13. številka. 3 nč. Izdanje za četrtek 30. januvarja 1896 (v Trstu, y četrtek zjntraj dne 30 januvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" iihajs po trikrat na teden ▼ ieatili ii-danjih ob tovkili, ćetPtklh in sobotah. Zj-itranje izdanje ii-hajtt ob S. uri zjutraj, rečemo pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje »tane : u Jeden meeee . r. 1.—, isven Avutiije f. 1.JV0 it tri meaec . , , 3 — . , . 4,50 M pol leta ... 6 — . , u u Te* leto . , . I a.— . „ „ IX,— Naročnino je plačevati naprej at naročbe brez priložene narooalae to uprava aa ozira. Posamične Atevilke te dobivajo v pro-dnjalnicah tobnka V lraf.n po S nvč., izven Trihk po 4 dvč. EDINOST Oglasi se račune po tarifu t petitu; za naslove i debelimi črkani te plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, onmrtnice in javno zahvale, do« meči oglasi itd. se računajo po pogodbi. V«i dopisi naj se poAiljajo uredništvu: □ lica Čase r m t i*. 13. Vr rt.rniif.vo ulina Molino pic-ortio h&t. 3, (I. nadi»rte rokimsa Cl|» •«> prosta- |»i>lnine. ,r mMmm »ti J t Velikonemška propaganda. Filistrom slovanskih narodov se niti ne sanja, kake cilje imajo naobraženci, mislitelji, politiki in diplomati v Veliki Nemčiji, in vendar bi jih moglo natanko znanje o velikonemški propagandi probuditi, pretresti, da bi popustili vsakdanje kratkovidno politikovanje I Kajti cilji, za katerimi stremć velikonemški agitatorji, dostajejo se v prvi vrsti Slovanov, Slovanstva v obče, in ko bi se posrečilo propagandistom velikonemških idej, da bi dosegli samo desetino tega, kar imajo pred očmi, spravili bi vee male slovanske narode in velik del ruskega naroda pod politiški jarem povečane Velikonem-čije in v okvir nemške kulture. A ta propaganda je zaresna, in Slovani je nikakor ne morejo prezirati lehkomiselno; kajti ona pridobiva čim dalje veče mase nemškega naroda za-se, in če se diplomacija tudi skriva, naposled mora storiti, kar koče narod, a znano je, da diplomacija je neodkrita, in Bismarck je za norca imel z različnimi izreki ves politiški svet. Kot velik diplomat omejil se je na to, kar je mogel doseči v svoj čas; drugo pa je prepustil nadaljnjemu razvoju, da dozori za cilje, ki jih je načrtal uže sam, ne gledć na to, da niso zastarele poprejšnje tradicije. Avstro-ogerski m Slovanom so seveda najbolj znana stremljenja Nemcev naše monarhije, a tudi ti so toliko previdni, da le ob posebnih prilikah in posebnih razmerah našega cesarstva izjavljajo svoje relativno uže namere. Skupno pa so Nemci v pruski Nemčiji in v Avstro-Ogerski imeli priliko povdarjati svoja stremljenja sedaj, ko so praznovali svojo 251etnico, odkar se je v Ver zal j u razglasilo novo nemško ali protestantko cesarstvo. Avstro-ogerski nemški nacijonalci so brez razlike proslavljali „Alldeutscliland" ali mišljeno Združeno Nemčijo. Cesar Viljem II pa je povdarjal veliko-nemško geslo: Jeden narod, jedna država, jeden Bog!" Posebe je še priporočal, da naj nemški podaniki protestanskega cesarstva obračajo svojo posebno skrb na zunanje Nemce, torej Nemce, PODLISTEK. T Olinarodiino še nekaj. Na kolikor se pa dostaje druzega očitanja, priznal sem sam v svojej razpravi, da se pozna tuji duh ob vsakem koraku nam vsem, ki smo se vzgajali na uenaravnej podlagi in ki živimo pod oblastjo nemške in tu na Primorskem poleg nje še pod oblastjo italjanske književnosti. Vsak izmed nas pa, ki je v tem oziru brez greha, stori svobodno zoper mene 0110, kar je rekel naš Gospod slovom 7. vrste, VIII. poglavja blagovesti sv. Ivana o onej siromašnej ženski, kije bila zaletela v škodo, da si je utolažila lakoto. Popraša me pa morda kdo, kako si pa neki jaz želim, da pišimo za priprosti naš narod? Bratec predragi! prav naravno, prav priprosto; po prilici tako, se ve da oziraje se na denašnji razvitek našega jezika, kakor so pisali Dalmatin, Gutsmann, Japel, Kumerdej in drugi narodni naši ugodni ki, kakor je poslovenil na pr. g. L. Pod-goriški l«pi Kraševskega romati „Koča za vasjo*, kakor je spisal g. dr. Fr. Detela mikavno povest „Gospod Lisec* *) in izlasti kakor je obnarodil *) Izimši nekoliko iiiulenkostij, katerih pti gotovo ni pripisati g. pisatelju, temuČ kuketm upravljavcu v tiskarni. ki niso združeni še v politiški okvir pruske Veli-konemčije, ali pa so raztreseni v večih ali manjših naselbinah raznih držav in celikov (kontinentov). Cesar Viljem ni s tem spodbujanjem nič posebnega naročil; kajti Velikonemčija šteje mnogo krepkih drnštev in družb, katerim svrha je, da nabirajo denar in vsakovrstne pomočke za zunanje Nemce, in med tem se osrečujejo s podporami zlasti avstro-ogerski Nemci. Bolj pomenljivo je povdarjanje gesla, da naj se čutijo Nemci za jeden narod, da naj poštevajo jedno državo in imajo jednega Boga. Iz tega bi mogli neprisiljeno izvajati, da Velikonemčija ne more trpeti poleg nemškega naroda nobenega drugega naroda. Če gledamo na silno in intenzivno ponemčevanje Poljakov, zlaga se s tem početjem geslo nemškega cesarja; Poljakom v Velikonemčiji pač ni usojeno drugega, kakor potopljenje v nemški narodnosti, in ista u-soda čaka peščico še ostalih lužiških Srbov. Kar se dostaje pa jedne nemške države, mislijo velikonemški propagandisti pred vsem na združenje avstro-ogerskih Nemce*, iti vse, kar počenjajo Schbnererijanci in pa nekoliko krotkejši, pa toliko številniši ostali nemški nacijonalci, meri v poslednjem cilju na tako združenje. V ta namen odobru-jejo, da začasno še ostane duvalizem avstro-ogerski, in da bi šlo še hitreje, hočejo cel6, naj se izloči Galicija iz tostranskih dežel, ker takim potom mislijo poprej ugnati trdovratne Čehe in razkosane in ošibljene Slovence. Avstrijski nemški nacijonalci delujejo