ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« L Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: Moderna socialna država in večja zaposlenost ^ w , . • cHT 2. Šifra projekta:_ V5-0462 3. Naslov projekta: Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva -t-tr 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: revščina, materialna deprivacija, starejši ljudje 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: poverty, material deprivaton, elderly 5. ^aziv nosilne raziskovalne organizacije: Inštitut za ekonomska raziskovanja 5.I . Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 6. Sofmancer/sofmancerji: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 7813 dr. Nada Stropnik Datum: 25.2.2010 Podpis vodje projekta: dr. Nada Stropnik Podpis in žig izvaj^ca: dr. Bc^'Majcen DiiMor lER IL Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilj i proj ekta doseženi? a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela': (Obsežno raziskovalno poročilo je priloga k temu poročilu.) Kvantitativna analiza (lER) Kvantitativna raziskava se osredotoča na revščino in materialno deprivacijo v letu 2005 (predvsem v Sloveniji, pa tudi v drugih državah EU), ob tem pa opisuje in poskuša pojasniti spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivni percepciji revščine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju 1997-2007. Vir podatkov so Anketa o življenjskih pogojih (EU-SILC 2005) in pet Anket o porabi gospodinjstev (APG 1997-1999, APG 1999-2001, APG 2001-2003, APG 2003-2005 in APG 2005-2007). Analiza zajema osebe, stare 16 let in več, pri tem pa razlikujemo med mlajšimi osebami (starimi 16-54 let) in starejšimi osebami (starimi 55 let in več). Analizirali smo več vidikov revščine (absolutni dohodkovni položaj, obseg in globino relativne revščine, subjektivno zaznano revščino) in dohodkovno neenakost. Primerjali smo strukturo izdatkov za življenjske potrebščine (ter strukturo vseh potrošnih in nepotrošnih izdatkov) vseh in relativno revnih oseb, saj struktura izdatkov odraža življenjsko raven. Analizirali smo absolutni dohodkovni položaj starejšega prebivalstva Slovenije: ugotovili smo strukturo virov dohodka, analizirali mediano dohodka posameznih skupin prebivalstva ter jo primerjali s subjektivno ocenjenim najnižjim mesečnim neto dohodkom, ki bi gospodinjstvu anketiranca omogočal, da bi shajalo. Na podlagi dohodkovne porazdelitve smo ugotovili zastopanost starejšega prebivalstva v posameznih dohodkovnih decilih. Z Ginijevim količnikom smo izmerili dohodkovno neenakost. Analizirali smo obseg relativne revščine, tj. delež oseb, katerih dohodek ne dosega 60% mediane ekvivalentnega dohodka. Ocenili smo tudi globino denarne revščine (vrzel revščine). Na podlagi odgovorov na vprašanje, kako gospodinjstvo, v katerem oseba živi, shaja s svojimi mesečnimi prihodki, smo ocenili subjektivno revščino. Ugotovili smo razmeroma majhno prekrivanje oseb, ki so relativno in subjektivno (ne)revne. Iz dejstva, da s svojimi prihodki z velikimi težavami shaja le tretjina relativno revnih oseb, s težavami pa še dodatna tretjina, smo sklepali, da biti relativno reven še zdaleč ne pomeni biti reven tudi v absolutnem smislu. Obseg relativne revščine je po definiciji posledica porazdelitve dohodka in ne pove ničesar o tem, kako revni so ljudje. Ugotovili smo različne vidike materialne deprivacije relativno revnih starejših oseb (starih 55 let in več) v Sloveniji. Materialno deprivacijo smo presojali na podlagi podatkov o finančni stiski, lastništvu trajnih potrošnih dobrin, lastnostih stanovanja ter dostopnosti zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev. Primerjali smo materialno deprivacijo relativno revnih in nerevnih starejših oseb. Materialno deprivacijo (relativno revnih) starejših oseb smo primerjali s položajem (relativno revnih) oseb, starih 16-54 let._ ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Na podlagi podatkov petih Anket o porabi gospodinjstev smo analizirali spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivnem zaznavanju revščine ter dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju 1997-2007. Primerjali smo rezultate za osebe, stare 16-54 let, in za starejše osebe, tudi po starostnih skupinah in generacijah. V letih 2005-2007 seje v primerjavi z leti 2001-2003 stopnja revščine vseh oseb v Sloveniji zvišala, in sicer bolj med starejšimi kot mlajšimi. Revščina se je tudi poglobila. Posebno pozornost smo namenili mejni starostni skupini (55-65 let), v kateri smo razlikovali med aktivnimi in neaktivnimi osebami. Analizirali smo relativni dohodkovni položaj starejšega prebivalstva (oseb, starih 55 let in več) v vseh državah Evropske unije, (morebitne) materialne težave/stiske in subjektivno oceno lastnega položaja, ter rezultate primerjali s tistimi za osebe, stare 16-54 let. Analiza je presečna in temelji na datoteki EU-SILC 2005. Z modelom binarne logistične regresije smo statistično dokazali, kateri dejavniki (poleg dohodka) določajo, ali bo starejša oseba relativno revna ali ne. Preverili smo vpliv nekaterih individualnih lastnosti starejše osebe in lastnosti gospodinjstva, v katerem starejša oseba živi. Model je presenetljivo pokazal, daje za starejše ženske v primerjavi s starejšimi moškimi (ob enakih vrednostih vseh ostalih spremenljivk) verjetnost relativne revščine manjša. Višje stopnje tveganja revščine za ženske kot za moške tako lahko pojasnimo z dejstvom, da so ženske v povprečju starejše, imajo nižjo izobrazbo ter živijo v drugačnih gospodinjstvih kot moški. Kvalitativna analiza (FDV) V času demografskih sprememb in družbe staranja postaja vprašanje kakovosti življenja starejših vse bolj pomembno. V projektu "Revščina in materialna deprivacija starejših" razumemo revščino kot kompleksnejši pojem, ki ni povezan le z monetarnim vidikom, tj. nizkimi dohodki, ampak je kompleksnejši pojem, ki se v sodobni sociologiji pogosto razširjeno pojmuje kot koncept socialne izključenosti. Po razlagi nekaterih avtorjev je torej termin socialna izključenost širši od termina revščina, saj naj bi obsegal ne le šibke materialne vire ampak tudi nezmožnost participacije v ekonomskem, političnem, kulturnem in socialnem življenju, po nekaterih definicijah pa tudi izključenost iz prevladujoče usmeritve družbe (Duffy 1995). Temeljno raziskovalno vprašanje na katerega smo odgovarjali se je glasilo: Kateri vidiki revščine in materialne deprivacije so najbolj pereči ter kakšne strategije (coping strategies) uporabljajo starejši pri spopadanju z revščino? Poglobljeno raziskovanje problematike revščine in materialne deprivacije starejših ter celovit odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje je terjal kvalitativni pristop, ki je temeljil na metodološkem pristopu Grounded Theory. Sprva so bile identificirane najbolj ranljive skupine starejših s pomočjo kvantitativne analize in ekspertne presoje relevantnih akterjev na področju zagotavljanja kakovosti življenja starejših. Pri tem smo se obrnili na Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Zvezo društev upokojencev Slovenije. Opravljenih je bilo 30 intervjujev, ki smo jih analizirali v skladu z uveljavljenimi postopki kvalitativne anlize v Grounded Theory. Ključne ugotovitve: Kot najbolj pereč vidik so se pokazala akumulirana tveganja, ki pomenijo akumulacijo različnih vidikov revščine. V teh primerih gre predvsem za prekrivanje ekonomskih dejavnikov z zdravstvenimi težavami ter z nefunkcionalnim omrežjem socialne opore posameznika. Ugotovljenje strategije shajanja z revščino oz. socialno izključenostjo smo razdelili na pasivne in aktivne strategije. Pasivne strategije pomenijo predvsem omejevanje in zmanjševanje potreb (npr. omejevanje nujnih popravil, večjih nakupov, črpanje prihrankov). Aktivne strategije pa označujejo strategije kjer si posamezniki priskrbijo dodatne vire in resurse, s katerimi se uspešneje spopadajo s slabim socialnim in finančnim stanjem (kot so na primer iskanje dodatnih finančnih virov dohodka, samooskrba s hrano). Na koncu smo oblikovali nekatera priporočila, s katerimi bi se dalo izboljšati kakovost življenja starejših. 