37. štev,_V Kranju, dne 15. septembra 1906._VIL leto.
GORENJEC
== Političen in gospodarskj list. ==
jjl?y^MW[ vzlko soboto zvn-r. — stane za celo leto 4 K, za pol lota 2 K, m četrt ..Uredništvo in upravnlltvo le nahaja nn pristavi gospoda K. Floriana t Ida iJCrZa druge države stane K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Ni   -Zvezdi«. — UpravniMvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vpoiIjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se   oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrslo 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Tedenska priloga: f, Jeseniška Straža". Mesečna priloga: ••Slovenski Tehnik".	rantirano letno svoto, tedaj se preostanek mora porabiti za povračilo tega predujma In obresti. Od državnih prispevkov ni podjetju treba plačati nobenih davkov. Železnica se mora zgraditi najkasneje v d v e h 1 e t i h in se po dovršitvi takoj izročiti prometu. Država sme od konce« sijonarjev zahtevati primerno varščino, da se to zgodi. Koncesijonarjem se dovoli tudi razlaičati (eksproprijirati) zemljišča, kakor to dovoljuj« zakon. Železniško ministrstvo neposredno vodi in nadzoruje to gradbo, ki se ima oddati nn podlagi podrobnega načrta in proračuna treskov, kateri mora biti sestavljen v sporazumu z vlado. Koncesijonarjem se prepusti, da smejo s posebnim dovoljenjem državne uprave in pod pogoji, ki jih ta sastavi, ustanoviti za železniško podjetje delniško družbo, katera prevzame vse pravice in dolžnosti kon-cesijonarjev. Vojaški transporti se morajo vršiti po znižanih tariflh, kakor je to določeno pri državnih železnicah. Za obrat skrbi ves čas, dokler traja koncesijska doba, država in ga vodi na račun koncesijonarjev. Tudi določa državna uprava tarife za prevoz osob in blaga, klasifikacijo blaga i. t. d. Koncesija traja 90 let in ugasne po tem času.	Državna uprava si pridržuje pravico, da železnico takoj po dovršitvi ali tudi pozneje pod gotovimi pogoji podržavi, kakor tudi da sme vzeti koncesijo, ako bi se ponovno kršile določbe te koncesijske listine.
Lokalna železnica Kranj-Tržič. Zopet se v kratkem zvežeta dva zelo važna industrijska kraja nase lepe Gorenjske po železnici. Koncesijska listina za lokalno železnico iz Kranja v Tržič je bila izdana v državljanskem zakoniku z dne 5. septembra 1906, št. 178. Ker je ta listina ne le prav posebne važnosti za nas starodavni Kranj, temveč za vso Gorenjsko, menda ustrežemo cenjenim čitateljem, če navedemo glavne določbe, ki jih obsega. Koncesija za gradbo in obrat norm al no tirne železnice od postaje Kranj do Tržiča se podeli dr. Karelu baronu Bornu od Sv. Katarine v zvezi s tovarnarjem Andrejem Ga8snerjemin županom Karelom Mnllvjem v Tržiču. Država garantira do 76. leta koncesijske dobe za stiriodstotno obrestovanje prednostnega posojila, ki se ima najeli v ta namen, ki pa ne sme znašati več nego 1 milijon 760.000 K. Znesek, ki ga plača država vsled te prevzete garancije, se sme smatrati le kot predujem, ki se vsako leto obrestuje s 4 odstotki. Ako bi Čisti donos železnice prokornčil ga-		Protestni shod proti katoliškemu shodu v Ljubljani. (Dalje.) Gospod E. Kristan je govoril za dr. Tavčarjem približno takole: Kdor si je, čltajoč včerajšnjega karikira-nega «Slovenca>, ohranil še tisto naivnost, ki veruje v vse, da je le tiskano, bi bil moral misliti, da je v tisti družbi, ki se danes zbira v Alojzijevišču, koncentrirana najideal-nejša svoboda in najidealnejši demokratizem, dočim smo mi, ki mislimo, da smo demo« kratje in se tako imenujemo, sami tepci, ne poznavajoči niti sami sebe. Včerajšnja Številka tega lista očita nam socialnim demokratom, da nastopamo proti katoliškemu shodu, pa nam hoče dajati za zgled nemško socialno demokracijo, Češ, da je ta vzorna stranka, ki res skrbi za koristi delavskih stanov, da pa nikoli ne nastopa proti katoliškim shodom. Ta opazka, ena izmed mnogoštevilnejših laži tega lista, ga karakterizira. Nam se sploh ni treba zagovarjati v tem oziru, kajti avtonomni smo in taktiko si določamo sami; ali »Slovence va» trditev je lažniva, kajti ravno sedaj prirejajo nemški socialni demokratje protest-
PODLISTEK. Križem po Gorenjskem. Slike in utisi. VII. V Vintgarju Izstopil sem na postaji Dobravi. Prav lično kolodvorsko poslopje v podobi vile s spakedranim imenom Dobrava — Dobravva. Sploh se mora priznati, da so vse stavbe ob novi železnici zidane prav okusno in posebno za uradniška stanovanja jako praktično urejena. Tudi čuvajnice ustrezajo vsem modernim zahtevam glede higijene in zboljšanja, socijal-nega stanja nižjih uslužbencev. Vsaka čuvajnica ima po dve sobi za stanovanje in en takozvani službeni prostor, poleg čuvajnice pa	je lesena stavba predeljena v oddelke za živinski svinjak in shrambo za krmo. Od postaje sem jo krenil proti Šumu mimo Pikonove gostilne, kjer je v hladu pred hišo sedelo več letoviščarjev, ki so že prišli iz Vintgarja. Pot, dolga kake četrt ure, je še precej dobra, le ob bregu poleg železnice se mora človek varovati, da si ne zlomi noge ali pa vsaj ne strga črevljev ob mnogih žreb-Ijih, ki so zabili v dilje, preostavše od gradbe železnice, katere tvorijo umetni most čez razne jarke. Ali ni mogla občina od Železniške uprave zahtevati, da napravi pošteno stezo do duma, cer je razdrla staro pot? Sicer pa je še vedno čas za to! Že se sliši močno šumenje! Večno lepi vodopad je pod nami. Škoda, dn je imel ta dan premalo vodo, da se ni kazal v vsej mogočnosti. Kriva je temu večtedenska suša, pa	tudi železniška uprava, ki je vzela precejšen del vode za električno napravo, ki se nahaja tik pod Šumom. Sedaj, koje zvrtan karavanški predor, država več ne potrebuje te vodne moči, pa jo je meni nič, tebi nič prodaln z vsemi napravami vred kranjski obrtni družbi na Savi. Ali ne bi bilo edino umestno, da bi se taka stvar prodala na javni dražbi P Saj je vendar možno, da bi se dobila večja kupnina in bi morda kak drug podjetnik retlektirnl na tako ugodno vodno moči Umetno izvedeni vodopad nad mostom tudi vzbuja pozornost pri tujcih, ki trumoma obiskujejo ta čar naše zemlje. Skozi vso sotesko, ki je dolga dobre pol ure, sem srečaval izletnike. Nad vse zanimiv in veličasten je veliki cameniti železniški most visoko nad sotesko. Narava in umetnost dajeta temu kraju poseben tras in vzbujata zanj vedno večje zanimanje.
