila je že navadna reč v Gorici , da smo brali po oglih večkrat kak slovenski razglas, kako slov. vabilo ali kaj tacega. Tudi dve lékárnici in neke prodajalnice imajo ali so imele memo drugojezičnih tudi slovenske napise. Nad temi že vdo-macenimi napisi in pozivi itd. se ni živa duša spoti-kala, — vsaj na videz ne. — Ni davno pa je naš Iju-beznjivi boter „Isonzo" nenadoma drugo zapel; in to njegovo pesem imam jez za precej pomenljivo. Tekst tej ,,Isonzo"-vi pesmi pa je ta-le : Tukajšnje šolske sestre, kakor sem že pred več meseci „Novicam" spo-ročil, hočejo napraviti v svojem zavodu novo kapelico. V ta namen so dosegle od državne oblasti pravico, napraviti loterijo. Izdelki, ki se bodo po tej loteriji dobivali, so zdaj skoz 14 dni razstavljeni v véliki mestni dvorani pri mestnem vrtu. Vabilo k tej razstavi je natisneno v italijanskem in slovenskem jeziku in bilo priiepljeno po uliških oglih in — se ve da — tudi na obeh stranéh zraven vhoda v omenjeno razstavno dvorano. Nekega dne zagledam memogredé slovenska vabila vsa raztrgana; brž sem vedel, po čem to diši. Da sem prav sodil, potrdil mi je koj tišti večer „Isonzo". Prinesel je namreč zabavljivo no-tico, v kateri se dotični pisec buduje, da se v čisto italijanskem mestu in celó na mestni hiši pri-lepljajo vabila v slov. jeziku. Tudi se je „Is." čudil, kako da je magistrat mestno dvorano přepustil šolskim sestrám (nunam!) ,,Isonzo"-va pesem pa ni bila le slovenskim bravcem prekosmata, temuč tudi lašk. listu Eco del Litorale", kateri v svoji štev. 95 od 29. novembra 1.1. tako-le piše. „ .... To je pač čudno, da bi kdo ne směl karkoli tudi v turškem ali kitajskem jeziku, če mu je všeč, razglasiti, će ve, da je v dotie-nem kraji kak Turk ali Kitajee, kateri ta jezik razume in se ž njim pomaga, — In v Gorici, kjer ie toliko ljudi slovanské narodnosti, v Gorici , katera je vsa obdana od slovanskih stanovavcev, noćejo trpeti poziva v italijanskem in slovanském jeziku! To je res prav tista „fioa" svoboda, katero vedno povdarjajo ti gospodje! Toda pisatelj one notice je jezen sosebno zarad tega, ker je municipij dvorano prepusti! za iote-rijsko razstavo namenjeno za zidanje — nove kapele! Ďa , to je velika pregreha — pospeševati delo, katero ima biti prav za prav v korist učeči se mestni mladini! — Bolje bi storil pisatelj, da bi bil šel ogledat razstavo; našel bi bil v razstavljenih rečeh nov razlog, ki popolnoma opravičuje rounicipijev sklep : — hvaliti in pospeševati vse, kar je lepega in dobrega, naj pride od koder koli." — Tem , Eco"-vim besedám nimam jez; kaj pristaviti; veselilo pa me je videti danes visoko nad vhodom k razstavi na novo přilep lj eno ital. in slovensko vabilo, in sicer celo (neraztrgano). To mi je znamenje, da, kdor je dvorano prepusti), zna va-rovati tudi razstavna vabila. — Deželni odbor Goriški je dovolil, da sme mesto Gorica vzeti na posodo 20 tisuč gold, za potrebe tega leta. — Presvitli cesar je podařil Ročinjskim pogorelcem 1000 gld. — Naš deželni zbor je v zadnji sesiji odobril načrt šolske postave, v katerem so prenarejene neke točke postav od 10. marca 1870. in 16. oktobra 1875. (zadevajočih učiteljske plače). Cesar ni potrdil letošnjega nacrta. — V Gradiščanskem