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen je potencialni pometf rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: ^ a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; 1X1 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; 1X1 c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, kije usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmeijeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; ^ g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; 1X1 h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. 2 Označite lahko več odgovorov. 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Kvantitativna analiza (lER) Rezultati raziskave dajejo vpogled v dohodkovni položaj in materialno prikrajšanost starejšega prebivalstva, tako vsega kot tistega, ki po veljavnem kriteriju sodi med relativno revne. Pokazali smo globino problemov in prioritetna področja nadaljnjega poglobljenega raziskovanja s ciljem povečanja socialne vključenosti tega segmenta prebivalstva. Naše ugotovitve in predlogi so lahko ena od podlag za pripravo ukrepov za izboljšanje položaja starejšega prebivalstva. Poudarili smo, da imajo sedanji kazalniki tehtne metodološke pomanjkljivosti, ki omejujejo njihovo uporabnost pri ugotavljanju dejanskega ekonomskega položaja prebivalstva, identificiranju najbolj ogroženih (marginalnih) skupin (starejšega) prebivalstva ter opredeljevanju področij in načinov za ukrepanje. To je seveda velika ovira za izbiro in primerno ciljanje ukrepov. Iz metodoloških pomislekov (omejitev) izhaja, da doseganja cilja Strategije razvoja Slovenije (da se bo zmanjševala revščina) ni primemo spremljati predvsem s kazalniki socialne povezanosti (tako imenovanimi Laekenskimi indikatorji), ki so dejansko različni kazalniki relativne revščine in dohodkovne neenakosti. Kvalitativna analiza (FDV) Neposredni rezultati raziskovalnega projekta so predvsem v induktivno identificiranih problemih starejših, ko so le-ti soočeni s pomanjkanjem ter v kvalitativnem opisu strategij shajanja z revščino starejših, upokojenih prebivalcev Slovenije. Z vidika napredka znanja in razvoja znanosti klasifikacija strategij prinaša pomembne novosti na znanstvenem področju, ki je še premalo raziskano, ter hkrati kaže na pomembnost kvalitativnega raziskovanja kompleksnih družbenih fenomenov. Končno uporabno vrednost imajo predlagani ukrepi, ki smo jih oblikovali na podlagi analiziranih strategij, s katerimi bi se dalo izboljšati položaj in kakovost življenja starejših ter povečati njihovo socialno vključenost._ 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Kvantitativna analiza (lER) Naše ugotovitve in predlogi so lahko ena od podlag za pravočasno pripravo na čas, ko bodo starejše osebe predstavljale veliko večji delež prebivalstva Slovenije kot danes. Zaradi ugotovljenih in zaenkrat nepojasnjivih neskladij med kazalniki, ki kažejo različne vidike revščine, predlagamo izvedbo dodatnih raziskav. Te bi se morale osredotočiti na ugotavljanje in merjenje vpliva dejavnikov, za katere menimo, da so verjetni vzrok za tako majhno prekrivanje oziroma korelacijo med rezultati. Predlagamo, da bi najprej raziskali naslednje možne poglavitne razloge za neskladje: 1. morebiten prenizek prag tveganja relativne revščine, zaradi česar med revne ne zajamemo precejšnega deleža oseb iz gospodinjstev z mesečnimi dohodki, s katerimi shajajo z velimi težavmi ali s težavami; 2. obseg denarnega dohodka, ki v anketi ni zabeležen oziroma je zamolčan (dohodek iz sive ekonomije, transferji med fizičnimi osebami ipd.); 3. obseg nedenarnega dohodka, ki v anketi ni zabeležen (npr. različne oblike pomoči v naravi); 4. nerealno visoka ali pa izjemno nizka pričakovanja oseb z izkazanim nizkim dohodkom; 5. morebiten vpliv različnih drugih virov nezadovoljstva in drugih težav na subjektivno oceno lastnega dohodkovnega položaja. Možnosti za identifikacijo teh razlogov so se povečale z uvedbo ankete EU-SILC, ki je panelnega značaja in omogoča ugotavljanje dolgotrajnejšega tveganja relativne revščine (izpostavljenost tveganju relativne revščine v obdobju treh ali več zaporednih let). Ob privolitvi anketirancev bi z njimi lahko izvedli poglobljene intervjuje z namenom ugotoviti, kako se jim je ob (zelo) nizkih dohodkih v tem času uspevalo preživljati. Kvalitativna analiza (FDV) S kvalitativno analizo strategij starejših pri spopadanju z revščino usmerjamo pozornost k problemom starejših ter predvsem njihovi aktivnosti, torej predstavljanju starejših kot aktivnih in inovativnih članov družbe in ne le pasivnih prejemnikov pomoči. Dolgoročno razultati tovrstnega projekta z akumulacijo znanstvenih spoznanj o vsakdanjem življenju starejših ponujajo informacije ter možna orodja za oblikovanje usmerjenih politik na tem področju, ki spodbujajo kakovost življenja starejših, medgeneracijsko solidarnost in sožitje ter družbeno blaginjo v celoti._ 3.5. Kj e obstaj a verj etnost, da bodo vaša znanstvena spoznanj a deležna zaznavnega odziva? ^ a) v domačih znanstvenih krogih; b) v mednarodnih znanstvenih krogih; ^ c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofmancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Kvantitativna analiza (lER) Imeli sva odmevne referate na temo majhnega prekrivanja revnih oseb po različnih kazalnikih. Predvsem gre za ugotovitev, da velik odstotek relativno revnih oseb subjektivno ne zaznava, da bi zelo težko shajale s svojim dohodki. S tem se ukvarjajo raziskovalci tudi v drugih državah EU. Ideja je, da bi se oblikovalo kazalnike večvrstnega pomanjkanja, ki bi zaobjeli nizek dohodek, deprivacijo v življenjskem stilu in subjektivno zaznavo revščine. Veliko zanimanje je pritegnila tudi razlaga vsebine kazalnikov revščine, predvsem stopnje tveganja relativne revščine, in posledično omejene uporabe teh kazalnikov za ugotavljanje dejanskega pomanjkanja. Kazalniki materialne prikrajšanosti so pritegnili pozornost vodstva Zveze društev upokojencev Slovenije. Izražen je torej bil interes tako strokovne in znanstvene javnosti kot snovalcev politik in splošne javnosti. Kvalitativna analiza (FDV) Rezultati so zanimivi za oblikovalce javnih, informiranih politik, različne organizacije in akterje s področja zagotavljanja kakovosti življenja starejših, še posebej pa so izrazili zanimanje na Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana ter na Zvezi društev upokojencev Slovenije._ 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt? 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami. 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. ^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ 6. Druge reference'* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:_ Stropnik, Nada, in Nataša Kump: Relativna revščina in materialna deprivacija v Evropski uniji. Vabljeno plenarno predavanje na XIV. dnevih Socialne zbornice, Portorož, 20.-21. november 2008. Stropnik, Nada, in Nataša Kump: Spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivni percepciji revščine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju 1997-2007. Referat na posvetovanju Slovenski regionalni dnevi 2009: Razvojni izzivi Slovenije. Otočec, 24.