dandanes s podvojeno močjo na toT da bi se združile dežele nekdanjega nemškega Bunda pod jedno in isto upravo. Oni pripravljajo pot velikonemškim propagandistom do Adrije in zato tolik hrup pri vsaki drobtini, katero vlovč slovanski oportunisti in separatisti za velike žrtve. .Ohranjenje politiške in nacijonalne posesti* dobiva v tej zvezi še mnogo važnejši pomen, nego ga more dati program kake začasne »koalicije* v tostranskih deželah naše monarhije. Ni bilo razsajanje proti Celjskim utrakvističnim vspo- rednicam radi tega, ker bi se oslabila kaka nemška naselbina na Spodnjem Štirskem, temveč radi tega, ker se bojć preprečenja zagvozde, ki se u-metno stavlja med Slovane, v tem primeru med Slovence. S takimi naselbinami pripravljajo most do Adrije, ki ga razglašajo neizogibno potrebnim v načrtu velikonemške propagande. Radi ciljev te propagande, katere se zavedajo dobro ne le nemški nacijonalci, temveč tudi liberalci in nemški konservativci, je tolika trdovratnost nasproti slovanskim odlomkom. Cilji, dalekosežni cilji vzbujajo doslej neobičajen hrup, kedar gre za nacijonalna prava slovanskih narodnostij. Le v tej zvezi moremo pravilno soditi o hudih bojih, ki jih imajo slovanske stranke z nemškimi. (Konec prih.) uže imenovani g. L. Podgoriški 1863. leta to-le narodno pri povest: Zlatoperi tič, konj zlatogrivec in volk. Bil je imeniten kralj, imel je tri sinove in tako lep sadovnjak, da ga tii imel noben kralj takrat tacega Na tem vrtu je stala jablan, ktera je imela zlata jabelka' Kralju je bila za tega del jako draga. Hodil je pod njo v senco po dnevi, po noči pa je priletel vselej lep tič in odnesel vsako pot zlato jabolko t kljunu. Imel je ta tič zlato perje in neznansko lepe oči. Odnesel je bil že veliko zlatih jabeik, kar je zelo jezilo kralja, posebno ker ga ni mogel ne vjeti, ne ugonobiti, da si je na vse strani mislil in poskušal, kako bi ga ali spravil s poti ali pa živega dobil. Poklical je svoje sinove pred-se in djal: .Predragi moji 1 Idite in lovite zlatoperega tiča; kdor mi ga vjame, njemu dam pol kraljevine zdaj, po smrti pa bo njegova vsa." Kraljeviči so bili precej pripravljeni in djali so: „Premilostljivi oče! Vse si prizadenemo, samo da dobimo tiča — živega." Precej prvo noč je šel starši kraljevič pod jablan čakat tiča, pa zaspal je, da ni nič vedel, kdaj je priletel tič in odnesel jabelko v kljunu. Zjutraj je poklical kralj kraljeviča in vprašal : .Preljubi moj sin! Ali si vjel tiča P" — Kraljevič Radi prestrogega izterjevanja davkov. lterpelacija posl. dra. Dinka Trinajstima, predložena v deželnem zboru istrskem na visoko c. kr. vlado, a v roke njegove ekscelence gosp. ministra financij. Visoka c. kr. vlada! Večkrat že se je interpelovalo se strani manjšine v tej zbornici gledč neusmiljenega iz brezobzirnega izterjevanja davkov po raznih okrajih Istre. — Zastonj smo čakali odgovora na vsa ta vprašanja. Ali še žalostneje je to, da niti v postopanju pri izterjevanju davkov nismo zasledili nikake premembe, ampak se nadalje obtežujejo davkoplačevalci eksekutivnimi stroški ravno v taki dobi leta, ko dotični davkoplačevalci niso v stanu niti da se pribavijo soli za siromašno svojo družino. Zares: od kod naj siromak-kmet v februvarju, marcu in aprilu vzame denarja za poplačanje davkov, ko v tej dobi leta nima nikakih prihodkov, pač pa največih rednih stroškov za obdelovanje zemlje? A ravno v teh mesecih so nekatera okrajna sodišča preobložena s prošnjami za ekse- pa je djal: .Predragi oče ! Še videl ga nisem ; ni ga bilo nocoj.* M Drugo noč je šel srednji kraljevič čakat tiča. Sedel ;e in čul pod drevesom dolgo, pa spanec i ga je prevzel in zaspal je, tič pa je priletel in zopet odnesel v kljunu zlato jabelko. Zjutraj gaje vprašal kralj: .Predragi moj sin! Ali si vjel tiča?* Nisem ga vjel, oče, ker ga ni bilo*, djal je kraljevič. Tretjo noč je šel pa mlajši kraljevič pod jablan. On pa ni zaspal. Sedel je in čul pa' čakal tiča dolgo, pa ga le ni bilo. Uže ga je skor premagal spanec, kar se je razsvitlilo, kakor bi bilo najlepše posijalo solnce, in ves vrt je bil razsvit-Ijeu. Pa odkodi ta svitloba ? Tič jo je dajal. Kraljevič se jo ozrl, pogledal na jablan in zagledal tiča, kteri je uže imel jabelko v kljunu in hotel ravno odleteti. Spel se je, pa ga je komaj dosegel in zgrabil za rep. Ali tič se mu je zmuznil in pustil samo «110 pero v roki. S tem peresom je šel zjutraj k očetu in dal mu ga. Kralja je neznano razveselilo to, če je prav dobil la eno pero, ktero se je svetilo po noči, da je bilo vse svitlo tam, ker je bilo tak«, kakor bi Bog v6 koliko luči gorelo. Zato mu je bilo jako ljubo, in dobro ga je hranil. Tiča pa ni bilo nobenkrat več na vrt nazaj. t kueijo od strani dotičnih davčnih Ufadov. Kaka je posledica temu? Da kmetje morajo pasti v kremplje svojih pijavk-odei uliov iu da tako bolj in bolj propada kmečki stan. Ali ne samo v tem je brezobzirnost, ki se tira od strani c. k. organov proti davkoplačevalcem, kajti poleg provzroČene jim moralne škode, hočejo jili zadeti tudi v njih narodnem čutstvu. Temu v dokaz ta-le slučaj : Dne 4. aprila 1895 pod št. ii822 predložil je c. k. davčni urad v Pazinu tamošnjemu sodišču eksekutivno prošnjo proti Ivanu Dodiću iz davčne občine Koščerge. Prošnja je bila sestavljena v nemškem jeziku in v istem jeziku je sledila rešitev. V okraju torej, kjer Nemcev niti ni, se dajejo hrvatskemu kmetu nloge in rešitve v jeziku njemu nepoznanem, koji niti deželni jezik ni. Vse to, samo da ne hrvatski! Z ozirom na vse to stavljajo podpisani nastopni vprašanji do visoke c. kr. vlade: Ali je visoka c. kr. vlada pri volji tako urediti eksekutivno izterjevanje davkov od kmečkega prebivalstva, da