okraj nem šolskem svetu sta se izvoljenca dežel. odbora gg. Ant, Dottori in Jos. Del Torre častni službi odpovedal a. Iz Ljubljane. — Narodni volilni odbor bo po posvetu z nekaterimi veljavnimi tukajšnjimi trgovci in obrtniki razglasil kmalu poduk trgovcem in obrtnikom, kako se vêsti pri volitvah novih odborni-kov za trgovsko in obrtnijsko zbornico, ki utegnejo še ta ali vsaj prihodnji mesec biti. Kedar bodo nove volitve razpisane, naznanili se jim bodo tudi možje, katere naj volijo. Za zdaj ponavljamo le to, naj naši deželani trgovci in obrtniki, ki imajo pravico voliti — podučeni po britkih skušnjah zadnjih volitev za to zbornico — se ne vsedejo nasprotnikom našim na limance in naj napačno svojo volitev ne zago-varjajo potem z izgovorom , da so temu ali unemu ž e prej besedo dali, njegove priporočance voliti. V mlinu res veljá pregovor: ,,kdor prej pride, prej melje", al to ne sme veljati pri volitvah, ki so važnejše kakor merica moke, in pri katerih je prevdarka treba in pa poslušati svetov svojih prijateljev. Naj naši odlični narod nj aki v vsakem kraji te naše opazke bla-govoljno ad notám vzamejo in nadzorujejo volilno polje, ďa nam protivniki ne zasejejo Ijulike med pšenico! — (Odbor dražbe kmetijske) je imel v nedeljo navadno mesečno sejo pod predsedstvom barona Wurz-bacha. Med drugim i řečmi je bilo sklenjeno sledeče: žu-panstvu v Kostanjevici se odgovori, da ne more zdaj nikake podpore dati za šolski vrt zato, ker družba nima nič subvencijskega denarja več za ta namen ; treba bo ponoviti prošnjo prihodnje leto ; — na prošnjo družbe je si. ministevstvo kmetijstva odgovorilo, da ga je volja gosp. Tomažu Hitz-u, izvrstnemu izvedencu v mlekar-stvu in sirarstvu, službo podeliti za skupno vodstvo in nadzorstvo sirarskih družeb v Tominu inBohinji, da pa naj to zadevo družba kmetijska Kranjska in Gori-ška skupno v prevdarek vzamete in predloge stavite; vsled tega ukaza se dogovarja zdaj naša družba z družbo Goriško; — c. k. deželna vlada naroča po naukazu c. k. ministerstva družbi, naj razglasi po deželi, da je na prodaj popis s podobo krompirju škodi ivega žužka — koloradevca — po 20 krajc.; popisi sj v Nem-škem, Ceskem, Poljskem, Rusinskem in Ita!janském jeziku; — odbor je sklenil po „Novicah" razglasiti, naj se kmalu v pisarnici družbe oglasi, kdor želi popis s podobo v enem ali drugem navedenih jezikov, *) c. k. vladi pažalovanje izreci, da je slovenski jezik popolnoma prezrla; — ker je vodnjak v M ali vas i že skor do dobrega dovršen, se izplača županstvu v Podgori druga polovica polovica proti temu, da je županstvo porok za to, da se dovršijo še kamnitni kantoni; — gosp. Skar-bina, župnik v Ukvah, ki za družbo prijazno oskrbuje nakup Ukviških žlahnih ovác, naznanja odboru, da bode to zdaj kmalu storil. — Konečno je bilo obžalovanje izrečeno, da mnogi gospodje p redstojniki kme-tijskihpodružnic šeniso odboru poslali od udov nabranih doneskov za letošnje le to, in sklenjeno, da se po ,,Novicah" opomnijo z ž^vo prošnjo, naj gotovo do Božica pošljejo do zdaj zaostale zneske. Družba ima vkljub vsej varčnosti stroškov na mnogo straní: kdor jo hoče podpirati in je ud njen, naj odrajta mali donesek, gospodje predstojniki podružme pa naj ne