-25. 9. 2009. Kump, Nataša, in Nada Stropnik: Socialno-ekonomski položaj starejšega prebivalstva. V Valentina Hlebec (ur.). Starejši ljudje v družbi sprememb. Aristej, Maribor, 2009, str. 77-93. Kump, Nataša, in Nada Stropnik: Uporaba podatkov APG in EU-SILC za raziskovalne namene. Referat na 19. statističnih dnevih, Radenci, 9.-11. november 2009. Power Point prezentacija dostopna na: http://www.stat.si/StatisticniDnevi/Docs/Kump_Stropnik-Uporaba%20podatkov%20APG%20in%20SILC_ppt.pdf. * Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Inštitut za ekonomska raziskovanja Institute for Economic Research REVŠČINA IN MATERIALNA DEPRIVACIJA STAREJŠEGA PREBIVALSTVA Projekt v okviru CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA "KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013" V LETU 2006 Vodja projekta: Direktor lER: dr. Nada Stropnik dr. Boris Majcen Raziskovalna skupina: mag. Nataša Kump doc. dr. Maša Filipovič Hrast izred. prof. dr. Valentina Hlebec asist. dr. Andreja Vezovnik Matic Kavčič Ljubljana, februar 2010 Raziskavo sta v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta (CRP) »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Natisnjeno in založeno na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani v 50 izvodih. Copyright © Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, 2010. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.344.23-053.88(4 97.4) STROPNIK, Nada Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva : projekt v okviru Ciljni raziskovalni program Konkurenčnost Slovenije 2005-2013 v letu 2005 / vodja projekta Nada Stropnik. Ljubljana : Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2010 ISBN 978-951-6543-73-6 250325760 Vse pravice pridržane. Nobenega dela tega gradiva se brez predhodnega privoljenja lastnikov avtorskih pravic ne sme reproducirati, shranjevati ali prepisovati v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače. Povzetek Kvantitativna raziskava se osredotoča na revščino, dohodkovno neenakost in materialno deprivacijo v letu 2005 (predvsem v Sloveniji, pa tudi v drugih državah EU), ob tem pa opisuje in poskuša pojasniti spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivni percepciji revščine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju 1997-2007. Vir podatkov so Anketa o življenjskih pogojih (EU-SILC 2005) in pet Anket o porabi gospodinjstev (APG 1997-1999, APG 1999-2001, APG 2001-2003, APG 2003-2005 in APG 2005-2007). Analiza zajema osebe, stare 16 let in več, pri tem pa razlikujemo med mlajšimi osebami (starimi 16-54 let) in starejšimi osebami (starimi 55 let in več). Majhno prekrivanje relativno in subjektivno (ne)revnih oseb kaže, da biti relativno reven še zdaleč ne pomeni biti reven tudi v absolutnem smislu. Kazalniki relativne in subjektivno zaznane revščine imajo tehtne metodološke pomanjkljivosti, ki omejujejo njihovo uporabnost pri ugotavljanju dejanskega ekonomskega položaja prebivalstva, identificiranju najbolj ogroženih (marginalnih) skupin (starejšega) prebivalstva ter opredeljevanju področij in načinov za ukrepanje. Zato predlagamo, da bi se ti kazalci dopolnili z intervjuji z osebami, ki so več let zapored izpostavljene relativni revščini ali pa menijo, da z dohodki shajajo zelo težko ali težko. Materialno prikrajšanost smo presojali na podlagi podatkov o finančni stiski, lastništvu trajnih potrošnih dobrin, lastnostih stanovanja ter dostopnosti zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev. Primerjali smo strukturo izdatkov za življenjske potrebščine (ter strukturo vseh potrošnih in nepotrošnih izdatkov) vseh in relativno revnih oseb, saj struktura izdatkov odraža življenjsko raven. Z modelom binarne logistične regresije smo preverili vpliv nekaterih individualnih lastnosti starejše osebe in lastnosti gospodinjstva, v katerem starejša oseba živi, na to, ali bo starejša oseba relativno revna ali ne. Model je presenetljivo pokazal, daje za starejše ženske v primerjavi s starejšimi moškimi (ob enakih vrednostih vseh ostalih spremenljivk) verjetnost relativne revščine manjša. Višje stopnje tveganja revščine za ženske kot za moške tako lahko pojasnimo z dejstvom, da so ženske v povprečju starejše, imajo nižjo izobrazbo ter živijo v drugačnih gospodinjstvih kot moški. Cilj kvalitativne raziskave je bil analizirati kakšne strategije {coping strategies) uporabljajo starejši pri spopadanju z revščino, pri čemer smo pozornost usmerili na različne vidike socialne izključenosti, ki se povezujejo s samim stanjem t.i. monetarne deprivacije. V ta namen smo izvedli 30 poglobljenih intervjujev s starejšimi, ter jih analizirali. Kot ključni vidiki socialne izključenosti so se poleg materialne deprivacije pokazali še: težave z zdravjem, problemi z mobilnostjo, socialna izoliranost, nedostopnost zdravstvenih in ostalih storitev ter nerazpoložljivost trajnih potrošnih dobrin. Analiza je tudi pokazala, da starejši uporabljajo veliko število različnih strategij, s pomočjo katerih se spopadajo z revščino. Te smo razdelili na pasivne in aktivne. Pasivne strategije pomenijo predvsem omejevanje in zmanjševanje potreb (npr. omejevanje nujnih popravil, večjih nakupov, črpanje prihrankov). Aktivne strategije pa označujejo strategije kjer si posamezniki priskrbijo dodatne vire in resurse s katerimi se uspešneje spopadajo slabim socialnim in finančnim stanjem (kot so na primer iskanje dodatnih finančnih virov dohodka, samooskrba s hrano). Na podlagi analize so dana tudi nekatera priporočila za oblikovanje javnih politik. Summary A quantitative analysis is focused on poverty, income inequality and material deprivation in 2005 (in Slovenia, and also in other EU Member States). It also describes and tries to explain differences in the extent and depth of relative poverty, subjective perception of poverty and income inequality in Slovenia in the period 1997-2007. The data sources are the Survey on Income and Living Conditions (EU-SILC 2005) and five Household Expenditure Surveys (HES 1997-1999, HES 1999-2001, HES 2001-2003, HES 2003-2005 and HES 2005-2007). We analysed the situation of persons aged 16 years and over, and compare the "younger" (aged 16-54 years) and "older" persons (aged 55 years and over). Small overlap of persons who are poor according to relative and subjective criteria indicates that being relatively poor does not automatically mean being poor in an absolute sense. Indicators of the relative poverty and the subjectively perceived poverty have serious methodological drawbacks that limit the use of these indicators in evaluation of the economic position of the population, identification of the most threatened (marginal) groups of the (elderly) population, as well as in defining areas where, and methods how, to intervene. We consequently propose to complement these indicators by inteviews with persons at risk of persistent relative poverty and those evaluating to make ends meet with (great) difficulty. Material deprivation was evaluated on the basis of financial constraints, ownership of durables, quality of housing, and meeting the needs for medical and dental examination or treatment. Since expenditure reflects the level of living, the structure of consumption expenditure (and expenditure as a whole) of all and relatively poor persons was compared too. Using a binary logistic regression model, we checked the influence of some individual characteristics of the elderly and that of the characteristics of households in which