se v slučajih potrebe bode vršilo to v taki dobi leta, ko si kmet more pomagati poljskimi pridelki ? Ali hoče visoka c. kr. vlada slednjič naložiti svojim nradtm, da se bodo v poslovanju z in proti hrvatsko-slovenskemu prebivalstvu Istre posluževali hrvatsko-slovenskega jezika ? (Slede podpisi.) To interpelacijo izročil je interpelant predsedniku na večer pred sejo in poslednji jo je dal prevesti in prečitati v zbornici po tajniku, proti vsakemu običaju, jedino le v italijanskem jeziku. Manjšina je prigovarjala temu, pomagalo pa ni nič. DOPISI. Iz Doline dne 27. januvarja- (Izv. dop.) Zvečer dne 25. t. m. nastal je v nunskem mlinu pod Dolino velik požar. Škode je čez tisoč gld. Na vso srečo gorelo je ravno v istem času (od 6-8 ure zvečer), ko gredo delavci domov iz inilj-ske ladjestavbenice, in ki so, vzrši ogenj, priskočili na pomoč, sicer bi bil upepeljen ves mlin. Mlin je bil seveda zavarovan, ali najemnikovo blago ni bilo zavarovano, a ta ima tudi precejšnje škode. Onim delavcem, ki so stavili v nevarnost svoje življenje pri gasitvi, izreči se jim mora srčna hvala! Uverjeni pa smo, da prilično p6plača njih trud tudi dotična banka, pri koji je bil mlin zavarovan. Ker sem že pri tej točki, naj mi bode dovoljeno staviti predlog do zavednih Ddincev, oziroma „Bržanov* : Ali bi ne bilo dobro, ako bi o-snovali tukaj v Bregu .gasilno društvo" ? — Ta misel se mi je usiljevala že večkrat in čim dalje bolj vidi se mi potreba takega društva. Res je, da pri nas ni tolike nevarnosti po požaru, ali kadar pride ta nesreča, vidimo vsikdar, da tudi ob največi pomoči sosedov — ogenj se le širi, kajti Kralj je poklical star8a sinova pred-se in djal jima: .Preljuba sinova I Jez bi rad zlatoperega tiča; idita torej ! Poiščita iu vjemite mi ga, pa živega mi pnnesita, in kdor izmed vaju mi ga vjame, tisti dobi, kar sera uže obljubil.■ Stai 'ša kraljeviča nista ne živega videti mogla brata, zato ker je bil dobil peio tičevo. Ko ju je blagoslovil oče, šla sta skupej po svetu iskat tiča. Pa mlajši kraljevič je tudi prosil očeta za blagoslov, da pojde potlej za bratoma; toda kralj se je branil. Djal mu je: ,Ljubi sin ! Brata tvoja sta uže odrastla, ti pa si še premlad za med svet; za tega del te ne puščamo izpred svojih oči; zakaj lehko bi bil nesrečen, ker še nisi vajen sam, zato le ostani doma." Pa če mu je prav močno branil, ni ga mogel vzdržati. Blagoslovil ga je torej, dal mu najlepšega in najboljšega konja, potlej pa pustil ga. Dolg« j« jezdil kraljevič, ne vedć kam ; na zadnje pa je prijezdil v zeleno, tako lepo dolino, da ne morem povedati kako. V tej dolini je stal debel, visok steber na razpotji. Na njem je bilo zapisano: .Kdor pojde naravnost po tej-le poti, zlakota se in zeblo ga bo; kdor pojde na desno, tisti bo zdrav in čil, konj pa mu pogine na poti; in kdor pojde na levo, njega ubijejo, konj njegov pa živ ostane." (Dalje prih.) brez praktičnih vaj, brez zato potrebnega orodja morajo gasilci ogenj gledati od daleč ali k večemu le braniti druga sosednja poslopja. Praktično iz-učeno društvo z debro brizgalnico in se kako drugo potrebno pripravo, rešilo bi večkrat marsikoga iz največe bede. Brizgal niča in druge priprave seveda bi mnogo stale; ali ne smemo si misliti, da bi društvo samo moglo vse priskrbeti. Občina je namreč dolžna skrbeti za take reči in želeti je, da bi občinski zbor kaj ukrenil v tej stvari ! Ker je pa v naši občini veliko gospodarskih poslopij zavarovanih pri „Slaviji", nadejati se je, da nam tudi slavnoista izdatno pripomore do pokritja stioškov, v kar je že tako obvezana po § 5 IV oddelka. Rojaki! poprimimo se torej dela ; izvolimo si osuovalni odbor, kateri naj bi delal na to, da se ustanovi v Bregu „gasilno društvo* ! Iz Hrvatske koncem januvarja 1896. (Izv. dop.) [Kako se dele štipendiji v Istr i]. Velečastiti gospod Janko F r a s, c. in k. vojni duhovnik, sedaj v pokoju v Radgoni na Štirskem, služil je svoj čas v škofiji poreško-puljski. In to na treh krajih: v Vodnjanu, oziroma v Jnršičih, v Bačvi iu naposled v Motmoran Krnici. Na svoje stare dni spomnil se je ta velikodušni duhovnik na svoje službovanje v Istri in na one kraje, kjer je služboval. Ustanovil je namreč štipendij 95 gl. (2000 gold. glavnice) za mladiče-učence slovanske narodnosti iz gori označenih stacij, koji naj bi se učili ali v konviktu v Kopru, ali naj bi bili kakor eksternisti v bogoslovju, ali pa na katerem si bodi gimnaziju v našem cesarstvu, sosebno pa v Hrvatski ali Slavoniji. V prvi vrsti imajo pravico do tega štipendija dečki slovauske krvi ali narodnosti iz Vodnjana-Juršiči; v drugi vrsti oni iz Bačve, a v tretji vrsti iz Motmorana-Krnice. Iu naposled, ako bi ne bilo nobenega prosilca v teh treh stacijah, oddati je štipendij mladiču slovauske narodnosti iz katere-koli občin« v škofiji poreško-puljski. Štipendij se je imel podeliti in se je tudi res podelil prve dni meseca novembra lanjskega leta 1895 Iz Vodnjana-Juršiči ni bilo nobenega prosilca, ker tam še nimamo dijakov slovanske narodnosti. Iz Krnice-Motmorana tudi ni bilo nobenega, jeden ki bi bil imel morda pravico zahtevati v tretji vrsti, je že užival Dobrilov štipendij. Ostaja nam torej še B a č v a, ki ima pravico v drugi vrsti. — In našel se je res prositelj iz Bačve, neki P. Ž., odličnjak v tretjem razredu na gimnaziji ▼ Senju v Primorju na H r v a t s k e m. In kakov siromak ! Sirota brez očeta nima ničesar na tem božjem svetu. Utemeljitelj, doznavši zanj iu uverivši se, da iz Vodnjana-Juršiči ni nobenega prosilca, kakor tudi ne iz Motmorana-Krnice, proglasil je takoj svojim štipendistom istega P. Ž, učečega se na gimnaziju v Senju. Jeden dopisov velikodušnega utemeljitelja je