no shode proti «KalhoIikcntagu» v Esscnu, in sicer z dnevnim redom «Der Ullramonta-nismus, die grfissle Gefahr*. Povsod vodijo socialni de mokra tj o neizprosen boj proti klerikalizmu; pri nas pa se dela «Slovencc» že ves teden nad vse neumnega in vprašuje, kako je to mogoče, da protestiramo mi proti katoliškemu shodu. Kdaj pa nismo bili proti-klerikalni? Kaj je sedanje nase delo kaj no-vegn? Naj vzamejo tisti, ki se danes zbirajo v Alojzijevišču, na znanje, da bolj zagrizenih, recimo bolj fanatičnih nasprotnikov klerikali-zem sploh ne najde. Nismo pa taki iz fanatizma, ne le po čuvstvu, temveč vslcd globokega prepričanja, da ostane naše delo brez popolnega uspeha, da ne dosežemo svojih ciljev, dokler ne poteptamo črne moči, ki tlači vse duhove kakor nora in ovira vsako svobodno delo. Ako hočemo soditi o priredbi, ki so ji nadeli ime <katoliškcga shoda«, se smemo pač poslužili resolucij, pripravljenih za odseke, ki bodo brezdvomno mehanično sprejele na tem shodu, ne da bi jih udelc-žonci sploh razumeli. Po teh resolucijah se lahko izpozna pravi značaj »katoliškega shoda* in se vidi vso hinavščino prireditve, lastnost farizejev, ki jo je najmočneje sovražil začetnik krščanstva Jezus Krist. Že prva resolucija začenja z volto, ki bi bila dostojna kakšnega prestidižilaterja; zoflstično govori, da se državne oblike menjajo, česar seveda nihče ne zanikuje, temmanj ker vsi skupaj sami želimo, da se izpremono te oblike — seveda eni tako, drugi drugače; takoj po resnici pa se pokažo hudičevo kopito v tezi, da pa je večna dolžnost in pravica državljanov, skrbeti za svoj večni blagor. Ta trditev je navadna laž, ker nima večni blagor ničesar opravili z državljanstvom in državljun-stvo ničesar z večnim blagrom in transcendentalnimi rečmi sploh. Država je organizacija povsem posvetnega značaja; državljanstvo je popolnoma neodvisno od vere in država so ima brigati izključno za interese, skupne vsem njenim članom. Ali katoliški shod je moral začeti z lažjo, ker drugače ne bi našel temelja, na katerem bi lahko sezidal ono res niči se rogajoče poslopje, ki je opisano v resolucijah odsekov. Ko pa so si tako naredili potrebni fundament, je naravno, da plakujo o nesvobodi cerkve in papeža ter da pogre vajo staro zahtevo, ponavljajočo se na vseh katoliških kongresih: Glavarju katoliške cer kve naj se da tista svoboda, ki jo polrebuje za izvrševanje svojega poklica. Pogreva se
V strugi, ki je ponekod globoka več metrov, se igrajo srehrnopikčasto postrvi, hladno postaja Človeku, ponekod te celo strese mraz, ko se slciliijir pokaže zopet solnce in — 2um-rova restavracija. Paviljon in vrt sta polna izletnikov! Ti prihajajo, drugi odhajajo. Škoda, da nima gostilničar večjih prostorov in nobenih prenočišč za tujce. Sicer pa namerava drugo leto sezidati udoben hotel ter napraviti ob bregu steze in postaviti več klopi. To postane gotovo eno najprijetnejših letovišč, Hrana in pijača je prav dobra in, kar se mora v sedanjem času še posebej poudarjali, ceno so zmerne. Tudi ima gostilničar svoje konje, da le lahko popelje na postajo na Bled ali pa kam drugam. Jaz sem jo pa mahnil raji peš in prišel tja v dobri pol uri.
stara bajka, da je papež jetnik in največjega usmiljenja vreden revež, pogreva se jo z besedami, ki obujajo v katoliških možeh in ženicah misel, da jo največji dostojanstvenik cerkve kakor v ječi in da trpi najvočje pomanjkanje, da celo strada. To se pripoveduje, dasiravno je Vatikan pravzaprav celo mesto z ogromnim kompleksom, z bajnim razkošjem, s civilnim in duhovniškim prebi-valstvom in z vojaško posadko, dnsiravno papežu nihče ne brani, da so posluži neomejene svobodo; to so Irdi v času, ko se pripravlja Pij X., du bi obiskal svojo rojstno mesto, dobro vedoč, da ga ne bodo nihče oviral. Ali ta bajka ima administrntiven namen; brez nje bi usahnili mnogi viti Petrovega vinarja, prepolrebnrga za cerkvoni kapitalizem. To pa pokazuje tudi vrednost tiste resolucijo, ki jo predlaga takozvani socialni odsek in katoliško socialno politiko sploh, Katoliški cerkvi se more sploh oporekati pravica do socialnega imena; ona sama in njena politična organizacija je nezmožna za socialno delo v korist delavskemu razredu, kajti po svoji naravi je in mora biti kapitalistična in hierarhija, brez knlere ta cerkov ne bi mogla živeti, je nemogočna brez kapitalistične podlage, na kateri lahko sloje na vrhuncu gospodarsko absolutno bogatini, na dnu pa cerkveni proletariat, pogosloma stradajoči kaplani, gospodarsko do skrajnosti odvisni ter prisiljeni, da suženjsko izvršujejo agitacijo po avtokratični volji vi-jih. Nauki njenega prvega učitelja, in lahko hi se reklo, prvega ulopističnega socialist« Krista ne veljajo o sedanji katoliški organizaciji. Nekoliko stavkov o zboljšanju delavskih plač, o zavarovanju i. t. d. ne pomeni nič, dočim varuje katoliška organizacija podlago kapitalistične družbe; take dekorativne besedo sprejemajo dandanes še najbolj reakcionarne stranke v svoje programe. Lahko pa se vpraša politično katoličanstvo, zakaj je šelo danes tako socialno? Kje je bila mogočna katoliška cerkev, ko so delavci sami še spali? Odkar je delavstvo izpoznalo svoj položaj in ko jelo organizirati, pa jo cerkev videla, da je treba resno računati s to močjo, si je šole katoliška politika ogrnila socialni plašč in garnira svojo resolucije s socialnimi frazami; vendar pa hoče samo utajiti gospodarska nasprotja, ki so neizogibna v sedanji družbi in če hodi Šušteršič delat poklone posedujočim rnzra dom, Kreka pa pošlje obljubovat delavcem zlate gradove, se s tem slepi na vse strani. Kar vegetira na Slovenskem pod imenom krščausko-socialne stranke, jo pa posebno sleparstvo, ker te stranke sploh ni, nego ime je le izmišljeno, ker so Be vodje političnega katolicizma prepričali, da se tudi na Sloven skem ne privabi več delavstva v klerikalno stranko.' Katoliški shod pa dokazuje sedaj, kur je seveda že davno znano, da ni krščen sko-socialna zveza nič druzega, kakor podre jena četica v klerikalni politični armadi, ka tero hočejo na tem shodu organizirati pod vodstvom cerkvenih dostojanstvenikov. In vpraša se lahko, kako spravljajo nadskofje in škofje v soglasje s svojim poklicom, ki jim nalaga dolžnost, skrbeti za vse katoličane enako in biti pastirji vsem, počcnjnnje na ka loliškcm shodu, kjer se zbira samo ovce enega političnega mišljenja in su jim daje najvišji blagoslov, dočim se drugim napove dije nokrščanski boj? Kum jo prišlo krsčan
sivo sploh, ko vodijo cerkveni dostojanstveniki, ne kot privalne osebe, česar jim ne bi zameril nihče, temveč z vsemi simboli svo-,ega cerkvenega poklica, politično akcijo sovraštva? Seveda iztegujojo klerikalci tudi po šoli poželjivo roko, da bi pokvarili pouk, kajti na tleh nevednosti in neumnosti najbolje zori njih setev. A ravno, ker je v naraščaju bodočnost, je obramba šole tem po« trebnejSa. To sosevedn posamezni momenti; na enem shodu ni mogočo obdelati vse materije, ki jo podaja politični katolicizem. Potreben j(! danes le odločen protest proti znanim njegovim namenom. In ta protest je že dosegel uspeh. Sto znamenj je kazalo, da je hotela klerikalna stranka s tem shodom naskočili Ljubljano in z mogočnim nastopom mponiruli masam ter jih h'pnotizirnti. To se je izjalovilo. •Slovenec* piše glede toga že zelo pohlevno in čeravno bode najbrže po stari navadi izkušal lažnivo zmanjšati vtisk protestne akcije, mu to no bode pomagalo; kdor vidi z lastnimi očmi, pa bodo vsaj vedel, koliko je verjeti njegovim poročilom, rotost je naloga današnjemu shodu, kajti klerikalnim jo sovražna moč, ki trpi pod njenim pritiskom slovenski narod v svoji celoti od Časov pokrisljunjcnja, ki mu jo prizadelo prvi mogočni udarec z mečom, sledečem križu povsod. Naj se klerikalci in po sili znanstveniki upirajo kolikor se hočejo, resnice no izpodbijajo: na vseh potih je kle-rikalizem škodoval našemu narodu in tej črni moči imamo zahvalili svojo zaostalost in oslabelost. Klerikalizem jo največja nevarnost za narode in za produktivne sloje in ker je katoliški shod samo klerikalna demonstracija, mu odgovarjamo s to protidemonstracijo. Iz vsrga srca naš protest! Konec prih.
Trgovinski promet in ob-veščevanje.
Sedanja naša doba se razlikuje od vseh prejšnjih po velikom pomenu, katerega sta dosegli trgovina in industrija za življenje nu-i odo v. Narodi, ki prenašajo vso svojo moč na ta polja in vojno, bodisi velike, svetovno politične važnosti, bodisi male kolonijalne, niso druzega nego požrtvovalni boji za prodajo induslrijalnih proizvodov dotične države. Ge ni mogla v prejšnjih Časih mati domovina prehraniti svojih sinov, so je skrbelo, da se doseže odtok premnožini prebivalstva ali s sklepanjem novih trgovinskih zvez v še neznanih krajih, ali z gradjunjem novih polje-icl kili središč in kolonij, če niso pusnemali ponekod barbarsko sredstvo Lakedemoncev, kateri so kar izdesetali preveč narasllo helot-■ kn prebivalstvo.