the elderly live on the probability that the elderly person will be relatively poor. Surprisingly, the model has shown a lower probability of relative poverty for elderly women than for elderly men (controlling for other variables) Actual higher poverty rates for women than for men can be explained by higher average age and lower attained education of women, and by the characteristic of households they live in. The aim of the qualitative study was to analyse what were the coping strategies used by elderly people dealing with poverty. In our study we focused on different aspects of social exclusion in connection with monetary deprivation. In order to explore the phenomena of poverty and social deprivation, thirty in-depth interviews with elderly people were conducted and analysed. In addition to previously mentioned material deprivation several other key aspects of social exclusion emerged as relevant: health problems, problems with mobility, social isolation, inaccessibility of health and other services and the unavailability of durable consumer goods. The study showed that elderly people use a number of different strategies helping them in dealing with poverty. These have been divided into passive strategies, meaning the limitation and reduction of needs (such as limiting the emergency repairs, major purchases, pumping savings) and active strategies, when individuals provide themselves with additional resources to successfully face a grim reality of social and financial situation (such as search for additional sources of financial income, food self-handling). Based on the results of the analysis, some recommendations for the creation of public policies are also given. KAZALO I. KVANTITATIVNA ANALIZA (Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana) 1. UVOD..................................................................................................................................1 1.1 Različni vidiki revščine..................................................................................................3 2. PODATKI IN METODA.....................................................................................................5 3. RAZLIČNI VIDIKI REVŠČINE STAREJŠEGA PREBIVALSTVA V LETU 2005: KAJ IN KOLIKO SE SPREMENI V STAROSTI...............................................................9 3.1 Absolutni dohodkovni položaj.......................................................................................9 3.1.1. Dohodkovni viri.................................................................................................9 3.1.2. Mediana dohodka.............................................................................................10 3.1.3. Najnižji mesečni dohodek, s katerim bi lahko shajah......................................10 3.2 Dohodkovna porazdelitev in dohodkovna neenakost...................................................11 3.2.1. Dohodkovna porazdelitev................................................................................11 3.2.2. Dohodkovna neenakost....................................................................................12 3.3 Relativna revščina........................................................................................................12 3.3.1. Globina relativne revščine................................................................................16 3.4 Subj ektivno zaznana revščina vseh oseb in relativno revnih oseb...............................17 4. MATERIALNA DEPRIVACIJA STAREJŠEGA PREBIVALSTVA..............................20 4.1 Finančna stiska.............................................................................................................20 4.2 Trajne potrošne dobrine...............................................................................................27 4.3 Stanovanj ski standard...................................................................................................30 4.4 Dostopnost zdravstvenih specialističnih storitev in zobozdravstvenih storitev...........35 5. TRENDI GIBANJA REVŠČINE IN DOHODKOVNE NEENAKOSTI MED STAREJŠIM PREBIVALSTVOM V OBDOBJU 1997-2007..........................................36 5.1 Revščina: kaj se spremeni v starosti?...........................................................................36 5.1.1. Obseg relativne revščine..................................................................................36 5.1.2. Globina relativne revščine................................................................................37 5.1.3. Subjektivno zaznavanje revščine.....................................................................39 5.1.4 Analiza po generacij ah.....................................................................................41 5.1.4.1 Sprememba razpoložljivega dohodka v primerjavi s povprečno plačo........41 5.1.4.2 Struktura dohodkovnih virov.......................................................................42 5.2 SPREMEMBE DOHODKOVNE NEENAKOSTI......................................................44 5.2.1. Porazdelitev po decilnih skupinah....................................................................44 5.2.2. Ginijev količnik................................................................................................44 6. DEJAVNIKI TVEGANJA RELATIVNE REVŠČINE MED STAREJŠIMI OSEBAMI 46 7. RAZLIKE MED AKTIVNIM IN NEAKTIVNIM PREBIVALSTVOM, STARIM 55- 65 LET................................................................................................................................49 7.1 Socialno-ekonomska struktura aktivnih in neaktivnih..................................................49 7.2 Razlike v absolutnem dohodkovnem položaju............................................................52 7.2.1. Mediana dohodkov v primerjavi s povprečno plačo.........................................52 7.2.2. Struktura dohodkovnih virov............................................................................52 7.2.3. Prejemniki denarne socialne pomoči................................................................53 7.3 Dohodkovna neenakost.................................................................................................54 7.3.1. Porazdelitev po decilnih razredih......................................................................54 7.3.2. Ginijev količnik................................................................................................56 7.4 Relativni dohodkovni položaj.......................................................................................56 7.4.1. Tveganj e relativne revščine..............................................................................56 7.4.2. Globina revščine...............................................................................................57 7.5 Subj ektivno zaznana revščina.......................................................................................57 8. STRUKTURA IZDATKOV STAREJŠEGA PREBIVALSTVA......................................59 9. REVŠČINA IN MATERIALNA DEPRIVACIJA V EVROPSKI UNIJI..........................62 9.1 Relativni dohodkovni položaj starejših oseb................................................................62 9.2 Relativna revščina.........................................................................................................63 9.3 Subjektivna revščina.....................................................................................................67 9.4 Primerjava najnižjega mesečnega dohodka, s katerim bi lahko shajali, in praga tveganja relativne revščine....................................................................................................69 9.5 Materialna deprivacija..................................................................................................70 9.5.1 Finančna stiska..................................................................................................70 9.5.2 Stanovanjske razmere......................................................................................73 10. ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA......................................................................................76 LITERATURA.........................................................................................................................80 II. KVALITATIVNA ANALIZA (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani) 1. UVOD................................................................................................................................85 2. SOCIALNA IZKLJUČENOST..........................................................................................87 2.1 Opredelitev socialne izključenosti 88 2.2 Socialna izključenost in revščina 90 2.3 Področja socialnega izključevanja 92 3. METODOLOGIJA.............................................................................................................94 4. RAZISKAVA.....................................................................................................................97 4.1 Poročilo o terenskem delu 98 5. ANALIZA........................................................................................................................101 5.1 Kateri vidiki revščine in materialne deprivacije so najbolj pereči 101 5.2 Kakšne strategije (coping strategies) uporabljajo starejši pri spopadanju z revščino?105 5.3 Definicije in opisi strategij shajanja z revščino 105 5.3.1 Strategije glede na stopnjo aktivnosti 106 Pasivne strategije 107 Aktivne strategij e 113 5.4 Opredelitev in opis intervenirajočih spremenljivk pri uporabi strategij spopadanja z revščino 120 5.5 Pomembne razlike v strategijah glede na identificirane ranljive skupine 123 6. PRIPOROČILA ZA JAVNE POLITIKE.........................................................................124 LITERATURA.......................................................................................................................127 I. KVANTITATIVNA ANALIZA 1. UVOD Pričujoča raziskava se osredotoča na revščino in materialno deprivacijo oseb (predvsem starejših) v letu 2005 (predvsem v Sloveniji, pa tudi v drugih državah EU), ob tem pa opisuje in poskuša pojasniti spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivni percepciji revščine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju 1997-2007. Dosedanje raziskave so praviloma obravnavale prebivalstvo Slovenije kot celoto, če pa so posebej analizirale starejše prebivalstvo, so starostno mejo postavljale višje in torej niso upoštevale dejstva, da se prebivalci Slovenije upokojujejo pred 60. letom starosti, pred 15 leti pa so se upokojevali sredi 50-ih let starosti. Nobena od dosedanjih raziskav ni bila osredotočena na revno prebivalstvo (še zlasti ne starejše) tako, da bi hkrati analizirala tudi materialno deprivacijo (nedenarno revščino) tega segmenta prebivalstva, njegovo subjektivno zaznavanje revščine in vzorce porabe. V zadnjem desetletju sta raziskavi na temo socialno-ekonomskega položaja starejših izvedla Kumpova in Stanovnik (2004, 2005, 2006 in 2007), pred tem pa Stropnikova in Stanovnik (2002). Kumpova in Stanovnik (2006) sta izpostavila postopno slabšanje dohodkovnega položaja upokojencev v začetku tega stoletja. To še zlasti velja za tiste, ki živijo v upokojenskih gospodinjstvih, kjer pokojnine predstavljajo 95% vseh dohodkov. Zaidi in dr. (2006) so na podlagi analize slovenske APG 2002-2004 izpostavili Slovenijo (skupaj s Ciprom in Irsko) kot državo, kjer je stopnja tveganja revščine za osebe, stare 65 let in več, več kot enkrat višja od tiste za prebivalstvo, staro 16-64 let. Poleg tega je tveganje revščine za starejše ženske več kot enkrat višje kot za starejše moške.' Ob tem se moramo zavedati, da višja stopnja tveganja revščine za starejše osebe v Sloveniji ne pomeni, da so starejši v Sloveniji absolutno v slabšem položaju kot starejši v drugih državah. To le pomeni, da v drugih državah obstajajo druge skupine oseb (npr. Romi na Slovaškem, otroci na Poljskem), ki imajo nižji dohodek od starejših. Zadnja vsebinsko primerljiva analiza je bila izvedena v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta "Adequacy of Old-Age Income Maintenance in the EU - AIM", ki je bil del 6. okvirnega programa Evropske Unije (Stropnik in Kump, 2008a in 2008b). Poudarek je bil na primerjavi dohodkovnega položaja in revščine starejših oseb v starih in novih članicah EU, s tem da so bile podrobneje analizirane nekatere nove članice (med njimi Slovenija). Zaradi višanja pričakovane življenjske dobe (za 16 let v zadnjih 50 letih) in deleža starejšega prebivalstva postaja vprašanje ekonomskega in materialnega položaja starejšega prebivalstva vse bolj pomembno. Razmerje med starimi in mladimi je že negativno, saj je Slovenija je bila predmet še nekaterih tujih raziskav socio-ekonomskega položaja starejšega prebivalstva. Tako je Zaidi (2006a in 2006b) v kontekstu pokojninskih reform ocenil razvoj revščine med bodočimi generacijami starejših ljudi v EU-25 in ugotovil posebno visoko ogroženost prebivalstva, starega 75 let in več, kar je povezano z visokim deležem vdov v tej starostni skupini. Rüssel in Whealan (2004) sta na podlagi ankete Eurobarometer iz leta 2002 na ravni posameznih držav (vključno s Slovenijo) analizirala več vidikov revščine in deprivacije. Fahey, Whelan in Maitre (2005) so svojo analizo ekonomske neenakosti in deprivacije osnovali na Evropski anketi o kvaliteti življenja. Na podlagi posebne ankete Eurobarometer iz leta 2007 je izvedena analiza revščine in izključenosti na ravni držav EU in vključno s Slovenijo (European Commission, 2007). bilo v celotnem prebivalstvu konec leta 2005 14,2% mladih in 15,5% starih (Ilič in Žnidaršič, 2006). Leta 2030 bo približno četrtina prebivalstva stara 65 let in več (Malačič, 2005; Sambt, 2005; Eurostat, 2006; Kraigher, 2005), leta 2050 pa približno tretjina. Poleg staranja prebivalstva vplivajo na sedanji in prihodnji socio-ekonomski položaj starejšega prebivalstva Slovenije tudi posledice pokojninske reforme, ki zmanjšuje pravice iz pokojninskega zavarovanja in s tem povečuje možnost, da se bo vse več starejšega prebivalstva znašlo pod mejo relativne revščine. Zaradi metode valorizacije pokojnin se lete zvišujejo relativno manj kot plače, kar na daljši rok (če aktivnega prebivalstva ne bo močneje prizadela visoka stopnja brezposelnosti) poslabšuje relativni položaj starejšega prebivalstva. Slovenija sodi med štiri države EU z največjim demografskim vplivom na izdatke za pokojnine (European Commission, 2006, str. 78). V obdobju 1990-2005 se je število starostnih upokojencev povečalo za 22% (Ilič in Žnidaršič 2006).). Leta 2007 so upokojenci predstavljali 25,6%) celotnega prebivalstva. Večinoma (64,1%)) so to bili starostni upokojenci, 18,2%) je bilo invalidskih ter 17,7%) družinskih in vdovskih (ZPIZ, 2008). Zaradi upokojitve »baby boom« generacije in zvišanja življenjske dobe se bo v obdobju 2002-2030 število upokojencev povečalo za 21%; odstotek bo višji za ženske, ker jih bo zaradi višje stopnje aktivnosti več pridobilo pokojnino (Stanovnik in dr., 2006). Slovenija ima najnižjo starost ob upokojitvi v EU: leta 2005 je bila 59,6 let pri starostni upokojitvi in 52,4 let pri invalidski (ZPIZ, 2006).