bil, kakor sem se u veri 1 sam, po njegovi želji predložen prevzvišenemu škofu poreško-puljskemu, kateri poslednji ima pravo podeljenja „ad inspiciendum et pro norma et regula* v po-deljenju. No, konec vsemu temu je bil ta: vzlic ustanovnemu listu in določilom istega, uvedenim po visokem c. kr. namestništvu v Trstu, vzlic i z -rečno izraženi želji utemeljitelja štipendija, bilje štipendij podeljen nekemu Zustovichu (sic!) iz Plomina Fia-none, ki pa je mimo tega že užival podporo iz zaloga konvikta v Kopru, kjer se uči. V razlogih v rešenju odklonjene prošnje bilo je navedeno, da Zustovich študira v Kopru, prositelj P. Ž. pa v Senju. Sedaj pa, spoštovani čitatelji, prispodobite ta razlog z vsem gori rečenim, da izveste, kako se pri nas tolmačijo ustanovna določila in kak 6 se spoštujejo želje še živih ustanoviteljev: kako se dele štipendiji v tužni i u siromašni Istri! O vsem tem sem doznal slučajno, klateči se po Istri. Ta dogodek videl se ini je zanimiv ter ga priobcujem v razbistrenje pojmov o prečudnih odnosa.jih v imenovani pokrajini. (Vsklik uredništva: Živeli .poklicani" voditelji naroda! Kaj menite slavna ljubljanska gospoda ? !) Političke vesti. V TRSTU, dn« 29. januarja. 189«. Kriza na Primorskem ? Dunajski listi govore o krizi v namestniški palači ▼ T r s t u. Čuditi bi se sicer ne bilo, ako bi se jel kamen trkljati nizdolu po viseči ravani, saj za izdatne potrese so v obili meri skrbeli razvajena in srborita laška gospoda. Takemu postopanju bi rekel naš kmet: S kruhom so se skregali ! Personalne »pivmembe na Primorskem leže torej vsa-kako v obsežjn mogočnosti. Ker pa nam ni toliko do osebnih sprememb, nego jedino le do sprememb« v zi steni u, beležimo vse te govorice hladne duše, brez strahu sicer, a tudi brez posebnih nad. Beležimo, ker nam tako veleva naša časnikarska dolžnost. Hladni in trezni smo, ker nam nikakor noče izpred oči dejstvo, da je zistem na Primorskem kolikor toliko v z?ezi z vnanjo evropsko konstelacijo. Dunajska .Reichspost" poroča, da je bodočim namestnikom na Primorskem določen dvorni svetnik G i o v an e 11 i, dočim brzojavljajo .Slov. Narodu*: ,Iz verodostojnega vira čujemo, da je odstop Ri-naldinija že določen in da je tudi že izbran njegov naslednik. Zatrjuje se mi, da bodoči tržaški namestnik ne pripada nobeni stranki, da je zmožen h r v a t s k e g a j e z i k a in da je že sedaj v državni službi. Ime se še skriva*. Tržaški listi trde, da pride v Trst skoro gotovo dosedanji namestnik v Dalmaciji FZlf. David. Zanimiv je komentar, ki ga je napisal včeraj-šuji .Indipendente* vsem tem govoricam. Pe imenih onih, ki se označujejo nasledniki Rinaldiniju, s»di, da namenijo vlada v svoji politiki ostreje nastopiti proti Italijanom. Vendar ne bode obžaloval odstopa Rinaldinijevega. Rinaldini je umel s tem utrditi svoje stališče, da jo skrbel za ugodneje odnošaje do Italijanov. S tem pa je često oviral stranko v nje odločnosti in ni baš koristil liberalni stranki italijanski. Zato bi si želel „Indipendente" manje uljudnega in ostrejega namestnika, nego je bil gosp. Rinaldini. Na opazke o odnošajih med radikalno stranko in vladnim zastopnikom dalo bi se mnogo govoriti in pride morda na vrsto še marsikaj. Ne moremo si pa kaj, da ne bi naglasili, da italijansko-radikalna stranka je res odnehala nekoliko v kolikor se dostaje forme v svojih odnošajih do zastopuika vlade, svojega načelnega stališča n as p o t i državi u i p r e m e n i 1 a ni za las. Kdor si domišlja drugače, ne pozna te gospode. Marsikdo utegue misliti, da so besede „Indi-pendenteja" o zadovoljstvu na dozdevnem odstopu Rinaldinijevem le hinavske ; mi pa verjamemo, da je to radikalno glaiilo res mislilo tako, kakor je govorilo. „L' Indipendente" je glasilo intransigentnih, absolutno nespravljivih krogov. Načelu preziranja avstrijske države in očitnega teženja tja preko velike luže treba borbe in agitacije proti vsemu, kar je lojalnega. In v svoji domišljavosti menijo res naši radikalci, da z nasilno agitacijo premene lice sedanji Evropi in da se jim posreči premakniti meje med dvema državama. Toda razsoden človek se ne plaši take očitne agitacije. Bolje očitna agitacija, nego skrivna. Le očitno agitacijo je možno zagrabiti za glavo in jo potem izruti s koreni ko. Le krepka in nikdar omahujoča odločnost z vladne strani donese nam kar čez noč blagodejnih posledic in privede do krepke reakcije : mnogi, ki se sedaj tresejo pred vsemožnostjo radikalcev, pridejo skoro do spoznanja, kako obnemogli so izvestni srditeži, ako vlada le resno hoče. Dalmatinskega recepta treba in konec bode odurni hidri — iu naj ima ista ne sto, ampak tisoč glav! Te besede veljajo uasleduiku g. Rinaldinija, ako res pride, a veljajo tudi g. Rinaldiniju, ako ostane. Deželni zbori. Nulla dies sine linea — ni ga dneva brez novih krivic, ta rek velja v polni meri za deželni zbor istrski. Včeraj si je torej zopet veČina deželnega zbora v Poreču vplela novo cvetko v veliki venec svojih junaških činov. Nezaslišano je bilo uničenje volitev posl. Manditfa iu Jenka, ali pri tem so si bili gospođa vsaj nekako dosledni, ali recimo jednako pravični, oziroma krivični za oba poslanca izvoljena v isti volilni skupini. Ali kar so storili včeraj, to pa znači, da gospoda tirajo že golo in neslano komedijo v po- krajinskem parlamentu istrskem, to je cinizem, spojen nebrzdano srboritostjo; to je naravnost smešenje parlamentarnih ustanov, slonečih na svobodnem izražanju javnega menenja. Posl. Spin-e i c iu Ko z u 1 i d bila sta izvoliena v istem volilnem okraju, od istih voiilcev in ob istem postopanju pri volitvi — naj bu že zakonitem ali nezakonitem —, a volitev prvega so odobrili, druzega pa