Co pogledamo v zgodovino narodov, opazujemo, da trgovec ni bil baš v vseh slučajih nositelj in posredovalec kulture med raznimi narodi. Najbojevitejši narodi se niso mogli okorisliti s svojimi osvajanji, če niso bili istočasno tudi izvrstni trgovci in njihova moč je navadno hitro ginevala; za to naj navedemo dva slučaja;
Ce bi bili znali, n, pr. Wickingeri izrabiti na trgovskem polju svoje predrzne vožnje, bi bila Amerika 400 let prej naseljena, kajti njih vožnje v Vinlnnd (Severna Amerika) so trajale od leta 1003 do 1121, polagoma pi se je na to pozabilo in tako niso VVickingori Thiiilimi in Karlsevni odkrilelji Ameriko, ampak Kolumb iz trgovinskega mesta Genove.
Će bi bili Turki trgovci, bi se Evropa drugačo razvila in žnjo tudi kultura celega sveta.
Co sledimo pot, po kateri so je razvila trgovina v najstarejših časih, vidimo, kako
gredo trgovske karavane iz Indije, te zibcljko človefltva, preko soveroiztoka v notranjost Kitajske in preko severozapada do Črnega fnorja in Kaspijskega jezera. Tuintam so našli zelo razvito kiilluro že več tisoč let pred našim letnim računanjem; na Kitajskem med drugim tudi tiskarstvo (sevo z negibljivimi črkami) in — papirnato veljavo. Na zapadu so naleteli na visoko prosvclo Bnhilonije; zidarstvo in tekstilna industrija so Hm zelo cvele, da, še celo banke so obstojale, kojih delovanju je bilo razširjeno duleč nnokolo, Istikrat je bil babilonski jezik trgovski okoli bivajočih narodov. To prosveto je uničil Cir s svojim surovim in divjim gorskim narodom. Ob Nilu jo stalo novo kulturno središče, v katerem se jo mogočno razvijala prosveta in trgovina. Seveda je bila prepuščena trgovina ra morju Ecničatiom, ker praznoverje Egipčanov — da je vse, kar je v morju in na morju, nečisto — jo branilo dolgo časa, da se ni jo bavili z brodarstvom. Tedaj vidimo, kako se razcveta močna in bogata trgovina ob Sredozemskem morju. Prvi so Feničanje; oni se izkažejo posebno izvrstne trgovce ni mornarje. Oni gradijo mnogoštevilna mesta — med temi tudi Knrlapor— zdržujojo redne brodarsko zvone s Tarzisom (Španjska) —■ ter Peru starega sveta. IJoguto srebrno blngo prodajajo z dvojnim dobičkom v južno Arabijo, ker jo to dražjo od samega zlatu; od-plujnč iz Rdičcga moria in povrnivši se skozi Horkulove stebre objadrajo prvikrat v Afriko. Po padcu Tiru prevzamejo trgovino Kemču-nov Grki in Kartažani. Grki zgradijo ob Crnom morju in na obali Malo Azijo celo vrsto trgovskih mesl — med njimi tudi slavni Mi-let—■ dočim širijo Kartažani vedno bolj svoje gospodarstvo na morju, vozeč z Angleške kositar in s severne oboli Nemčijo jantar, katerega so vagali z zlatom. Hi m jo prisiljen, da so bojuje za prvenstvo s to mogočno in dobičkuželjno državo; pokonča je tudi v treh dolgotrajnih in krvavih vojnah. Trgovina mora kmalu nato preskrbovali rimsko zapravljivost i/, vseh delov takrat poznanega sveta. Slednjič pade tudi zapadno rimsko cesarstvo pod udarci krdel narodov, prihajajočih od severa, na kar procvelo šo bolj trgovina Carigrada. Pomanjkanje trgovine in industrijo je bil glavni povod potovanju naroduv; za to niso mogli zdrževati množine svojih pripadnikov, katera, se je neprestano in hitro množila; čim se poleže to trgovino uničujoče valovanje na rodov, puvzpno se oni narodi ali mesta do moči, katere imajo daljnogleden in vrl trgov ski slan. Pred vsemi drugimi so razcvete v času od 7. do 13. stoletja arabsko svutovnb cesarstvo; glavno mesto llagdad jo bilo v H. in i), stoletju nujsijajnejo mesto sveta in glavno središče svetovne trgovine; arabski trgovci so posredovali trgovinski promet od Kitajske do Španjske. Arabec Džiimal-cdilin Mohamed ben Suid je bil (to bodi mimogrede povedano) prvi, kateri je udomačil kavo v 15. stoletju v Arabiji; spoznal jo jo bil namreč v Perziji. I/. Aiabije je prišla kava, odlod tudi arabsV izvir besede »kahvva« od ik-hu stud (pred spanjem) I. lf>f>2. v Carigrad in odtod se je razširila po vsej Evropi.
V onem času se nahajajo v Evropi po samezna mesta Italije, katera dosežejo s trgovino moč in bogastvo. Istočasno pa znpu zimo prizadevanjo posameznikov, da se ne varnega tekmeca pogazi kar z močjo, toko si stoje nasproti mesta Pisa-Amalfl, Genova-Pisa, Bonetke-Gcnovn. Medsebojna ljubosumnost in neprestnni razpor zadržuje italijanska mesta da no sodelujejo na odkritju novih prometnih cest; nn ta način se uniči tudi blagostanje mnogih mest južne Nemčije (n. pr. Norim berk, Augsburg, Rutisbona).      Konec prlli.
Dopisi.
k sreči zbolel. Kako dobrega župnika imamo, kaže lo, da ga zapuščajo colo najzvestojši prijatelji. Predzadnjo nedeljo mu je nesel ključe od ključarstva nazaj neki posestnik iz Veleso-vrga, ker noče bili odgovoren zn to, kar počenja naš Kalimir. Ker ni hotel ključev vzeti nazaj, jih jo ponudil drugemu ključarju vele-sovske farne cerkve, toda tudi ta jih ni hotel in sedaj ima velesovska farna cerkev samo enega ključarja. Tako pridnega župnika tudi nimajo nikjer kakor pri nas. Zadnji pondcljek je bila masa že ob polštirih, dočim je navadno oh šestih in zakaj tako zgodaj? Zato, da se je mogel zopet nekam peljati in da b tem več zasluži veliki revež — po Kreku — »farovški hlapce* kakor imenujejo posestnika, kateri vedno vozi g. Kalimira okrog. Buje je samo ta vzrok, da se župnikova svota v cerkljanski hranilnici vedno veča. Ko je prišel k nam, je znašala 2000 K, sedaj pa že 2400 K. Ko je bila v Cerkljah novn maša, je lel baje samo za to pridigovat, da je dobil desetak, da je mogel plačali, obresti v cerkljanski hranilnici. Sedaj pa še por vprašanj. 1. Kako je to, da so cerkvena posest v Velesovem vedno krči? 2. Kako je to, da je bil en sam sklepni račun vsa tri leta, kar je prijel k nnm, dočim bi moral biti vsako leto eden? 8. h kakšnih vzrokov je bila v ponedeljek, maša ob polštirih in kom se mu je tako mudilo? Kako je to, da jo i/ Sodražice odšel ponoči? Ali jo temu krha ljubezen faranov do njega ali kaj? Povemo mu pa naprej, dn, ako bo tako delni v Velesovem, kakor jo začel, bo moral tudi i/. Volesovega oditi ponoči, Velosovčan.
Iz Volesovega. K zadnjemu dopisu konstatiramo, da najkrajši v fari ni šel v Ljubljano na shod, ampak je moral ostati domu, ker je
Novice iz Cerkljan.
— Pofttonojojeskiipil •Domoljub*. Zeleni Janezek in občinski se-kreler sta nagromadila same laži v •Domoljubu *, posebno še Čez mlekarsko zadrugo katero Janezka najbolj peče. Oglejte flmentnl •Domoljub* je moral popravili in preklicati laži, katero je prej prinesel. Sicer smo »Domoljuba* že večkrat svarili, naj ne voruje cerkljanskim Žegnanim dopisovalcem tor fali' ranemu študentu, ker mu poročajo popolnoma napačno. Mogoče postane <Domoljub* bolj pameten in pošlje v kod dopise, katero skuje zeleni Janezek.
— Janez o k j e dobil «cdaj javno v svojem listu znak grdega lažnivca, ker odgovoren jo za vse «Domoijubove» lnži, saj je rekel sam: Če kdo drug kaj odpošlje »Domoljubu*, svetujem mu pa le jaz. kako naj naredi. Tudi jo pošiljal o svojom pone-nmljovalnem društvu: Co kdo kaj zve, pride naj povedat meni ali pn naj prinese spisano, uredim že sam vse potrebno, Potem zavija hinavsko oči proti nebu, češ, po krivem pišejo čez mene, jaz sem nedolžen. Kdo bodo verjel poosebljeni potuhnjenosti kaj tacega.