odlašajo s poslanjem nabranih doneskov. — (Iz seje dežel. odbora 1. decembra.) Predlogu kraj nega šolskega sveta v Zagorju Litijskega okrajnega gla varstva za vpeljavo nemš čine kot učnega predmeta v ljudski šoli v Zagorji deželni odbor z o-zirom na postavni učni načrt ni pritrdil. — Predlogom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov, da se Pavle Kavčič v učiteljski službi na ljudski šoli v Postoj ni definitivno potrdi, in da se učiteljska služba na ljudski šoli v I hanu podeli učitelju Jan. Rihtaršiču na Cr- nučah — je deželni odbor pritrdil. — Vsled pritožbe neke podobčine zarad mezde črednika se je sklenilo, da se ima plače van je Črednikove mezde pred najemom med vaščani vrediti, da ne bo pozneje uporov. — Neki odgonsko-postajski občini se vrne pogodba zarad dajanja hrane odgoncem z nalogom, da skusi za odgonce cenej-šo hrano dobiti. — (Mestni odbor) je v zadnji seji 28. novembra razpravljal razne mestne račune. Odbornik Regali utemeljuje svoj predlog, da bi se čez ,.cesarski graben" pri hiši štev. 7 v Gruberjevih ulicah napravila brv za pešce; po daljem razgovoru se sklene, da se stvar izročí magistratu v poročanje v eni prihodnjih sej. Res potrebna bila bi ta brv. — Odbornik Biirger utemeljuje svoj predlog, da bi se državnemu zboru izrocila prošnja proti nameravani povikšani colnini od vžitnih reci. Odbornik Klun radostno pozdravlja ta predlog, ki priča, da je tudi nasprotna stranka začela spoznavafi, da pri nas ni vse zlató, kar se sveti, in ki bode imel tem več veljave, ker ga je sprožila na3protna in ne narodna stranka. Tudi odbornik Dre o podpira ta predlog, ker bi bili novi tarifi bud vdarec za naše z davki preobloženo ljudstvo odbornik Jurčič pa izreka bojazen, da peticija ne bo nič koristila, ker državni zbor vedno stori to , kar hoće vlada. Konečno se enoglasno sprejme Btirgerjev predlog in voli se odsek 3 udov (Biirger, dr. Kaltenegger in dr. Ahačič), da dotični prošnji izdela. — Odbornik Regali vpraša župana: zakaj da se s policijsko asistencijo davki iztir-jujejo in hoče li mestna gosposka nekoliko kontrolirati berače, katerih je silno veliko po mestu večidel tujcev? — Dr. Ahačič vpraša: obstojí li vozni red za mesto in bi se li ta za fijakarje veljavni red ne določil tudi za privatne vozove? In bi dalje ne bilo dobro zapove-dati, da bi se moralo skoz špitálské ulice in sentpetersko cesto v kolodvorske ulice in s Hradeckovega *) Ta oklic se s tem zgodi. mosta na novi ali Turjaški trg po ča si voziti, živa potreba! po vsem Slovenskem, kjer je ime Slomšekovo z zlatimi pismenkami zapisano v zgodo vini naroda našega. (Odgovor na vprašanje iz Celja v zadnjem listu — Danes je pogreb velespoštovane gospé Aloj- „Novic".) Težaven je stan sodniku, ako ima soditi o zije Orlove, vdove dr. Orla, ki je po dolgi bolezni v stvari, ki je sam ni videl. Al ves preték sumicene 71. letu svoje starosti umrla. Bodi zemljica lahka vrli bolezni skozi 8 tednov je tak, da lahko rečem, da gospej, ki je s hcerko svojo Lujizo in soprugom svojim S kalè je pravo trdil. Ali je bil prvi konj g03p. dr. Orlem bila prva, ki je osnovala v čitalnici naši mi- ne morem lodarno delitev obleke ubogi šolski mladini. (V spomin rojstnega dne dr. Franceta