uničili. Ljudje, ki imajo kaj ziuisla za parlamentarno iu politiško moralo in ki poznajo običaje v družili parlamentih sveta, se morajo kar zgražati na takem postopanju in izvestno nam pritrde, da tacega slučaja še nimajo zabeleženega v svojih zapiskih. Res, kaj tacega je inogoče le v naši Istri, le pri naših odnošajih. V očigled taki cinični igri z ugledom zakonodajnega zastopa, se mora prenehati vera v zaresnost ljudi in bolj in bolj se nam utrja prepričanje, da imamo pred seboj — komedijaše. Propadanje vladajoče stranke meče svojo senco tudi v deželni zbor. Ker pa iz zbornice izgnani hrvatski in slovenski poslanci ne morejo več čuvati ugleda parlamentarnega načela pred javnostjo istrsko; ker je nad vse vsakdanje praske vzvišeni ugled zakonodajnega zastopa neizogiben pogoj spoštovanja do sklepov istega zastopa ; in ker je v ustavni državi merodajnim krogom dolžnest širiti zmisel za parlamentarno življenje in vspešuost istega za javni blagor: menimo, da li značilo neodpusten greh, ako bi c. kr. vlada mirno utaknila v žep tudi to drzno igro. V deželnem zboru goriškem je odgovoril vladni zastopnik na interpelaciji posl. Grče in Rojca o izgredih v Renčali in izletu tržašk ili Slovencev v Gorico oziroma na sv. Goro. (O odgovoru spregovorimo seveda obširneje, čim nam bo isti znan po svojem besedilu. Op. ured.) Slovenski poslanci so interpelovali o dogodkih radi slovenske šole v Gorici, o uravnavi potoka Lijak in o s o d n i h odnošajih. Italijanska poslanca Venuti iu Lovisoni sta interpelo-vala radi dvojezičnih napisov v Tržiču in Korminu. Poslednja interpelacija pa je morala biti že osoljena po poreških vzgledih, kajti cel6 vladni zastopnik, sicer toli prizanesljiv nasproti laški gospodi, se je čutil primoranoga — kakor poroča korespondenčni biro — odločno zavrniti nekoje izraze, tičoče se naredbe vlade. Potem se je dovolil konkurenčni prispevek za gradnjo ceste Soča-Trenta. V deželnem zboru tirolskem so italijanski poslanci zgubili svoje mandate, ker niso prihajali k sejam. Koburžan pri papežu. Princ Ferdinand, „knez" bolgarski je torej dospel v Rim, da čuje roenenje papeža o namerovanem prekrščenju princa Borisa v pravoslavno vero. Iz današnjih rimskih brzojavk je razvidno, da vatikanski krogi neugodno sodijo o tej nakani in menijo, da se ta korak ne bi dal opravičiti. Za nazore v Vatikanu je pač preznačilna vest — seveda ako je resnična —, da kardinal Rampolla, nasprotno vsem običajem, ni povruil obiska princu Ferdinandu v imenu papeževem. Italija v Afriki. Italijansko Časnikarstvo je vznemirjeno, ker še ni službenih poročil o usodi Gallianove čete in o Baratieriju sploh nobenega glasu. „Italia militare" pravi, da se morda vlada pogaja z Meuelikom o miru, toda mir da se nikakor ne sme skleniti, predno nima italijanska vojska nabeležiti sijajne zmage. Isti list sodi, da je pad utrdbe Makallč prava katastofa za Italijo v Afriki. Vlada naj točno sporoči, kaj je /. Gallianom. O „miru* sedaj ne govori več, vsaj v javnost ni nobenega glasu o pogajanju Italijanov z Meuelikom. Zasebna poročila trdć, da je Gallia-nova četa vedno se na potu proti Adigratu, se ve pod dobrim varstvom vojske ras Mangašu\ in pa Makonena. Pravijo, da Šoanci dobro ravnajo z Gallianom, toda -r- kdo ve, ked a j ga izpusti ?? Včeraj odpotovali so iz Neapelja v Eritrejo general Ellena, polkovnik Amoretti in nekoliko drugih častnikov. Z istim parnikom odšla je tudi jedna baterija topništva. Različne vesti. Imenovanja pri financi. Ces. namestnik v Trstu kakor predsednik finančnega ravnateljstva je imenoval: pisarniškega oficijala Ivana P auli na pristavom pri ravnateljstvu pomožnih uradov (v IX. pl. razr.), vpokojeuega geometra Donata G a r i m b e r t i - j a pa pisarniškim oficijalom v X. pl. razredu. Mestni svet tržaški. Nikogar menda ni presenetilo, da seje večina našega občinskega zastopa po stari svoji navadi zopet uprla ukazu namestništva, glasom katerega ima mestna občina odpreti novo jednorazrednico za Gropado iu Padrič. Saj znamo vsi, kako daleč sega „ liberalna" ljubezen uašega mestnega zastopa do nas Slovencev. No, gospoda naj le rekurirajo. Slednjič se menda pokaže, kdo je močneji: ali trma tržaških „liberalcev*, ali pa — kdo drugi. To smo omenili že tnkoj v uvodu poročila o poslednji seji našega mestnega sveta, ker je bila za nas jedino zanimiva točka v tej seji predlog šolskega odseka glede siromašne jedno-razrednice za Gropado in Padrič. Naj torej spregovori naš poročevalec. Seji z 28. t. m. (II. letošnji) predsedoval je župan dr. Pitteri. Prisotnih bilo je 33 sveto\alcev. Po odobrenju zapisnika I. seje prečitali so razna priobčila, med temi spomenico higijeniškega društva, koje predlaga jcelo vrsto zdravstvenih naredb v interesu mesta tržaškega. To spomenico so izročili zdravstvenemu odseku v poučevanji-. Zatem je stavil svetovalec dr. V e n e z i a n nujni predlog, v smislu katerega naj bi mestna delegacja naprosila policijsko ravnateljstvo tržaško, da isto ukrene primerne stroge korake, da zatrć tatvine na tržaških pokopališčih, katere tatvine se množe poslednji čas skoro od dnč do dnč. Tatovi odnašajo vence, cvetlice in celo kose nagrobnih spomenikov. Zbor je vsprejel ta nujni predlog Na to se je oglasil „nemirni duh14 dr. Spadoni Jezil se je, ker je bil zdravnik dr. Costanzo te dni potrjen za nadaljni dve leti sekundarnim zdravnikom v mestni bolnišnici. Dr. Spadeni je rekel, da bo s tem imenovanjem zapostavljeni drugi zdravniki, ki bi bili imeli pravico do te službe. (Morda celo gospod dr. Spadoni sam? Stavec). Župan je odgovoril, da je bilo to imenovanje izid tajnega glasovanja, na koje ne sme vplivati nihče. Gospoda dr. Venezian in dr. Morpurgo pa nista