— Da je kaplan Janezek lažnivec, dokazuje tole:
1.) Ko je ustanavljal kat, izobr. društvo, rekel je na dan ustanovnega obč. zbora: Čez [26 članov je vpisanih, nekaj Založanov jo obljubilo svoj pristop. Nekdo je dobil zapisnik v roke okrog veliko noči pa je izkazoval 00-05 članov, čeravno jih je med tem časom nekaj pristopilo. Da se zlaže katoliški kaplan za polovico, to ne napravi na pošte m ga človeka najboljšega utiša.
— 2.) Na ustanovno ni shodu kmečke mlekarne (farovške ali fari zejske) je rekel: Nasprotniki govore različno o naših stroških. Povem Vam, plačali bodemo tovarni (Alfa Separator) za stroje še no ce lih HiOO kron in drugi troški: prezidavanje, stavbeni materijal i. t. d. no presegajo 400 kron. Sedaj pa računimo: posnemalnik Alfa B, prirejen na vodno moč 810 K, grolnik 22i"> K, gnetilnik, prirejen na vodno moč 210 kron, pinja »Viktorija* za vodno moč 200 K, Sošt posod po 100 litrov vsebine (vsaka 30 kron) 180 K, tolščomer (acidbutiromotor) za
16 poskusenj 180 K, to zrmtu skupaj 1705 kron na Dunaju v tovarni. Potom pa pride embalaža pa pot. Sedaj pa vprašamo Janezka, cje so troški za kangle, tvorila, žveplono kislino, amil alkohol, termometre, mlečno mero s plovcom, vago, lopatko, basenj, ki stane sam 200 K i. t, d. i. t. d. Nam zadostuje, ia smo dokazali Janezku 1000 K trosko;. Ceno so vzote iz cenika »Hauptkatalog Aktien-gesellschaft Alfa Separator«, katero odgovarjajo resnici. Poglejmo še stavbeno troške: Zidarsko delo okrog 340. K, kovaško in mizarsko delo 120 K, skupaj 4G0 K. Zopet laž za 00 K. Kje pa ju cement, ki so ga je porubilo 2700 kg in stane 100, kg 6 K 40 v. S' daj so vidi, kdo jo lažnivec, dokazali smo mu po ceniku samo pri 7 postavkah večjo svoto nego 1000 K; pri stavbenih troških pa samo plače delavcem več nego 400 K. brez materijala. On sam jo po »Domoljubu* iz triu zvijal laži, katero je nasprotnikom podtikal, katere pa ni jedne ne moro dokazati ali utemeljiti. Fej!
— 3.) Kdo je tu 1 a Ž n i k , Bo-šter ali Dolinar? Govori se, da jo eden izmed teh dveh nalagal davčno oblast. Od to oblasti jo dobil oden vprašanje, koliko slane povprek mernik pšenice. Ta poštenjak
duhovski obleki jo naznanil tako nizko ceno, katere pšenica šo nikdar Imela ni, Zato so jo morala davčna oblast poučiti drugje. Značilno je, da so ravno najboljši farovški privrženci proti lažnivemu duhovniku izpovedali. Kristusov namestnik jo poznbil na rek: Dnjte cesarju, kar jo cesarjovega, in Bogu, kar je božjega. Čemu: Bog je visoko, car pa daleko!!?? Kakor rečeno, lepo to ni, ne za Bošterja, no za Dolinarja, potom naj bode kdor hoče.
— 4.) Žegnnni lažnivec ne lata samo po »Domoljubu*, da izvede svojo laž, ni mu nobena pot predolga. Šel je celo k sv, Ambrožu legat, češ: V mlekarski zadrugi jo vse polomnjeno, stroji no posnemojo, masla ne morejo spraviti naproj i, t. d., vsn to laže na katoliški podlagi.
Sedaj vprašamo ljubljanskega škofu: Jeli mogoč kaplan v pošteni župniji, ki šteje krog 5000 duš, ki so mu dokažejo laži; jeli mogoč človek, o katerega mladostnem življenju prinašajo listi do-godbe, ki so znane tudi šolarjem, katerim jo lahko veroučitelj; jeli mogoč hujskač, kidoln samo zdražbo in prepir v župniji; jeli mogoč duhovnik, ki moli javno na prlžnici oče-naš za tiste, ki delajo nemir na stopnicah in se potem brati ž njimi v izobraževalnem društvu ali pa s tistimi, ki ž njim sodelujejo pri »Domoljubu*, n. pr. sekreter. To vse naj knezoskof preudari in izvedel bodo, ali spada to človeče v Cerklje ali Leskovičo, kamor jo baje že imol »dekret*, a se je s pomočjo župnika izprosil in izlizal, da je ostal v Cerkljah, češ: Dokler hočem, bodem v Corkljah, liberalci (joj, kje pa so, sami strahovi!) me ne bodo spravili proč.
— Prihodnjič priobčimo, kdo blati foro pred svetom, kdo je pričel delati zdražbo, prepir in nasprotstva v občini. In zopet bodo padalo po Janezku.
— Vprašanje: Več porednih Cer-kljunov vprašuje, kje so zadnjič gospod Matevž spali?
Kdor Uobl ktki.0 In AokoUdo, Umu bodi prlporoi« i
Ivana H°tt»
Kandol-
kl I m h n»Jm»ivj toliA« r mM, j. tanj n»ili*i pr»-barun, M proviroift nikoU ■»prto«ti In j« ot> iiiJboU-itm iiknnu liredc* HMBl PrliUn itmo i Imtnoin
Z<r*» Hoff
In i livjo TftrttvMo inamkn.
Zavojipo VikgOOvinaijov i     . '/i . 60 >
Dobiva m poviod.
3D
Izvestja
drttlflt zVtzc za 9jjtfk pospitafafljc prometa tulcev ^ffi   na Kranjski«
Piiarna v Ljubljani (hotel Lloyd).
Predsednik sekcije nemškega planinskega druStva v Karlovih varili Kari Schottner in tajnik društva za povzdigo tujskega prometa za nemški del Češke Ott ita bila v društvenih zadevah v avdjjenci pri železniškem mi • nistru dr. pl. Derschatta. Ob tej priliki je minister povdarjal, da je potrebno delovali na krepek razvoj deželnih zvez za povzdigo tujskega prometa, s Čemur bi se podpirala enaka stremljenja oddelka železniškega ministrstva za tujski promot, kateri oddelek vodi sekcijski načelnik dr. RoelL Dalje je minister obljubil, da bodo deloval na to, da bo dosegel pri finančnem ministrstvu dvakrat tako veliko podporo v to sviiio, kakor je bila do sedaj dovoljena.
Pri tej priliki ponovno opozarjamo, naj posvečajo tujskemu prometu posebno pozornost prizadeti faktorji tako dežela, občine, posojilnico, kakor tudi hotelirji, gostilničarji i. t, d., ker s tem koristijo v prvi vrsti samim sebi, a tudi skupnosti. V vseh zadevah hoče deželna zveza najkrepkejše podpirati vsa stremljenja in sicer brezplačno.
Kakor je bilo v časopisih že čitati, je deželna zvoza založila in izdala brošuro «Kako io mogoče zovzdigniti tujski promet v kukem kraju*. Ta brošura se je v 4000 izvodov brezplačno razposlala po deželi, v prvi vrsti na županstva s prošnjo, naj jo razdele med interesente in naj poskrhe, da bi se v kraju priredilo predavanje, za katero bi se kot prodmet vzela vsebina imenovane knjižice. To prošnjo ponavljamo na tom mestu in se nadejamo, da se bo v jesenskem in zimskem času gotovo priredilo več predavanj, to tembolj, ker za to predavanje ni treba nobenega truda in pripravo, ampak je predmet v knjižici dovolj poljudno in pripravno opisan. Ob takih sestankih bi bila pa tudi najlepša prilika, da so sproži misel za ustanovitev društva za privabitev tujcev. Brošura daje v glavnem vsa navodila, kako jo treba ravnati, da najdejo tujci in letoviščarji ono udobnost, ki jih privabi in tudi obdrži v kraju. Apeliramo torej na zavedne osebe, ki jim je mar blagostanje kraja in dežele, da se zavzemajo za stvar, od katere bo imelo korist vso prebivalstvo. Deželna zveza podijo radevolje brezplačno vsakemu, ki se oglasi brošuro in vzorna pravila za ustanovitov društev za povzdigo tujskega prometa.
Tedenski politični pregled.