PreŠerna) ni bil zato, ker čez 8 tednov nobeden izmed vseh treh tudi letos in sicer v nedeljo zvečer napravi čitalnica druzih, ki so ž njim v dotiki bili, ni smrkav postal, slovesno „besedo" s sledečim programom: 1. Dr. B e n j. Kranjca, ki so ga pobiti dali, smrkav aii ne, soditi, ker ga nisem videl. Napak bi bilo pa trditi, da vsaj skušnje učijo, dane naleze vsak konj bolezni > ki 1 p a vic Na Frešernovem domu", kaotata za tenor je s smrkavim v dotiki bil. In po gosp. S kale to vi bariton-solo in zbor. Snmospeve pojeta gosp. Meden . Spominu Prešernovemu, preiskavi tudi niso bili navedeni 3 konji v zaprtijo zato in gosp. J. Trdina. dj aoi J u« ktll* k/A €J\J v 1 1/ u w ^ U (* eu v u j « hm x » * j mi v Mvuvui wit v v i u i --JLI c* i ZA U JJ A. 1 Vf- kazali ampak le zato, ker so bili o k u ž e nj a s umij ivi vatore" za sopran, tenor in zbor. Samospeve pojeta da bili bi že očitna znamenja smrklja slavnostní govor 3. Verdi scena iz opere „ Tro- Med e n. H a v 1 a s a (der Ansteckung verdachtig), kakor postava veleva za gospá Odijeva in g03p 15 dni. Ker tudi po preteku postavnih 15 dni g. Skale „Pa dajte brača", (nov) moški zbor. — 5. Znamenja in po 27letnih ljubezni", veseloigra v 1 dejaoji, poslovenjena po G. ni nobenega sumljivega zapazil skušniah, kar izvrstno praktično vednost njegovo po- Putlitz-u. Osobe: Stroj, ZOâED *- i^O V Vž ULI y Ok C%j V OU ^OOJ^. JL % « I U I U ^ V^ 1 J/t * I. Ml ^ i U ^ UVI àJkJ U^V/YCIj ^UO ^IVJ» JL^U^C 4 U KJ V 1 a j te - (Pobirki iz casnikov.) „Turški list" so zbodle revmatizmom in katarrhom zboleti, to pač vsak učenec „popotne crtice" v zadnjih „Novicah" tako, da milo za živinozdrav8tva vé. Nikakor mi ni razumljivo y za a. Raidinger javka dvakrat: prvič trdi, da „.poslanec Novičin" pre- tako dolgo čakal na prikazek ganja domačo obrtnijo, ker graja Samassove zvonové, se navadno prikažejo do 12. dneva, Mar popotnik ni smel povedati, kar je govorila vsa oko- kaj je gosp. smrkavih zoamenj Če je konj smrkelj naležel. Ravno na te skušnje se opira postava, da se morajo okuženja sumljivi konji po art. 4. §. 12. postave od leta 1859. za 15 dni v zapor videti nemškutarjev in se mu priprosti kmetje bolj pre- lica? Je on kriv, da Samassovih zvonov ne hvalijo? dalje pravi ,,turški list", da oni „poslanec ne more djati. » c V4JL UćiC/gC* J y C* Ck \J KJ L O V UilC w VUm * V \A. mbOUaiiOlV'U lódDevnem času prikazala tista smoiika, ki se ,;bedenk- volitvah gredo nemškutarjem na liniance. Vse kaj druzega pa je ako se bila v tem brisani in umni zdé od meščansk h „purgarjev", ki ob liche Driise" in IIUUO LJlU9C 1U pa ,, ¥Dl UClUUli^C JL/I U9U IUIOUUJC ) 1« pac trpi včasih mesece in mesece in vendar živinozdrav- ,verdachtige Druse" imenuje ta ) .šuntanje" zoper nemški element. To Kdo je njemu Ako bi pravi to? nik še zmirom ne vé , pri cem da naši nasprotniki bili res le Nemci, ne enega Je Nič tacega pa poslanca ne dobodo v deželni zbor. Nemškutar ni Ne kakor mec ampak odpadnik, ki nima nobene narodnosti. pri g. Krajnčevih kontumaciranih konjih ni bilo, je preiskava g. Ska leta kazala. — Da je gospodarju Slednjič praša „Turški list", kobko provizije dobiva taka zavleka na škodo in da mu ne more ljuba biti, to „Novičin commis