bila zadovoljna s tem odgovorom. Dasi je župan izjavil, da o interpelaeijahni dovoljeno razpravljati, hotela sta po. vsej sili doznati, da-li je eksekutiva priporočila dr. Costauza. Župan je to vprašanje odločno zanikal ter prestopil o tej interpelaciji na dnevni red. Koncepist dr. Rozzo prečital je „utemeljeni* predlog šolskega odseka gledć jeduorazrednice, kojo mora mestna občina osnovati vsled namest-ništvenega ukaza za vasi Gropada in Padrič. To poročilo zaključuje s predlogom, kakor smo že o-meniii, da naj mestni sv&t sklene pri namestni-štveni naredbi utok na naučno ministerstvo. V razpravi o tem predlogu spregovoril je prvi svetovalec vitez Nabergoj proti pred[ogu. Izjavil je, da nikakor ne more glasovati za ta predlog. Ne obstoje samo zakoni, ki velevajo, v katerih inerodajnih okolnostih je odpreti nove ljudske šole, ampak so tudi zakonske določbe, ki pravijo, da je treba zgraditi novo šolo povsodi tam. kjer krajevne razmere ne dopuSčajo otrokom, da obiskujejo preoddaljeno, že obstoječo šolo. In dotična zakonska določila govorć tudi dovelj jasno, kdo naj vzdržtge tako šolo, ako ima namreč potrebnih sredstev. Naša mestna občina pa ima dovoljno sredstev, in zato naj, vpoštevši obstoječe krajevne odnošaje, mestna občina že s stališča človekoljubja in tudi se stališča resnične potrebe osnuje to šolo. Kar se dostaje potrebe, naglasi! je govornik, da ne le v okolici tržaški ne obiskujejo šole vsi šolskemu obiskovanju dolžni otroci, ampak cel6 v mestu samem uživa redni pouk komaj 57 do 58«^ otrdk, ki so po zakonu dolžni obiskovati šolo. Svoj govor zaključil je svetovalec Nabergoj z opomnjo, da namerovani utok bržkone zavleče vso stvar za leto dnij, toda potem da bodo morali odpreti to šolo. (Govor Nabergojev priobčimo razsežneje, čim nam bode to dopuščal prostor. Op. ured.) Proti svetovalcu Nabergoju in za predlog šolskega odseka govtrila sta zatem svetovalca dr. Mojzes Luzzatto in dr. D o in p i e r i. O glasovanju vsprejel je zbor predlog šolskega odseka soglasno, izvzemši seveda zastopnike okolice. Ostale točke, o katerih je razpravljal mestn1 svet v tej seji, ne zanimajo slovenskega občinstva. Zato jih preskočimo. Nekoliko minut pj 1) uri zaključil je župan sejo. Za žensko podružnico sv Cirila in Metoda je podaril trgovec z lesom gold. 7.35, iztt rj uiih o l enega „ki dvomi, je-li plačal ali ne". Veselični odsek „Tržaškega podpornega in bralnega društva" v Trstu vabi na „plesni venček*, kateri bode v soboto dne 1. februvarja 1896. v dvorani „Mally", via Torrente štev. 16. I. nad. Pričetek ob 9. in bode trajal ples do 3. ure v jutro. Vstopnina : za gospode 30 nč., za gospicu '20 nč. Prijatelji društva dobro došli! K obilni u leležbi uljudno vabi Vodstvo veseličnega odseka NB. Ob enem se naznanja p. n. gosp. članom in prijateljem društva da bode drugi „plesni venček" v soboto 15. februarja v istih prostorih. Vabilo k Vodnikovi svečanosti, ki jo priredi „Narodna Čitalnica* v Vipavi dne 2. svečana 1896 v svojih društvenih prostorih. Vspored : 1. Slavnostni govoi, govori g. Ivan Božič, društveni predsednik. 2. „Bolgarska davorija", zložil F. S. Vilhar, poje mešani zbor. 3. „Bog te ohrani v cveti*, zložil Dr. B. Ipavec. 4. „Brambovska", zložil P. A. Hribar. 5. „Blaznica v prvem "nadstropji**, veseloigra v 1 dejanji. — Češki spisal F. F. Šam-berk, posl. J. Starš. Igra društveno dramatično osobje. 6. Šaljiva tombola. 7. Ples. Svira Vi Irićev septet iz Gorice. Začetek ob V,8 uri zvečer. U-stopnina : k veselici 30 kr., sedež 30 kr.; k plesu 1 gld. Preplačila se hvaležno sprejmo. llstop je dovoljen le vabljenim. K obilni vdeležbi vabi Odbor Izjeme o nedeljskem počitku. Tukajšnji službeni list objavil je predvčerajšnjem naredbo ces. namestništva, tičočo se naprošenih izjem glede določeb o nedeljskem počitku za razne industrije. Ta naredba se dostaje: Izdelujočfh obrti: a) prodajalcem naravnih in umeteljnih cvetlic dovoljeno je prodajati svoje izdelke ob nedeljah ves dan; izdelovalci umeteljnih cvetlic pa smejo le prodajati svoje izdelke ob neleljah, delati pa ne smejo ; b) brivci sinejo opravljati svoj posel v mestu (izvzemši okolico) do 4. ure pop., v drugih krajih pa do 3. ure pop. O pustni d6bi smejo delati ob nedeljah ves dan; c) peki; izdelovanje kruha dovoljeno je ob nedeljah le do 10. ure dop. in od 10. ure zvečer, prodaja kruha pa ves dan; d) s I a d š č i č a rj i smejo delati ob nedeljah do opoludne in zvečer od 10. ure naprej le take stvari, katerih prodajalnice nimajo v zalogi in katere je treba izdelati sveže, prodajati pa smejo sladščice ves dan; e) mesarji in trgovci z divjačino smejo ob nedeljah delati v me3tu Trstu do 1. ure pop., v družili krajih trž. občine pa do 1. ure popoludne iu od 5. do 7. ure pop. v dobi od 1. oktobra do 31- marca, od 6. do 8. ure pop. pa v dobi od 1. aprila do 30. septembra. Prodajalci konjskega mesa smejo sekati in prodajati ob nedeljah v mestu do 1. pop., drugod do 12.; f) trgovci s suhim m e o o m in k 1 o b a s a r j i sinejo delati v mestu Trstu do opoludne, prodajati svoje blago pa do opoludne in zvečer od 6. do 8. ure v dobi od I. oktobra do 31. marca ter od 7. do 9. ure v dobi od 1. aprila do 30. septembra; v krajih zunaj mesta pa smejo ti obrtniki delati in prodajati do opoludne, prodajati pa še od 5. do 7. ure zvečer v dobi od 1. oktobra do 31. marca in od 6. do 8. ure zvečer v dobi od 1. aprila do 30. septembra; g) mle« k a r j i sinejo delati in prodajati ob nedeljah ves dan. Ta naredba določa nadalje, da se mora onim delavcem tu navedenih obrtij, ki so delali v nedeljo nad tri ure, dovoliti naslednjo nedeljo 24 ur počitka, ali pa, če to ne bi bilo mogoče, 24 ur počitka na koji delavnik, ali