Odsek za volilno reformo. V prvi odse-kovi seji se je sprejela določba g 7, da za-dobi vsakdo volilno pravico šele, če je bival stalno eno leto v istem kraju, vse druge dostavke k tej določbi je večina odseka zavrgla. VeČino za to določbo so jo dobilo potom kompromisa mej krščanski socialci in socialnimi demokrati. — V včerajšnji seji je Poljak Stazvnski predlagal, naj se reasumira odsekov sklep, s katerim jo bil odobren člen 2 vladnega načrta in naj se ta člen odkaže posebnemu odseku 9 Članov, da ga uredi tako, da bodo natančno določene meje državnemu in deželnemu zakonodajstvu. Predlog je vzbudil veliko senzacijo. Sprejel je bil z 21 proti 10 glasovi.
Nemčija. Minister Podbielski odstopi, pa šele ko bodo preiskave proti majorju Fischerju končane. Princ Albrccht Pruski je 13. t. m. umrl. Pokojnik je bil regent v Brunšvigu. Sedaj nastane vprašanje, kdo naj bode njegov naslednik. Vlada je sklicala deželni zbor, kateri bo imel rešiti to vprašanje.
Srbija. Srbska vlada je predložila avstrijskemu vnanjemu ministrstvu nove prodloge o uravnavi carinskega konflikta med obema državama.
Rusko. V Siedlcih so bili tedni hudi nemiri, ki jih je vojaštvo očividno provociralo. 2e več dni je celo mesto izpremenjeno v vojaški tabor; neprenehoma se strelja, tudi s topovi, mnogo hiš je popolnoma razdejanih, okrog 100 oseb ubitih, nad »00 pa ranjenih. Oflciozna poročila trdijo, da so nastali nemiri vsled tega, ker je vrgel neki Zid proti policijskemu načelniku bombo. Vojaštvo je nesramno plenilo po celem mestu in je prodajalo naropane predmete kar javno. Samih trgovin je bilo več kakor slo popolnoma oplenjenih. — Dne 11.1, m. zvečer sta eksplodirali v Zyrardowu dve bombi na trgu. En policaj in en uradnik sta bila ubita, osem pa je bilo ranjenih. Vojaštvo je takoj prihitelo ter brezobzirno začelo streljati v sosedne ulice; več kakor štirideset povsem neprizadetih ljudi je bilo vsled tega ranjenih. — Dno 11. sept., ob 8. uri zvečer je bil v Elektroralni ulici spopad med vojaštvom in civilisti, pri Čemur je bilo več kakor 200 oseb ranjenih. V židovskem mestu so ponoči vojaki napadli prebivalce ter jih osem težko ranili. Ponoči so je izvršilo mnogo hišnih preiskav, ter so zaprli nad sto ljudi.
Civilni zakon na Španskem. Španski kralj Alfonz je podpisal dekret, s katerim se uvede za Španijo obvezna civilna oporoka.
Turčija v zadnjem času nekam pridno pomnožuje svoje vojaštvo v Evropi ter se jreskrbuje z orožjem in municijo. Pa vendar ne misli na vojno.
Telovadno društvo Sokol v Kranju
naznanja svojim članom, da se vrši
a) redna članska telovadba: v ponedeljkih, sredah in petkih od '/|0, do '/'* 10. ure zvečer;
b) telovadba šolskega naraščaja: v ponedeljkih in Četrtkih od 5. do 6. ure popoldne ;
c) telovadba ženskoga oddelka: v sredah in sobotah od f). do 0. ure popoldne;
č) telovadba trgovskega in obrtnega naraščaja: v četrtkih od 8. do 9. ure zvečer in ob nedeljah od 2. do 3, ure popoldne. Vaditeljski zbor.
Godovi prihodnjega tedna:
1C. Ljudmila, Solimir; 17. Lambert, Prvan; 18. Jožef Kupcrtin, Sokolića; 19. Smiljka, Vito-drag; 20. Evstahij, Radobolj, Prija; 21. Matevž, Blagoslav; 22. Mavricij, Celimir, Miloslav.
Novičar.
Osebna veit. K okrajnemu glavarstvu v Kranj je prestavljen vladni koncipist iz Krškega, g. Karel baron Schlosser.
Želeinioa Kranj-Tržič. V torek 11. t m. je dospel v Kranj stavbeni vodja te železnice g. Robert Schindler, c. kr. stavbeni nad-komisar. Z delom se prične še letos. Otvoritev te železnico bo pa 1. junija 1908.
Na adreio državne železnice. Pretekla praznika je bil na državni želoznici velikanski osebni promot. Vsi osebni vlaki so imeli vpre-žena po dva stroja in imeli precejšne zamude. Tako jo imel vlak, kateri pride v Ljubljano ob polpetih popoldne, tričetrturno zamudo.
Vsakdo, kdor je le mogel, je pohitel na gorenjsko stran. Vodstvo dobro ve, da je ob takih dneh vedno velikanski promet, in vkljub temu si ne preskrbi dovolj vciov, ter si pomaga zživinskimi, Kako pride človek do tega, da se mora voziti v živinskih vozeh, ko vendar plača vožnjo za tretji razred? Alt je morda kaj manj plačal? Ali ni dovolj vozov tretjega razreda, naj se pusti iti ljudem v takem slučaju v drugi in prvi razred, ker v teh vozovih je bilo dovolj prostora.
Javna ljudska knjižnica se je ravnokar ustanovila v Radovljici za sodni okraj radovljiški. Svoje prostore ima v občinski pisarni. I'raduje vsako soboto od 11.—12. ure in vsako nedeljo od 9.—10. ure. Da se knjižnica spopolni v vsakem oziru, se tem potom prosijo vsi oni p. i. rodoljubi, ki lahko utrpe kako boljšo knjigo, da jo pošljejo «javni ljudski knjižnici*. — Hvaležni jim bodo vse bralke in bralci te knjižnice.
Politično društvo »Vodnik* v Sp. Šiški
se je ustanovilo in organiziralo. V društveni odbor so soglasno izvoljeni: Burger Fran, predsednik, Jančigaj Fran, podpredsednik, Boltavzar R., blagajnik, Drenik Fr., tajnik, Odborniki: Mauer Viljem, Mohar Drago-lin, Javoršek mlaj., Sirnik Ivan, Bizjan Miha in namestniki: Novak Anton, Pirkovič Jul., Kovic Jos., Kogovšck L, Dimnik Gašper. Politično društvo »Vodnik* sprejme program napredne stranke, Braniti hoče pravice, preprečiti krivice, pospešavati gospodarski, kulturni in družabni napredek. Govorilo se je o šulferajnski šoli Schflnau-Siška.
ftnlferanjska Šola v Spodnji diski se otvori prihodnji teden. Ker bode zdatno primanjkovalo nemških otrok, lovili bodo seveda slovenske I Opozarjamo na rod no-zavedne Šišen-čane, da pouče vsakogar, kdor misli dati otroke v to šolo, kaka nevarnost preti otroku v narodnem oziru. Niti enega slovenskega otroka iz Šiške ne bi smeli Nemci dobiti v svoje krem pij el Na delo torej, dokler je še čas!
Občni zbor slovenskega bralnega društva v Tržiču bo dne 22. septembra 1906 ob 8. uri zvečer v društveni dvorani.
Novo gasilno društvo ustanavljajo na Črnučah.
Štiridesetletnioo svojega službovanja je dne 12. t. m. praznoval g. nadučitelj Engelman. Čestitali so mu osebno sinovi s soprogami in več stanovskih tovaršev, ki so se tem povodom udeležili maše,
Umrl je na Krtini trgovec in posestnik gosp. Anton Zarnik v starosti 55 let. Blag mu spomin!
Sponmenik Jurija barona Vege bo v nedeljo, dne 10. septembra v Moravčah slovesno odkrit. Spored: Ob 10. uri dopoldne slovesna sveta maša, ki ji sledi odkritje spomenika s slavnostnim govorom, z godbo slavnega 27. pošpolka kralj Leopold II. in s petjem.
Cerkveno «zegnanje» v Bodovljah pri
Škofji Loki je bilo 2. t. m. Ker fantje niso hoteli obljubiti, da ne bodo plesali, župnik Šinkovec ni hotel priti maše brat. Mladina je po stari navadi, katera je že od pamti veka, plesala popoldne. Šinkovcu pa možje odgovarjajo Bledeče: Nekaj ljudi ste imeli doslej na svoji strani v Bodovljah in Zminci, ki so vam pri volitvah prišli silno prav. Zdaj ne bo več tako. Pa tudi po biro vas ni treba več v Bodo vije in Zminco; kadar nam boste brali mašo, boste pa dobili biro!