^ Povprečna starost novih starostnih upokojencev seje v opazovanem obdobju zvišala od približno 56 let leta 1997 na okrog 60 let leta 2007 (ZPIZ, 2008). Pokojninski zakon iz leta 1999 le izjemoma dovoljuje predčasno upokojevanje, uvedel pa je spodbude za daljšo delovno aktivnost. Tudi delodajalci uživajo spodbude, če zaposlijo starejše osebe. Navedeno že ima vidne pozitivne posledice. Toda rezultati Ankete o delovni sili iz leta 2006 kažejo, da se skoraj 40% oseb, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, namerava upokojiti pred 60. letom. Nekaj več kot 30%) jih načrtuje upokojitev med 60. in 64. letom, le nekaj več kot 20% pa po 65. letu (Svetin, 2007). Nedvomno je potencial ljudi v 50-ih in 60-ih letih nezadostno izkoriščen (Svetin, 2007). Kajzerjeva (2007, str. 2) vidi vzroke za nizko stopnjo delovne aktivnosti pri starejših v masovnem predčasnem upokojevanju v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, nadaljevanju prakse zgodnjega upokojevanja ter znatni strukturni brezposelnosti pri starejših brezposelnih osebah. Po podatkih Eurostata je bila v Sloveniji povprečna stopnja zaposlenosti oseb, starih 50-64 let, v letih 2005 in 2006 le nekoliko nad 30% (za ženske je bila precej nižja), kar je zelo daleč od cilja EU (Employment Guidelines no. 17) in ni verjetno, da bi do leta 2010 dosegli 50%) zaposlenost starejšega prebivalstva (Vertot, 2007). Po pokojninski reformi seje stopnja zaposlenosti v starostni skupini 55-64 sicer zvišala (z 19.9%) leta 1996 na 33.6%o leta 2006), toda še vedno je med najnižjimi v EU. ^ Leta 1990 je bila povprečna starost pri upokojitvi 57,5 let za moške in 53,6 let za ženske. Kljub zakonski možnosti delne upokojitve se zanjo odloča le malo ljudi: le okrog 3% oseb, starih 50-69 let, se je zaradi delne upokojitve odločilo za skrajšanje delovnega časa (Svetin, 2007). Ovire so med drugim na strani delodajalcev, saj so zanje zaposleni s krajšim delovnim časom razmeroma dragi (Kajzer, 2007, str. 3). Vse navedeno ima posledice za dohodke starejšega prebivalstva Slovenije in jih bo (vse bolj) imelo tudi v prihodnje. Kot je zapisano v Strategiji razvoja Slovenije, "ob sorazmerno ugodnem socialnem razvoju se Slovenija srečuje z izzivi prehoda v dolgoživo družbo" (Strategija razvoja Slovenije, 2005, 16), med temi izzivi pa se navaja tudi socio-ekonomski položaj starejšega prebivalstva. To problematiko najdemo tudi med ključnimi cilji Okvira gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji (2005) (doseganje boljšega življenjskega standarda vseh prebivalcev Slovenije). 1.1 Različni vidiki revščine V Sloveniji (in drugih državah EU) se z dodeljevanjem denarne socialne pomoči zagotavlja prebivalstvu minimalni dohodek za preživljanje. Ob drugih socialnih transferjih in oblikah pomoči, ki jih podeljujejo država, lokalne skupnosti in razne organizacije, bi to moralo zadostovati za preprečevanje absolutne revščine. Iz tega razloga - pa tudi zato, ker so metode za izračun absolutne meje revščine praviloma zelo podrobne in neizogibno za koga ne povsem pravilne, utemeljene ali prepričljive - ta oblika revščine že od konca 80-ih let prejšnjega stoletja ni predmet poglobljenega raziskovanja v Sloveniji. Poudarek je na relativni dohodkovni revščini in socialni izključenosti,^ tj. nezmožnosti uživati splošni napredek družbe (European Commission, 2004). Pri tem pravimo, da merimo tveganje revščine, saj dejstvo, da je dohodek pod mejo relativne revščine, ni ne potreben ne zadosten pogoj za stanje revščine (Dermis in Guio, 2004). Očitno je, da gre bolj za neenakost kot revščino v ozkem pomenu. Relativna revščina je tudi predmet mednarodnih primerjav in z leti so se izoblikovali standardni kazalniki. Kljub temu praviloma ni mogoče neposredno primerjati stopenj relativne revščine iz različnih virov. Na rezultate namreč vplivajo: ■ opredelitev razpoložljivega dohodka: različni viri denarnega dohodka in dohodek v naravi (to so lastna proizvodnja in druge nedenarne oblike dohodka, npr. boniteta za uporabo službenega avtomobila), ■ izbira ekvivalenčne lestvice, s katero se upošteva velikost in sestava gospodinjstva, to je obseg potreb in ekonomija obsega v gospodinjstvu (zaradi skupne porabe določenih dobrin se za doseganje določene življenjske ravni v štiričlanskem gospodinjstvu ne potrebuje štirikrat več razpoložljivega dohodka kot v enočlanskem gospodinjstvu), ■ arbitrarna opredelitev praga revščine (različni odstotki povprečnega ekvivalentnega dohodka ali mediane ekvivalentnega dohodka). ^ Seznam kazalnikov socialne povezanosti je bil sprejet decembra 2001 na Evropskem svetu v Laekenu in obsega 18 kazalnikov s področja relativne revščine in dohodkovne neenakosti, trga dela (delovna aktivnost, dolgotrajna brezposelnost) in izobrazbe (zgodnja opustitev izobraževanja, nizka stopnja izobrazbe). Po vstopu nekdanjih socialističnih držav v Evropsko unijo so primerjave stopenj tveganja relativne revščine v starih in novih državah članicah pokazale očitno neustreznost kazalnikov, vezanih na prag tveganja relativne revščine. Zaradi tega, ker je v novih državah članicah dohodkovna neenakost manjša, so v marsikateri državi ugodnejši tudi kazalniki relativne revščine kljub očitnemu nižjemu življenjskemu standardu prebivalstva. Zato v zadnjih letih pridobiva na pomenu raziskovanje nedenarne revščine (različnih vidikov materialne deprivacije), pa tudi multiple deprivacije, ki obsega nizek dohodek, deprivacijo v življenjskem stilu in subjektivno zaznano revščino (Russell in Whelan, 2004). Materialna deprivacija ima več dimenzij, npr. finančno nezmožnost privoščiti si določene izdatke, nerazpoložljivost trajnih potrošnih dobrin, nizek stanovanjski standard ipd. Guio (2005) je ugotovila, da so v najrevnejših državah EU-27 stopnje deprivacije precej višje od stopenj tveganja relativne revščine. V polovici novih držav članic EU si kar 30% ali več prebivalstva ne more privoščiti obroka z mesom ali ribami vsak drugi dan (če bi tako želeli). V šestih najrevnejših državah EU-25 je materialna deprivacija razširjena celo med premožnejšimi gospodinjstvi: v zgornjem dohodkovnem kvartilu si jih 17% ne more privoščiti primernega ogrevanja (Fahey, Whelan in Maitre, 2005). Guio (2005) je tudi ugotovila, da so v najrevnejših državah EU-27 stopnje deprivacije precej višje od stopenj tveganja relativne revščine. Med štirimi najpomembnejšimi dejavniki tveganja se pojavljata tudi starost in bivanje v samskem gospodinjstvu. Subjektivna revščina je odraz lastnega počutja in percepcije anketiranih oseb in ni nujno posledica objektivnih okoliščin, v katerih živijo. Anketiranci ponavadi ocenjujejo ekonomski položaj svojih gospodinjstev, na primer to, kako gospodinjstva shajajo s svojimi prihodki. 