pa po 6 ur počitka na dva delavnika. Pazite na otroke! Iz Sv. Križa na Krasu nam pišejo dne 28. t. m.: Dne 27. t. m. opoludne ostavila jw neka mati svojega 7letnega sinka, 5-letno deklico in 31etnega sina same doma poleg ognjišča, na katerem je žarel ogenj. Mati šla je po svojih opravkih y vas. Otroci so se igrali pri ognju in. kar ni čuda, vnela se je dekletu in najmlajšemu otroku obleka, v tem ko je bil odšel najstarši sin nekam v stran. Ko se je deček povrnil in videl svojo sestrico in bratca povita v t plamenu in čul nju obupno klicanje, tekel je jo-kaje se do bližnje hiše, kjer je povedal, kaj se je zgodilo. Prihitevsi ljudje našli so oba atroka za vratmi, povita v gosti dim. Urno so vdušili ogenj. Malemu otroku zgorelo je na vso srečo le nekoliko obleke, toda deklč bilo je na pol mrtvo in tako opečeno, da ne znam, je-li še živi. Ponesrečeno dekletce prenesli so takoj v tržaško bolnišnico. Ni treba še omeniti, kako bode ta nesreča grenila materi življenje, dokler živi. Mar ni bolje, da mati položi svoje otroke v posteljo, kadar ima kam iti in jih tako obvaruje mraza, namesto da jih posadi k žrjavici ? Nikdar ne pozabim groznega prizora, katerega sera videl in katerega je provzroCila brezbrižnost matere. Ker so stariši ponesrečenih otrok ubogi, delavskega stanu, pričeli so delavci v tukajšnjih kamenolomih nabirati med seboj milodare zanje, kakor je to pri nas stara, hvalevredna navada. Zaprt slepar. Na Dunaju zaprli so dne 28. t. m. trgovca z dvokolesi Viljelma Libkovica iz Oseka, pristojnega v Zagreb. Libkovic osleparil je Zagrebškega posestnika Zigeunerja pl. Blumdorfa za 90.000 gld., katere mu je bil poslednji posodil ▼ gotovini, (!), ker mu je bil Libkovic obečal obrestij. Zigeuner je bil pred par leti podedoval okroglih 300.000 gold. Ker pa ni znal upravljati s svojim premoženjem, izgubil je v kratkem skoro 200.000 gld., katere je bil izposodil, a vendar ga je pregovoril prebrisani Libkovic, da mu je posodil 90.000 gld. Pred par dnevi javil je Libkovic Zigeunerju, da je insolventen. Obečal mu je 20.000 gld., ako molči o tem; ako pa ga prijavi, da ne dobi ničesar. Nato je dal Zigeuner sleparja zapreti. Libkovic imel je *kla-dišča dvokoles na Dunaju in v Zagrebu. Živel je jako razkošno. Tri leta v kaznilnico zaradi 18 nč. Pred kralj, sodiščem na Reki stal je predvčerajšnjem 301etni mizarski pomočnik Anton AVollinger iz Moravske Bele cerkve, obtožen tatvine. Wollinger je bil dne 7. decembra min. leta iz pušice v Reški stolni cerkvi Itradel denar z limanicami. Na ta način ukradel je 18 novčičev. Z ozirom na dejstvo, da je kradel v cerkvi in z ozirom na okolščino, da je b 1 že petkrat kaznovan zaradi hudodelstva tatvine, obsodilo ga je sodišče na tri leta ječe. Koiedar. Danes (30.): .Tanes mil., škof: Davorina (Martina), muč. — Jutri (31.): Peter Nolaški spoznavalec. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 33 min., zatoni ob 4. uri 56 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 2 6 stop., ob 2 pop. 6.5 stop. C. Literarna komisija.4) Naturalističen prizor iz naiih dnij. Na zeleno pregrnjeni mizici leži rokopis, okoli nje pa sede v mehkih foteljih z visokimi naslonili trije kritiki: Mirko Gorjanec, Vioko Dobrić In Tomaž Resnica. Mirko G o r j a n e c : Moje stališče je jasno. Pisatelj, ki more v jednajstih vrsticah nakupičiti vse slabe lastnosti in vse — žal, resnične — napake mojega stanu, ne more dobiti mojega glasu. Nikdar ne! Tomaž Resnica: A to so vendar le tipi, kakoršne ima vsak stan! Vseh vaših kolegov pa ne smeši. M. Gorjanec: Vem, a zakaj se slika tu le kar četvorica slabih, smešnih in nečastnih mojih kolegov ? Naš stan je „svet" stan in dolgo smo se borili za njegov ugled ; zato ne privolim nikdar, da bi se tako neusmiljeno kosilo po naših glavah. Tom. Resnica: Vsak stan ima dobrih in slabih članov. Nihče ne more zahtevati, da bi slikal pisatelj n. pr. le duhovite profesorje, ženijalne umetnike, uzorne učitelje itd.! Ako pesnikova snov zahteva slabih tipov, ne more se mu braniti, da si vzame iz življenja značaj, ki mu baš prija. — Sicer pa ne urnem, zakaj bi imel baš vaš stan ta privileg, da bi se ga moralo samo hvaliti *) Nedavno temu žu smo oinonili, da sti nam došli dve razpravi o „Ljublj, Zvonu" : jedna je kar navdušena za pot rejalizma (slikanja življenja, kakorino je v resnici z vseini svojimi fliibostmi), ki j« je baje nastopil omenjeni list; i druga i>a odločno svnri pred to smćrjo. Ti razpravi priob- I čun o čiru je temu pritrdil nadzorovalni odsek našemu listu. A tudi naš kamniški podlistkar se je rezko izrekel proti brezobzirnemu razkrivanju slabosti ir. gnilavi v človeški družbi. Nu adreso tega poslednjega jo menda naslonjena ta „Litenirna komisija". Op uredništva. o drugih pa bi se smelo pi- a vendar pisatelji so radi v deželo ki blaži in idejalizovati, sati vse ? I M. Gorjanec: Vem, vse vem, ne odneham niti za las ! — Nikdar ne. Vicko D o b r i č : Jaz pa bi ugovarjal temu romanu še z druzega in takisto imenitnega stališča. Naturalizem, ta umazana spaka ni za nas, zdravo še in sveže ljudstvo. T. Resnica: Oho! Tudi v naši krvi je mnogo gnilega. Slep je, kdor meni, da je baš pri nas vse uzorno. V. D o b r i č : Vem, vse vem, a ne odneham niti za las! — Tudi v slovenski krvi je mnogo umazanega, zatorej pa se je je treba — ogibati, Tom. Resnica: Oho, oho ! Bolezen, katero skrivamo, se razvije v smrtonosno; — rana. katero takoj ne izrežemo z žarečim železom, postane kužna, vsem opasna. Mar ne ? M. Gorjanec: O mati rejalistika, i jaz te sovražim iz dna duše! Le po nji! V. D o b r i č : Vse res g. Resnica ... ali masa odločuje povsod. Veliko nevoljo bi vzbudilo za to v našem