Kranjski obrtni nadzornik je nadzoroval lani 731 krat v 664 delovršbah. Stavke so bile štiri, pri dveh je nadzoroval nadzornik. Zaradi 28 prestopkov/ je ovadi! delodajalce. Deloda-
Priloga »Gorenjcu" št. 37 \i 1.1906.
dajalci so se obrnili 78krat, delavci pa 88krat na nadzornika, da posreduje. Mnogo novih obratov 90 ustanovili, ne da bi obvestili obrtno oblast. Obrtn nadzornik graja osobito nezdrave razmere po raznih opekarnah, ki so take, da je res skrajni škandal. Nezgod je bilo naznanjenih nadzorniku 1235, med njimi 18 smrtnih. Nadzornik je zasledil 34 delovršb, ki niso imele naznanjenih delavcev za slučaj kake nezgode. V nadzorovanih podjetjih je 12.731 moških in 4808 ženskih z 554 mladoletnih moških in 202 ženskih mladoletnih delavk. Dobil je 19 delavcev, ki so bili stari 14 let. Ni še urejena povsod zakonita delavna doba kakor tudi ne vajensko vprašanje. Sploh je število vajencev sorazmerno na Kranjskem preveliko. Obrtni nadzornik omenja tudi draginje zaradi gradnje nove železnico in pa stanovanjske razmere delavcev.
Gasilno društvo t Kranju priredi v nedeljo, dne 23. septembra javno tombolo z 41 dobitki. Igralo se bode na 15 amb, 10 tem, 8 kvatern, 5 činkvinov, 3 tombole. Začelek točno ob 3. uri popoldne. Tablice po 40 v. dobe se po vseh trgovinah. V slučaju neugodnega vremena vrši se tombola prihodnjo nedeljo. Prostovoljne doneske za dobitke sprejema g. Janko Sajovic. Ker je čisti prebitek za društvene namene, vabi k najmno-gobrojnejši udeležbi najuljudneje odbor.
Veliko ljndsko veselico priredi proslov, gasilno društvo v StražiSču pri Kranju v nedeljo, IG. k i m ovca t, I. na vrtu gosp. Bene-dika v Stražišču s sledečim sporedom: 1. Koncert slav. tamburaškega zbora. 2. Srečolov. 3. Šaljiva pošta in koriandoli-korso. 4. Prosta zabava in ples. V mraku zažiganje umetelnega ognja. Začetek ob 3. uri popoldne, Vstopnina za osebo 30 vin., za družino 70 vin. Gasilci v kroju so vstopnino prosti. Za točno in izborno postrežbo, kakor tudi za zabavo bo v polni meri skrbljeno, Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje stroškov za gasilno orodje, se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v gostilniških prostorih. Z ozirom na človekoljubni namen društva vabi uljudno k obilni udeležbi odbor.
Izzivanje Slovencev na bohinjski železnici. Zdi se, kot bi bila bohinjska železnica samo zato zgrajena, da njeni uradniki žalijo Slovence. Te dni je oddal v Gorici nekdo blago, namenjeno v Kranj, in naslovil ta kraj v slovenskem jeziku. V prisotnosti stranke pa je uradnik prečrtal slovensko ime in napisal besedo «Krainburg». Ko je stranka vprašala uradnika, zakaj to dela, zavrnil jo je osorno, da na železnici ne poznajo slovenskega imena Kranj, ampak le Krainburg in pripomnil, da je zahteva po slovenskem uredovanju na državnih Železnicah neumestna, ko sejeizrazd: «Še tega se manjka, da bi se morali mi uradniki učiti slovenskega jezika. Nam zadostuje, da znamo nemški 1» Takih nesramnih izzivanj je že zadnji čas, da jih je konec.
Požar. 9. t. m. je uničil ogenj bajtarju Francu Starctu na Primskovem pri Kranju hišo in gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki. Skoda znaša 2200 kron, zavarovalnina pa 800 kron. Sumijo, da je za-žgal poslopje oče Francetov, užitknr Tone Stare, ki je s sinom živel v vednem prepiru in mu je tudi večkrat grozil s požigom. Toneta so oddnli tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
Gostilno«Savico* poleg bohinjskega jezera je prevzel znani rodoljub g. I. Pavšek, rodom Ljubljančan, kateri zagotavlja, da bode vedno skrbel za pristna domaČa vina, dobra jedila, kakor tudi sobe za tujce in ladje za vožnjo po jezeru. Postrežba slovenska! Od te gostilne so najlepši senčnati izprehodi po smrekovem gozdu, krasen je razgled po Bohinjskem, na Julijske alpe, Triglavsko pogorje in zgornjo Bohinjsko dolino, kočo na Kredarici. ,
Učiteljski koledar, katerega je hotela tudi letos založiti naša tiskarna, se je vsled prigovarjanja nekaterih gg. učiteljev in «Zavezi» učit. društev* na ljubo za letos opustil.
Glas Iz občinstva. Odlični meščan na Glavnem trgu nas prosi objaviti, naj bi slavno mestno predstojništvo v Kranju poskrbelo, da bi se v sedanjem času pogosteje škropilo, kajti jesenski veter vzdiguje cele oblake prahu, katerega mora prebivalstvo, zlasti nežna mladina požirati.
Drobiž. Gospod Ivan Theuerschuh, tukajšnji notar, je kupil hišo «pri P lisku* z vsemi pritiklinami v Loga vesi nad Vrbo pri vrb-skem jezeru. V hiši je gostilna, pozneje bo tudi trgovina, dalje je na razpolago več sob za prenočišče. — Gospod Franc Splichal je prevzel kavarno Mavrjevo v Kranju, kakor je razvidno iz današnjega inserata.
Tekmovalna telovadba slovenskih Sokolov V Zagrebu. Pri tekmovanju na 1. hrv. vsesokolskem zletu v Zagrebu so sodelovali tudi Slovenci, ki so se edini od gostov prijavili za tekmovanje in so morali vsled m dodajanja tekmecev sami med sabo tekmovati. V vsem je bilo 11 slovenskih oddelkov, in sicer trije iz Ljubljane, Celja in Kranj-Idrije in osem nižjih iz Brežic, Celja, Jesenic, Kranja, Ljubljane, Novega mesta, Šiške in Žalca. III. nagrado je dobil oddelek iz Kranja-Idrije z 227.75 dobrimi točkami.
Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva <Merkur*. V službo se sprejme: poslovodja, 2 knjigovodja, 10 pomočnikov mešane, 2 pomočnika špecerijske, 4 pomočniki železninske, 2 pomočnika manufakturne in pomočnik galanterijske stroke. Prodajalka in G učencev. — Službe iščejo:
2 knjigovodji, 2 kontorista, 11 pomočnikov mešane, 4 pomočniki špecerijske, pomočnik železninske, 4 pomočniki manufakturne in 3 pomočniki galanterijske stroke. 2 prodajalki,
3 blagajničarke in 7 kontoristinj.
* * *
Največja kuhinja na sveta. Največja kuhinja na svetu je v hotelu <Regis» v Novem Jorku. To kuhinjo vodi 18 vrhnih kuharjev, ki jim služi v pomoč 250 oseb. V kakih 50 ognjiščih vedno gori.
Preveč veselja. Zcno peka Schultza v Da naslad t u je vsled veselja, da je po desetletnem zakonu rodila prvo dete, zadela kap, mož pa je zblaznel.
Vročina V Londonu je taka, da je mnogo ljudi zadela kap na ulici. V ubožnici je pomrlo mnogo ljudi vsled prevelike vročine; na mnogih krajih mesta nastajajo požari.
Nova moda na Ruskem. Vsled neprestanih rodov nihče ne nosi več zlatnine in dragih kamnov, temveč le ničvredne imitacije. Zlate ure, verižice, dragocene palice, igle, uhani, prstani, cigaretne škatlje, vse to je prišlo iz mode. Revni sloji imajo tudi lep izgovor, da ni varno nositi dragocenosti.
Milijonar umoril leno. PeterburSki milijonar Andrejev je umoril iz ljubosumnosti svojo 42 let staro Ženo Dinajo. General Ristol-kors je prosil Andrejeva, naj se loči od žene. Andrejev je odklonil. Ko je prosila Andrejeva tudi žena, da se loči, jo je mož zabodel. Generalovo prejšnjo ženo je poročil veliki knez Pavel.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 10. t. m.
Prignalo se je 95 glav goveje živine, 3 teleta, 2 ovce, 20 hrvaških buš in 21 prašičev. — pšenica po K 7*50, proso po K 8*50« rž po K 7'—, oves po K 7 25, ajda po K 0*50, fižol ribničan po K 1P25, koks po K 12*25, krompir po K 1*80.
Dobavni razpis. C. kr. tobačna tovarna naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje konkurenčnim potom zagotovitev potrebščine desk, podbojev, obročev, sodčekov, dog in premoga to leto 1907 eventualno tudi za leto 1908, Ponudbe je vložiti do 20. septembra 1.1, do 11. ure dopoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Prepis razglasa, obsegajoč množine, vrste in kakovosti predmetov, ki jih je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v izubijani na vpogled.