2. PODATKI IN METODA Vir podatkov za ugotavljanje različnih vidikov revščine in materialne deprivacije prebivalstva Slovenije (v 3. in 4. poglavju) ter primerjalno analizo revščine in materialne deprivacije v Evropski Uniji (v 9. poglavju) je Anketa o življenjskih pogojih (EU-SILC 2005), ki zagotavlja podatke o širše pojmovanem materialnem in socialnem položaju prebivalstva. Ta anketa je bila v Sloveniji in drugih novih državah članicah EU (razen Malte) prvič izvedena leta 2005 (pri nas jo je izvedel Statistični urad RS). Podatki o anketirancih, njihovih dohodkih ipd. so bili povzeti iz registrskih in administrativnih podatkov in se nanašajo na leto 2004. V osnovnem vzorcu, ki je reprezentativen za prebivalstvo Slovenije, je 23.862 oseb (17.352 oseb, starih 16-54 let, in 6.510 oseb, starih 55 let in več),'^ v vzorcu 24 držav članic EU pa skoraj 400 tisoč oseb. Podatkovna podlaga za analizo socio-ekonomskega položaja prebivalstva so Ankete o porabi gospodinjstev (APG), ki jih izvaja Statistični urad Republike Slovenije. Od leta 1997 so ankete letne in na manjših vzorcih, nato pa se iz treh letnih vzorcev oblikuje nova datoteka (prevedena v cene iz maja srednjega leta). Prva zbirna datoteka je bila za leta 1997, 1998 in 1999 (APG 1997-1999) in vsebuje podatke za 11.693 oseb. Poleg te smo uporabili APG 1999-2001 (11.351 oseb), APG 2001-2003 (10.556 oseb), APG 2003-2005 (10.146 oseb) ter APG 2005-2007 (9.826 oseb). Ankete porabi gospodinjstev vsebujejo podatke o socialnih in demografskih značilnostih članov gospodinjstev, dohodkih in izdatkih gospodinjstev, njihovih stanovanjskih pogojih, lastništvu trajnih potrošnih dobrin itd. Zajetje obdobja od leta 1997 do leta 2007 omogoča ugotavljanje trendov in spremljanje določenih generacij (ne pa tudi istih oseb, ker Anketa o porabi gospodinjstev ni panelna). Te datoteke smo uporabili predvsem za opis sprememb v obdobju 1997-2007 in za multivariantno analizo. V raziskavi smo zajeli osebe, starejše od 15 let, pri tem pa razlikujemo med mlajšimi osebami (starimi 16-54 let) in starejšimi osebami (starimi 55 let in več). V slednji starostni skupini je zajeta povprečna starost ob prehodu iz aktivnosti v upokojitev. Glede na to, da se osredotočamo na prebivalstvo, staro 55 let in več, smo podrobneje analizirali tudi petletne starostne skupine: 55-59 let, 60-64 let, 65-75 let ter 75 let in več. Zanimale so nas tudi razlike v dohodkih in subjektivni oceni lastnega ekonomskega položaja med aktivnimi in neaktivnimi osebami v mejni starosti, ki smo jo opredelili z razponom 55-65 let. V analizah smo večkrat ločili med moškimi in ženskami, toda pogosto je omejitev za to predstavljalo razmeroma majhno število oseb v vzorcu. Ciljna skupina raziskave je sicer relativno revno starejše prebivalstvo, toda v veliko primerih šele primerjava z nerevnim starejšim prebivalstvom pokaže, v kolikšni meri je položaj revnih slabši od položaja ostalega starejšega prebivalstva. Zato smo v analizo vključili tudi te primerjave. Utežen vzorec vsebuje 1.646.88,2 oseb. z modelom logistične regresije smo statistično dokazali, kateri dejavniki (poleg dohodka) določajo, ali bo starejša oseba relativno revna ali ne. Uporabili smo model binarne logistične regresije, ki je standardna metoda za ocenjevanje modelov, pri katerih je odvisna spremenljivka kategorična in lahko zavzame le dve vrednosti. Za razliko od običajne linearne regresije uporablja binarna logistična regresija logistično kumulativno porazdelitveno funkcijo, pri kateri se ocenjene verjetnosti gibljejo med O in 1: P, = = 11 X,) = /(Z,) = kjer 1 + e V naši analizi je F,=/, kadar je starejša oseba revna, in Yi=0, kadar starejša oseba ni revna. Spremenljivka Xi=(xu, Xi2, ...... , je vektor pojasnjevalnih spremenljivk za osebe medtem ko sobo, hi..., b^ ocenjeni koeficienti. Za model smo uporabili podatke APG vseh petih let (1997-1999, 1999-2001, 2001-2003, 2003-2005 in 2005-2007). Zajetih je 13.643 oseb, ki so stare 55 let in več (starejše osebe). V prvem koraku smo preverili, ali so individualne lastnosti starejše osebe tiste, ki vplivajo na to, da je starejša oseba revna. Zaradi majhnega števila spremenljivk, ki so na voljo (spol, starost, doseženo stopnjo izobrazbe in trenutni socialno-ekonomski status), ima tako ocenjen model logistične regresije precej nizko pojasnjevalno vrednost. Pomen individualnih lastnosti starejših oseb bi bil verjetno večji, če bi lahko vključili še katere druge spremenljivke (ki jih med podatki žal ni), kot je na primer število let zaposlitve, število let od upokojitve itd. Nato smo v drugem modelu kot pojasnjevalne spremenljivke vključili tudi lastnosti gospodinjstva, v katerem starejša oseba živi. V primerjalno analizo revščine in materialne deprivacije je vključenih 24 držav članic EU. Primerjamo stare in nove države članice, ob tem pa izpostavljamo primer Slovenije. Relativno revščino (ali natančneje: tveganje relativne revščine) smo analizirali na podlagi razpoložljivega (neto) dohodka. Da bi omogočili primerjave med gospodinjstvi različne velikosti in sestave, smo dohodek gospodinjstev utežili s t.i. modificirano OECD ekvivalenčno lestvico. Prva odrasla oseba v gospodinjstvu ima utež 1, vsak drugi odrasli 0,5, vsak otrok pa 0,3. Vsoto uteži za člane nekega gospodinjstva imenujemo število ekvivalentnih odraslih oseb v tem gospodinjstvu. Dohodek gospodinjstva, deljen s številom ekvivalentnih odraslih, je ekvivalentni dohodek gospodinjstva. Za ugotavljanje obsega, globine in trendov relativne revščine med starejšim prebivalstvom smo uporabili standardno Eurostatovo definicijo praga revščine: relativno revni so tisti, katerih dohodek ne dosega 60% mediane dohodka (to je 60% dohodka srednje osebe v porazdelitvi prebivalstva po višini dohodka). Eurostat sicer uporablja termin "tveganje relativne revščine", toda tukaj zaradi enostavnosti govorimo kar o relativni revščini. Stopnja tveganja revščine je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z razpoložljivim oz. neto ekvivalentnim dohodkom pod tem pragom tveganja revščine. Globina (vzel) revščine pokaže, koliko dohodka manjka relativno revnim osebam do praga revščine. Predstavlja razliko med pragom tveganja revščine in mediano ekvivalentnega dohodka oseb pod pragom revščine, izražena pa je kot odstotek od praga revščine. Subjektivno revščino ponazarjamo z lastno oceno anketirancev o tem, kako gospodinjstva, v katerih živijo, shajajo s svojimi mesečnimi prihodki. Odločitev glede tega, kateri odgovori pomenijo revščino, je arbitrarna. Med subjektivno revne tukaj štejemo tiste osebe, ki ocenjujejo, da gospodinjstva, v katerih živijo, s svojimi prihodki shajajo zelo težko ali težko. O dohodkovni neenakosti sklepamo na podlagi razlik med deležem neke skupine oseb v vsoti vseh oseb in deležem dohodka te skupine oseb v vsoti vseh razpoložljivih dohodkov. Dohodkovno neenakost merimo tudi z Ginijevim količnikom, ki zavzema vrednost med nič (kar pomeni popolno enakost) in ena (popolna neenakost). Analiza dohodkov in relativne revščine po generacijah (v podpoglavju 5.1.4) spremlja pet generacij (praviloma 5-letnih starostnih skupin) skozi pet APG. V vsaki APG so v isti generaciji seveda druge osebe, saj anketa ni panelna. Generacije so oblikovane glede na starost anketirancev v času anketiranja (v treh letih, ki jih zajema posamezna APG), kot je razvidno iz tabele 1. Tabela 1: Opredelitev generacij (na podlagi APG 1997-1999) APG 1997-1999 \PG 1999-2001 APG 2001-2003 ^PG 2003-2004 APG 2005-2007 Generacije Starost oseb (v posamezni APG) Gl 53-57 55-59 57-61 59-63 61-65 G2 58-62 60-64 62-66 64-68 66-70 G3 63-67 65-69 67-71 69-73 71-75 G4 68-72 70-74 72-76 74-78 76-80 G5 73 in več 75 in več 77 in več 79 in več 81 in več Materialno deprivacijo vsega in relativno revnega starejšega prebivalstva Slovenije smo presojali na podlagi podatkov o finančni stiski, lastnostih stanovanja, lastništvu trajnih potrošnih dobrin, lastnostih stanovanja ter dostopnosti zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev. Finančno stisko kažejo: (a) težko breme odplačevanja nakupa na obroke ali kakega drugega posojila, ki ni v zvezi s stanovanjem (npr. posojilo za avtomobil, potrošniško posojilo, nakup na čeke, posojilno kartico ipd.). (b) zamuda pri plačilu obroka za nakupe ali kakšno drugo odplačilo posojil zaradi finančne stiske, (c) težko breme celotnih stroškov, povezanih s stanovanjem (stanovanjsko posojilo, hipotekamo posojilo, najemnina, zavarovanje, stroški za elektriko, vodo ipd.), (d) zamude pri plačilu komunalnih storitev ali elektrike zaradi finančne stiske, (e) zamude pri plačilu najemnine ali obroka hipotekarnega posojila za stanovanje zaradi finančne stiske, (f) nezmožnost pokrivanja nepričakovanih izdatkov (v višini približno 355 evrov) iz lastnih sredstev gospodinjstva, (g) (c) nezmožnost privoščiti si primemo ogrevano stanovanje, (h) nezmožnost, privoščiti si meso ali enakovredno vegetarijansko hrano vsak drugi dan, in (i) nezmožnost privoščiti si enotedenske letne počitnice.