nepokvarjenem... . Tom. Resnica: Ne pretiravajte zopet! Kjer je mnogo luči, je tudi mnogo sence. Ne bodimo hinavci ter ne slepimo — lastnih očij! V. Dobrič:... — v našem, v masi še nepokvarjenem narodu, ako bi slovenski zašli v mlakužo naturalizma, misleči, da tega — moderni; ka-li? Mirko Gorjanec: Nazaj, nazaj sveto! — na stezo jasne idejalnosti, duh in srce. Bravo, Dobrič! Toin. Resnica: Na?aj v dobo jokavega svetobolja — nazaj v rožnobojni romanticizem, — nazaj pod idejalno zastavo gospe Pavline Pajkove! V. Dobrič: D&, dš, nazaj k našim starim, a večno krasnim idejalom ! Krasnim idejalom ! Kdor ima razum za vse, kar je lepo in blago, bo z menoj vred zaničeval trivijalnost in brezboštvo. T. Resnica: Oj logika! Lepota — brezboštvo ! — Morimo naj torej pisatelje, ki nam kažo svet v pravi, resnični, rejalistični luči? Pobijamo naj poete, ki nam vstvarjajo značaje, imajoče meso in kri, vzete iz naše srede, ~ nam v posnemo ali svarilo ? Slovensko slovstvo jedino naj ne sledi razvitku in napredku ; le naši pisatelji naj bodo neiskreni idejalisti, kažoči nam puhle izrodke laž-njive domišljije ? ! O, kam pridemo! V. Dobrič: Pesniki naj nam kažo le uzoret saj propalic vidimo itak mej seboj dovelj! Čitanje naših del naj nam bode naslada, prijetno mamilo-ne pa — izpovedanje vesti 1 T. Resnica: Tajimo torej svoje grehe in — poboljšamo se brez „izpovedi". Izborno! V. Dobrič: Sam se obsoja, kdor zagovarja naturalizem, to potuho umetnikom in oporo mora-lično, oziroma estetično pokvarjenim duhom, ki trhlost svojega propalega genija skrivajo za hrbet gnile materije! M. Gorjanec: Strmim nad vašo globoko učenostjo ter se z vami povsem strinjam, gospod kolega! T. Resnica: Tudi jaz — strmim I Zola, Maupassant, Daudet, Bourget, Ibsen, Strindbergi, Tolstoj, Dostojevskij, Heyse in Sudermanii . . . vsi ti in še drugi so bili torej .moralno in estetično propali geniji* ? In oni slovenski pisatelji, ki jih skušajo posnemati, so nastopili pot — .okoli svinjaka* ? M. Gorjanec: Gotovo! Zlasti, če so ka-rikovali tudi moje kolege, .sveti* moj stan.... T. Resnica: Sancta simplicitas!' Ne' jemljem vama nazorov, saj pravega napredka in razvitka ne more zadržati nobena človeška sila. . . . Rečem pa samo še; oni ni nemoralen, ki razkriva v lepi in mični obliki rane, razjedajoče skrivaj še, a opasno, telo našega naroda Ni nemoralen, ki kaže grehe v našem socijalnem, političnem in literarnem življenju; ni nemoralen oni, ki biča in šiba tudi slovensko hinavstvo, laži-rodoljubje in talmi-čedtiosfc . . . ne, naš dobrotnik je ; hvala in čast mu! Nemoralni ste pa vi, ki natikate ljudstvu črne naočnike, da ne vidi svojih lažnjivih prijateljev in sebičnih izsesovalcev, da časti propalice ter ne pozna propadov.... Vi ste nemoralni, ker slepite ljudstvo, zakrivajoči mu resnico in slikajoči mu vse v luči, ki koristi le — v a m ! O, le zadržujte kolo časa. a kmalu omagate in drčalo bo svojo pot i preko vaših trjipel! — Govoril sem. — Sapienti sat! Najnovejše vesti. Trst 29 Deželni zbor tržaški bode imel jutri zvečer svojo III. sejo. Na dnevnem redu so samo 4 točke, med temi poročilo deželnega odbora o predlogu poslanca Cambona gledč varstva osebne svobode. London 23. .Office Reuter" javlja včerajšnjega dne iz Carjegagrada : Sultan je ukazal, da je uzeti iz uradniške blagajne 120.000 frankov kot .posojilo*, da se s tem denarjem pokrijejo najnujniše državne potrebe. Lonilon 29. .Office Reuter* preklicuje vest o oboroževanju ruskega brodovja in o načrtih gledf razdelitve Turčije. Položenje v Turčiji je nespremenjeno. Trgovinske bnojuvke. Bndlmpaita. Pšenica za jesen 7.307.91 Picnies s* ■pomlad 1896 70.1 —.— do 7.02. Oves za spomlad «.06-6.08 --H*, fa spomlad 6 37 «.39 Keruza s& oktober —.— maj-juni 1896 4.35-4.37 Pšenic* nova od 7b kil. f. 7-06-715 od 79 kil. f. 710 -7.20., od 80 kil. f. 7.15-725 od 81.kil r. 7 05 -7-35. od H« kil. for. 7.35—7.40. - .le^men 5*40 7.80 proao 6 00—6-40. Pšenica stalno; prodaja 12.000 m t. Bt. R rž uživa dobro povpraševanje 21/, od nč. dražje Vreme : mrzlo." Praga. NoraJmirmn sladkor r. I4.8r>. —., za maj 15.15. Oktober-december 14.07. silno rastoče ! Praga. Centrifugal novi, poplavljen v Trni «4 carino vred odpoSiljatev preoej f. SI-75-32,— Concusse 19.75—38'— Četvorni 33 50-34.—. V glavah fmtdili) 34.— 24. 5 jako atAlno Bavre. Kavi* flanto* good avernge za jnnuvar 84'25, za naj 80.— Jako mlačno Hamburg. Bariton uo»d »vera*« %» januvar tj9.— ta mara 66.76 za mej 65.75. Cene padajoče! Dun^Jak« bona 1 Državni dolg 20. januvarja papirja . . . . v »rebru . . Avatrijaka renta v zlatu , . v kronali , Kreditne akcij« . , , . London 10 Lat........I'21.24 Hapoleoni......... 'J.til'/, SO mark .......11.hh 100 italj. lir ... 44M dan»» 100.65 100 95 122 40 100,65 372.25 včeraj 100 75 1"1.-122.60 100 «0 372 50 191 :?o «■51»/, 11.86 14 25 S'M slovenskih starišev, star 14 let končal 5. razred slovenske šole pri sv. Jakobu, želi vstopiti kakor vajenec v kojo slovensko trgovino. — Pobližje pri uprav-ništ.vu našega lista. Za svojo, na veliki in zelo živahni cesti T r s t - R e k n stoječo hišo in gospodarska poslopja iščem najemnika, ki bi hotel vzeti v zakup tudi krčmo in ki bi imel dovoljna, sredstva in sposobnosti za ustanovitev prodajalnice z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drolmo in debelo. Pripravljen sem v prvem letu vdeleževati se tega podjetja z delom in denarjem. Radi svojeCasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse pose.-tvo, ležeče blizu svetovno znani Škocjanskih jam, proti plačilu na o vseh lekarnah. Laatnik politična društva „Ediaa«ti". Izdavatalj in ^djrov.mi urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Moki..' v Trstu. •h,