Letoinja letev na Ogrskem in Hrvatskem. Ogrsko-hrvatskn poljedelsko ministrstvo je ravnokar poročalo o uspehu 1« tošnje žetve: pšenice 51,700.000 met. stotov (lani 42,800.000), rži 12,700.000 met. stotov (lani 13,500.000), ovsa 12.G0O.OOO met. stotov (lani 11,300.000), koruze 41,000.000 met. stotov (lani 23,000.000), krompirja 57,500.000 met. stotov (lani 45,700.000). Poročilo pripominja, da je letošnja žetev prekosila vse žetve zadnjih 25 let.
Premog se podraži na Dunaju 3. septembra za 16 vin. Od 3. septembra nadalje bo veljalo 50 kg premoga na Dunaju na drobno 1 K 67 vin. do 1 K 80 vin. dostavljen na dom.
Izpred deželnega sodišča.
Občinskega stražnika je udaril na Savi delavec Matija Grohar, ko je zapiral v občinski zapor razgrajača Janeza Terana. Grohar je stražnika s sekirico le lahko poškodoval in pravi, da se je v osebi zmotil. Obsojen je bil nn 14 dni zapora.
V občinskem zaporu je razbijal Anton Alijančič, čevljar v Tržiču, kamor so ga odvedli zaradi razgrajanja pri vojaškem naboru. Razbil je pri postelji dve nogi in odlomil pri durih spodnji zapah. Ko ga je prišel stražnik mirit, ga je potisnil nazaj z besedami: <Danes si korajžen, ker imašžan-darje; če vun pridem, bova pa žo skupaj prišla,* na kar ga je udaril po levem ušesu. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
Krepka zaušnisa. Jože Hkavc, posestnik na Javomiku, je ponoči 27. rožnika Antona Sterna v prepiru zaradi nekega majhnega dolga s tako silo udaril po levem ušesu, da se mu je natrgal bobnič. Hkavc jo bil obsojen na 200 K denarne globe.
Socialne stvari.
Kmetski štrajk v Galiciji. Malorusi agi-tirajo po celi Galiciji za splošni štrajk kmetskih delavcev ob priliki najnujnejših jesenskih opravil na polju.
Zavarovalnice so sklenile, da ne bodo plačale škode, katero je direktno provzročil potres, ali ki so vsled potresa nastale v Val-pnraisu (v Cile v Južni Ameriki).
Tapetarskl pomočniki stavkajo na Dunaju. Zahtevali so povišanje plače, ker se z delodajalci niso pogodili, vstavilo je 1000 pomočnikov delo.
Dunajski srednji sloji brez meia. Z Dunaja poročajo, da je čisto blizu čas, ko bo primorano srednje prebivalstvo Dunaja, živeti brez mesa. Mesarji pravijo, da so * prisiljeni» meso zopet podražiti zaradi visoke cene živine, Meseca avgusta je že stalo na «živo vago* 100 kil mesa 108 krone, Trgovci z živino so v tolažbo mesarjem rekli, da bo poskočila cena že septembra na 120 K. Tako bodo morali nižji sloji prenehati z uživanjem mesnate hrane.__
Llitnios uredništva.
V Kranj, potile roilanle 11.111: ProHhno Vas, oglasile se v naAem urodnlstvul
Darila.
UpravnliUvo našega ljuta je prejelo:
Dijaški kuhinji t Kranju je daroval g, Karel Floriun namesto venca pokojnemu Konilanlinu Stcm-piharju 4 K. Hvala I Denar mnu izrodit g, blugojnikii,
Loterijska srečka dne 7. septembra t. 1.
Gradec:    60    53    50    59 11
dečka
sprejme takoj Ivan Kralj, mizarski 176 8-u   mojster v Tržiču.
Spominjajte se
Narodnega Doma v Tržiču!
48a 10-7
Prva zapoved!
Ohranjujte se
in imejte domu vedno Fellerjev lepo dimeći lastlinski ' "u'Hi fluid z zii.miku
Elsa-fluid,
kor iili pri prolinnstih in -linin.i.tih huloćinali, trganju v inlih, bođenju, krtih, bolečinah v rokah, nogah, glavi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih, influenci, migreni hitro in sigurno vpliva tor odstrani slabosti, trudno*!, vnetja, močen utrip srca, šumenje v utonili, slabost oči. bolečine v prsih in klenih, vročinsko prikazni i. t. d. 12 malih ali (J dvojnih steklenic stane franko ti kron, 24 malih nli 12 dvojnih steklenic K 8li(), 4K malih ali 24 dvojnih steklenic 16 K in ho dobe pri izdelovatelju E. V. Foiiorju, lekarnirja v Stublol, Elzin trg št. 202, Hrvatsko,
Priporočali je, obenem umočili Fellerjevo odvajujoče rabarbarjuve kroglice z znamko « ELSAPlhLEN», 6 škatljic za 4 K: le vplivajo imrnitno pri tezkoćah v tclodcu, slabem probavljanju, slabostih, zaprtosti i. t, d. Pravega balzama je dohiti no 1, ampak 2 tucala franko za 5 kron
diplome. To najvišje odlikovanje je podelilo trgovsko ministrstvo povodom razstave v Reichenbergu (Liberce) družbe Georg Schicht A.-fl., katero v izdelovanju mila dosedaj še nihče ni prekosil. V novejšem času je napra vila družba poseben oddelek za izdelovanje C.eres-jcdilne masti iz kokosovih orehov, ki se naravnost uvažajo in so sušeni na solncu. Ta prekaša vsled svoje kakovosti vse druge enake izdelke.
(eno bito posteljno peric
f> kg novega skubljenega K 9*60, boljšega K 12—. belega, jako mehkega, skubljenega 18'—, K 24 — ; sneioo-belega, mehkega, skubljenega 30 K, .16 K. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se za-menja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes št 371
p. Plzen na Češkem.    182 6-2
ostam jo — kukor se poroča iz verodostojne strani — še vse stare šolske tiskovine, ker bodo uzorci za nove tiskovine z Dunaja došli šele v nekaj tednih. Nato jih bode deželni šolski svet šele revidiral, prilagodil in jih odobril. Uvedle se pa bodo
sukcesivno
da bode mogoče porabiti še staro zalogo.
Toliko v vednost, da slavna šolska vodstva lahko že sedaj brez bojazni pravočasno naročajo potrebne šolske tiskovine.
Ker ima na zalogi še velikansko število šolskih naznanil, se uduno priporoča z odličnim spoštovanjem
Iv. pr. Lampret
tiska rnar v Kranju.
--
Častno priznanje. Država daje v posebnih slučajih v svrbo povzdige domače obiti častne
Šolske potrebščine
kakor šolske torbice, knjige za ljudske šole, zvezki ter
vse drugo pisalno In risalno orodje dobi se nd sedaj naprej pri
Antonu Adamiču
preje M. Killer. ,„ H
—— PoNtređSba točna it\ prijavna! —
Gorica ® Svoji k svojim! ® Gorica
Kotel „pri zlatem letam"
V sredini mesta. — Narodno podjetje. — Krasna lega. — Nad .'50 sob. — Velik jedilni salon, stokleni salon, točama, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in mali vrt za restavracijo, obsežna veranda. — Solidna postrežba.
Pnnnnini I lN'a*a *l'll'/n'i:a vas v°d> v Gorico! Podpirajte svoje llUlullIull r0Ja^ei M 80 boro -r gospodarsko osvobojo od
■ tujcev, mam——————_____
174 15-3
«
168-4
prodaja najceneje trgovina z mešanim blagom
l'etar Mailjič „MERKUR" v Kranju.
Kaj je
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah hlgenlje sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda,
Dobiva se pri gg. I. Krasovlcu, A.Trevnu
ter gospe) Jerici Morlč. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Spi-talske ulice 7, 76-47
09
06
Novo!
lovo I
=i likali
iacdelane
iz močno kovine, fino ponikljano. Lučjo krasna in polovico cenejša kot potrolojska.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.   178 26-2
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
Dobi se samo pri:
A. J. Ivanc-u
LJubljana, Rožne nlioe, It. 8.
Aleksander Amrožic
urar in trgovec na Bleda
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
nr, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79-19    vse po najnižjih cenah.
Mi Pipi
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek It gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh in kolesarskih oblek In ogrinjal ter havelofcov. Vedno bogata zaloga angleškega, franeoikega in brnskega sukna. Naročila ee izvriujejo po najnovejšem kroju točno in poeeni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek, latotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in sotožniki najboljšega izdelku ter se sprejemajo tudi popravila. 134.10
Dobroinana
se odda tako) v najem.
Gostilna je na najboljšem glasu, dobro vpeljana in ima mnogo prometa.
Zglasiti se je pri gosp. Ivanu Majdiču
v Kranju. 180 8-2
****************
Oddaite se takoj
2 sobi
z opravo ln hrano, m 2-1
Več pove uredništvo »Gorenjca«.
[lainanllo. £
Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem
prevzel
kavarno Mayr
v Kranju, Kokriško predmestje v .Zvezdi'.