voyageur" za taka svoja potovanja ^ i « r \ t r^ i • • rn v • v 1 i • i • m 1 1 pac razume se samo po sebi. Dr. Jan. Bleiweis. To vprašanje samo že popolnoma znači ljudi „Tagblat- Dobrodelne gospé in gospodičine pod vodstvom tove" sorte , ki ne poznajo druzega domoljubja, kakor gospé Murnikove so z vljudno pripomočjo krojaškega ono, ki kaj nese. Zato niso vredni nobenega odgovora. moj stra gosp. Dolenca dovršile svojo blágo nalogo tako, da 41 ubozih šolarjev in 40 so^aric po priporočilu dotič- )) Slovenec" pred porotniki.) dne t. m. je stal gosp Ferd. P evec, odgovorni vrednik „Slovencev i 9 nih gospodov učiteljev prejme popolno in čedno pred porotniki, zatožen, da je s Člankom v 78. št. kalil obleko z obuvalom vred. Delila se bode obleka javni mir in hujskal narod po §. 302 kaz. postave. Za- prihodnjo soboto (praznik) 8. t. m. dopoldne ob govornik zatoženca je bil dr. Mošé. Gosp. Pevec je 11. uri v čitalnični dvorani, kamor se vljudno va- rekel, da članka ni sam pisal, pač ga pa prebral, a nic bijo dobrotniki in dobrotnice, ki so že ali bodo še le z mi- hudega ni našel v njem. Državnemu pravdniku gosp. Prše tu se to čudao zdi, da je policija zasačila le 83 lodari zopet letos pripomogli k tej delitvi. Rečemo pa „ki bodo še"—zato, ker blagó za toliko oblačil ni še listo v, vec se jih še tiskalo ni f dokaz ) da se mu, je vse poplaćano in za to bode zvečer v soboto (zače- članek vendar-le moral nevařen zdeti. Dr. Mošé po- tek ob 7. uri) v čitalnični restavraciji veselica z 1 o- jasni to recrekoČ, da se zdaj vseiej čak a s tiskom, ker terijo, za katero je častiti gospod polsovnik brezplačno je list vseiej v nevarnosti policijske zasege, da se vsaj dovolil sodelovanje slavnoznane c. kr. vojašse godbe, s tem prihranijo stroški za papir, tisek in kolek. Dalje in bodo gospodje pevci čitalnični radovoljni tudi par pes- konstatira dr. Mošé, daje prav tišti Članek od besede mic pridali. Tako bode lepo delo milosti se končalo do besede v nemščino preveden bilv„Agramer Presse", z lepo voselico, katere se more vsakdo udeležiti, komur pa ni bil ondi zasežen, Državni pravdnik odgovori 9 se smili siromaštvo, katerega je žalibog vsako leto več. to • V nic ne dé, članek je vendar-le kazni vreden. da Ko Gospod Zaječ, podobar v Ljubljani, ki izde- se je končalo dokazovanje, poprime besedo državni luje podobo nepozabljivega knezoškofa Šlomseka iz pravdnik in skuša prepričati porotnike, da članek draži ker Kararskega marmorja za Mariborsko stolno cerkev, je m hujska zoper ustavoverno stranko in uradnike > po tej podobi v gipsu in glini naredil manjše 22 palcev pravi, da so pri volitvah zmagali le uradniki in pa visoke podobe za prodaj. Přetekli teden je šel z eno teh brezznačaj no st; beseda „nemškutar" in „usta-podob v Maribor in odb ru, ki ima izvršitev Slomšeko- vega spominka v svojih rokah, pokazal eno takih po- v o v e r e c a na dob uuu , O kateri „Slov. Gosp. pioo , ua jc v livu VAD mu uvvuij^uu iaau ^íoan , xit> uu uiivuai xjj.ii. u y uuuv/ii. portretna podoba. Ker z embalažo vred le 4 gold, stane, Zagovornik g. dr. Mošé je imel po teh besedahdržav boj ste razžaljivi. V članku on najde celó poziv bis aufs Messer." Ce bi bilo slovenskim listom (C pise tï\.