Potrudil se bodem slavno občinstvo zadovoljiti med drugim tudi z nnjboljšim pivom, finimi pristnimi vini v buteljkah, yj      Sampanjcom, finimi likerji in mrzlimi jedili.
Za mnogobrojen obisk' se priporočam z odličnim spoštovanjem
184 3-1 Franc Splichal.
yja((-ovl3ivaliti stroji
bo najboljši za družinsko rabo.
Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedosešni za obrtne svrhe. — Šivajo naprej ln nazaj. — 1** Teko na krogljlcahl ~<M
Ulavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
181-10
Kočevje
na gradu.
G. ftiier-jdih dedičev
1 Mm
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marino in na tatarsKi način Varjeno piVo
41
32
I šili strojev
llfil aa ob
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalflih strojev in koles tudi
veliko izgrotovljenih oblek
za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka
*>-1B v veliki izberi.
Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 gld. naprej, šivalni stroji pa ie od 46 gld. naprej. Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nog o vic, spodnjih
Jopic 1.1, d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplete 6—8 parov novih velikih nogo vic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrbim vsakemu cenj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan t moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „ Adler", flBobbin", »Ringšif* i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 Vi cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni.
Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična.
tovrcnc Rebolj v pranju, glavni trg lini
priporoča svojo veliko zalogo
|j1 lj)i;iuv,u   .ni/ju    mm"   muuju MTiVjL|JMlW.rti JM^M
pravih mm\Va žepnih nr ^j§jr
vsake vrste, dalje budilke, ure z nihalom, prstane ln veiižlce i. t. d. po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, ločno in po nizkih cenah.
Precizijske ure kakor: Schnffhausen srebrna od gld. 19*50 naprej, «Intnct» srebrna od gld. 14'50 naprej, «Omega> srebrna od gld. 14— naprej. Sistem «Rosskopf» ure od gld. 2*40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld. 9-75 do 1&*—. Enaka s 3 pokrovi od gld. 15— do 29'—. Srebrna pancer vr-rižica 100 gr. težka gld. 4-90, 50 gr. gld.i2'50.
Ceneje kot povsod drugod! Potrebščine za kolesa ln gramofone.
97-1 ti
Zaradi kakovosti in nizke cene priporočam posebno preci-zijsko uro «Intact».
26
997
694649
PI
i
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu.
Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drulbl proti ognju je n.«jho|ratoj«n in najstarejša v Avitriji, je najviše kon:e»i-joniruna, je odgovorna avstrijski aodni oblasti in se kosa z vsako ilMno domačo zavarovalnico. Zavaruje le lahko pod najugodnejšimi pogoji
>     škoda, povzročena po ognja in streli
na poslopjih, premakljivem blaau in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko travn i-ski m poljski pridelki, dalje pelo živina, ki je morda na pasi od strele zadeta. Zavarovalnina je ii\ka, dn z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno *e tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača.
Razna pojasnila dajo in zavarovalne pogod&e sklepa v vsakem vetjem okraju obstojot'a agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica St 6. 218-39
rfffffff ff f fff ff f f f 'f f f Wfff f ¥
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam podpisani, da sem otvoril
v Ljubnem pri Podnartu
r samostojno obrt za izdelovanje peči.
Vedno imam v zalogi vsakovrstne idelke la peči.
Trpeino in cono blago.
Za obilna naročila se uljudno priporočam
Anton Markovič
mojster za izdelovanje peći v Ljubnem pri Podnartu, Gorenjsko.        179 8-1
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka,
Razpošiljanje švicarskih ar na vse kraje sveta!
Urar in trgovec
H. Suttner v Lju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Sufhausen, 0-
mega, Roekopf, Uranja i. t, d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, Je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav-
It. 50u.  Nikolnasta ar-ker- lllll mOSt.
rtnmntoarHoskopf, trpeino Ravno |Q izšelna|nove|šl veliki cenik,
iolesji-, gld. 2 4f), onaka iz .   .    . ' Xu  1      .. . '
pravega irebm gid. 3 9r>, kateri se posije zastonj ln poštnine
urta z dvojnatlm trsim sre- BTOStO.
Sraim močnim pokrovom n , \„ . ,.,
gi.tioo in napri-j.    Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
bljani
<5>
SL f»05. Prava srebrna Mlin der-remuntoar, trpežno kolesje in moćni pokrovi, gld, 4'8&, ista z dobrim anker-kolesjem gld. 596 in napre,
188-10
II ml mi
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni oeiti nasproti ljudski loli.
se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna biieljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter meugisko dvojuomurčno pivo.
Gorka in mrila jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razglulom na Kamniško planine in Šmarno goro.
12f» u
Za tujco novo opremljeno sobo: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika aa leto-viioarje, za katere se cena primerno zniža.
Na razpolago so vsi domači listi.
Cene naadne! Točna postnim
Z ..db.'. spoštovanjem
ANTON MAVER, lastnik.
MIIBi
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
SlomSkovo ulio« At .4.
Mio-ametio ii koastrvkelisko kllicaviicarstvf.
Žično omrežje na stroj, ograje na ruirc-dvoru, obmejno omrežje, veina vrata, bak» koni, verande, stolpne krUe, štedilnike lil
Specijaliteta: 74—9
valjični zastori (Rollbalken).
Večkrat premiranol
Glinaste peci
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste Izdelke v vseh barvata, trpežne in cene
priporoča isj-ioj
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v Ljubljani. -
mimimmjumv MCma comcoum'
Zobo* tatini atclji
Oton Jcy4l
pri g. dr. E.Orloboinikm ¥ Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne ploščo, iz kavčuk*, kakor tudi alata, dalje vravnalnioe i« obtnratorjl so izvršujejo po najnovojiiL 100-16 metodah. Plombe v alatu, porcelanu, amalgaam in ooniontu kakor tudi vse aobosdrevni Jko operacije izvršuje tu speoijaliflt
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. m,
t
Kadar pridete v Ljubljane, obiščite
kavarno 1E0N
v Ljubljani, Stari trg št 31.
Ondi dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno ▼ino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nahajajočcm Poljphon-Ochestron.
186-10     Leon Pogačnik. fionajdl Stoli jj gjJŽžl
dosežejo s tem trgovci in prekupovalci, ako nnroče
75 kosov finega peciva po 2 vin. za K 1-—
38»     »       »    »4»»» 1*— Razpošilja v najlepših kartonih
E. BRANDT »
tovarna finega peciva v Kranju
HOTEL „ILIRIJA"
69 28 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cono niike.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
M. Podkrajšek
frizer za dane ln gospode
Izubijana, Sv. Fetra cesta 35. Filijalka 140—9   nasproti hotela „Union*1
tgrtt priporoča fatsmlrte H' za gojitev las in
za umivanje fl ve svoj zdravniško priporo-■ ■■m  gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Su*i brez nadležne vročine, No provzrofuje - k i .-li-, las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zalaja vukovrsinlh vpicik sirilEAii m
intSiaiii las Iddelek zadane s separatnim vhodom.
Pod to mamko je spoznati prodajalne,
v katerih se prodajajo samp Bingerjevi šivalni stroji
Singer Oo., ako. draž. za šivalne stroje
88-89 Kranj, glavni trg 192.
Svarimo l tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom izvirne Singerce». Ker ni svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki »izvirni Singerjevi stroji' kvečjemu Iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. <
Tonnies
69-18
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot  posebnost  žage  ln vse
•troja za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 71-46
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se doposljejo na zahtevanje zasU.nj.
Najbolje za zobe
Dobiva se v kkant g. K. SavnHa v KraHi
Najcenejša in najhitrejša vošnja je s paraiki
.Severaonemškeffa Lloyda'
iz Bremena v Jtcv-Jfork
s cesarskimi brzoparniki Kaiaer VTilhelm II., Kronprins VVilholm, Kaiser Wilholm der Otobbo. — Prekomorska vošnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društvo kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVĆAR -JU v Kolodvorskih ulicah št 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tišlerju..
Odhod iz Izubijane je vtak torek, četrtek ln soboto. Vsa potovanja ae tikajoča pojasnila loino in brez plat no. Postrežba poštena, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v upadne države kakor: Colorabn, Meiiko, (Kalifornija, Arizona, Ulati, VVvnming, Nevada, Oregon in VVanhinglon nudi nase društvo posebno ugodnu in izvanredno runo tez (! al d e* t on. Odhod na tej progi iz Hremena enkrat museeno.
Tu se dobivajo |xi tudi listki preko Hal timore in na vse ostale dele svetu, kakor Ura nitja, Kuba, lluenos Airon, dolombo, Siogupore, v Avstralijo itd. itd. 186—-40
Izdala Luuv.ii'i; .i.or-ivr.n.
Odgovorni urednik Iv. l'r. l.nmprul.
LaiUiina in usek Iv. Pr. Lamprela v Kranju.
LB