^ Ugotovili smo razpoložljivost naslednjih trajnih potrošnih dobrin: osebnega avtomobila, pralnega stroja, barvne televizije, (mobilnega) telefona in osebnega računalnika. Pri tem ni pomembno, da je gospodinjstvo lastnik posamezne dobrine, temveč to, da jo lahko uporablja. Stanovanjski standard kažejo: (a) število sob na člana gospodinjstva, (b) težave s streho, ki pušča, z vlažnimi stenami, tlemi in/ali temelji, trhlimi okenskimi okvirji ali trhlimi tlemi, (c) (ne)zadostnost dnevne svetlobe v stanovanju, (d) kad ali tuš v stanovanju ter (e) stranišče na izpiranje v stanovanju. Ugotavljali smo tudi pogostost situacij, ko osebe, ki so nujno potrebovale zdravniško pomoč specialista ali pomoč zobozdravnika, le-te niso poiskale. Predvsem nas je zanimal glavni vzrok za to. ^ Nekatere kazalnike materialne deprivacije lahko pogojno razumemo kot kazalnike absolutne revščine (nezmožnost privoščiti si primemo ogrevano stanovanje, ali pa nezmožnost privoščiti si meso ali enakovredno vegetarijansko hrano vsak drugi dan). 3. RAZLIČNI VIDIKI REVŠČINE STAREJSEGA PREBIVALSTVA V LETU 2005: KAJ IN KOLIKO SE SPREMENI V STAROSTI 3.1 Absolutni dohodkovni položaj Kot uvod v analizo relativne revščine in materialne deprivacije (nedenarne revščine) na kratko predstavljamo absolutni dohodkovni položaj starejšega prebivalstva Slovenije. Najprej ugotavljamo strukturo virov dohodka.^ Nato analiziramo mediano dohodka posameznih skupin prebivalstva in jo primerjamo s subjektivno ocenjenim najnižjim mesečnim neto dohodkom, ki bi po (subjektivni oceni) gospodinjstvu omogočal shajanje. 3.1.1 Dohodkovni viri Viri razpoložljivega dohodka gospodinjstev so prikazani na sliki 1. Slaba tretjina dohodka gospodinjstev, v katerih živijo starejše osebe, izvira iz (samo)zaposlitve, medtem ko gospodinjstva, v katerih živijo mlajše osebe, na ta način pridobijo 80% svojega dohodka. Ta dva vira s starostjo oseb izgubljata na pomenu, saj je vse večji delež oseb upokojen. Dohodek iz lastnine ostaja skoraj zanemarljiv, medtem ko delež socialnih transferjev s starostjo oseb upada, saj večinoma gre za družinske transferje, ki so namenjeni pokrivanju stroškov otrok. Slikal struktura virov dohodka, Slovenija, 2005 o JZ o ■C 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% B Socialni transfeiji ■ Doiiodelf iz lastnine H Pokojnine ■ Samozaposlitev 16-54 55 in več 55-59 Starost (leta) 60-64 65-74 75 in več Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Opomba: Dejansko so podatki o dohodkih iz leta 2004. Primerjavo strukture virov dohodka revnih in nerevnih oseb (predvsem razmerje med dohodki iz (samo)zaposlitve, pokojninami in socialnimi transferji) bomo naredili na podlagi podatkov Anket o porabi gospodinjstev. 3.1.2 Mediana dohodka Mediana ekvivalentnega dohodka starejših oseb ni veliko nižja od mediane dohodka mlajših oseb (slika 2). Nižja je v vsaki nadaljnji starostni skupini starejšega prebivalstva. Mediana dohodka relativno revnih oseb ne dosega polovice mediane dohodka nerevnih oseb. Slika 2 Mediana dohodka; Slovenija, 2005 (EUR) 16-54 55 in več 16 in več 55-59 Starost (leta) 60-64 65-74 75 in več Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Opomba: Mediana je izračunana na podlagi ekvivalentnega letnega dohodka v letu 2004. 3.1.3 Najnižji mesečni dohodek, s katerim bi lahko shajali Mlajše osebe so opredelile najnižji mesečni neto dohodek, s katerim bi njihovo gospodinjstvo lahko shajalo, v povprečni višini 686,0 evrov na ekvivalentnega člana, starejše pa nekoliko nižje (657,60 evrov). Pri starejših osebah je jasno izraženo upadanje tega zneska s starostjo: od 708 evrov, kolikor bi jih potrebovale osebe, stare 55-59 let, do 599 evrov za osebe, stare 75 let in več. Zanimivo je, da sta povprečni oceni najnižjega mesečnega dohodka, s katerim bi gospodinjstvo lahko shajalo, zelo blizu pragu revščine: mlajše osebe so ga ocenile v višini 0,64 mediane dohodka, starejše pa v višini 0,62 mediane dohodka vseh oseb, starih 16 let in več. Iz tega lahko sklepamo, daje prag revščine, dogovorjen na ravni Evropske unije, za Slovenijo ustrezen. Nerevni so najnižji mesečni neto dohodek, s katerim bi njihovo gospodinjstvo lahko shajalo, opredelili le malo višje (mlajše osebe v višini 0,66 mediane dohodka vseh oseb, starih 16 let in več, starejše osebe pa v višini 0,64 te mediane). Revne osebe pa so ga ocenile v višini okrog 0,5 mediane dohodka vseh oseb, starih 16 let in več: mlajše osebe v višini 0,51 mediane dohodka, starejše pa v višini 0,49 mediane. 3.2 Dohodkovna porazdelitev in dohodkovna neenakost 3.2.1 Dohodkovna porazdelitev Na podlagi dohodkovne porazdelitve ugotavljamo zastopanost starejšega prebivalstva v posameznih decilnih razredih. Odkloni od povprečja (10%) - tako v smeri kot v velikosti -kažejo, ali je določeno prebivalstvo v boljšem ali slabšem dohodkovnem položaju od povprečja za vse prebivalstvo, staro 16 let in več. Iz slike 3 vidimo, da so starejše osebe bolj kot sorazmerno zastopane v spodnjih treh decilnih razredih: v prvem decilnem razredu jih je 14,5%, v drugem 11,8%, v tretjem pa 11,2%. Revne starejše osebe so predvsem v prvem decilnem razredu (82,7%), preostale (17,3%) pa so v drugem. Nerevnih starejših oseb ni v najnižjem (prvem) decilnem razredu, kljub temu pa jih je v spodnji polovici dohodkovne porazdelitve (od 1. do 5. decilnega razreda) približno polovica (48,1%). Ugodnejši dohodkovni položaj mlajših oseb je razviden iz njihove 40,7% zastopanosti v spodnji polovici dohodkovne porazdelitve. Slika 3 Porazdelitev po decilnih razredih; osebe, stare 55 let in več; Slovenija, 2005 (%) 155 in več_nerevni 155 in več_revni 155 in več vsi 30 40 50 % oseb 60 70 80 90 Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Opomba: V vsakem decilnem razredu je 10% oseb, starih 16 let in več. V najnižjem (prvem) decilnem razredu je manj kot desetina oseb, starih 55-59, medtem ko so ostale starostne skupine zastopane bolj kot sorazmerno (slika 4). Zato so starejše osebe nasploh bolj kot sorazmerno zastopane v najnižjem decilnem razredu. Isto velja za drugi in tretji decilni razred. Porazdelitev po decilnih razredih; starostne sl 45 «o 55-59 60-64 65-74 75 in več Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Opombi: 1. Celoto predstavljajo osebe v gospodinjstvih, ki imajo obveznost odplačevanja kakšnega nakupa ali posojila. 2. V starostni skupini 75 let in večje samo 28 anketirancev. Plačilo obroka za nakupe ali kakšno drugo odplačilo posojil so v zadnjih 12 mesecih zaradi finančne stiske zamudila gospodinjstva, v katerih je živelo 27% revnih, starejših od 15 let (30% v podskupini mlajših in 18% v podskupini starejših revnih) (slika 13). Breme celotnih stroškov, povezanih s stanovanjem (stanovanjsko posojilo, hipotekamo posojilo, najemnina, zavarovanje, stroški za elektriko, vodo ipd.) je enakomerno razporejeno (slika 14). Ne glede na opazovano starostno skupino je to breme težko za gospodinjstva, v katerih živi približno tretjina oseb, za približno desetino oseb pa tega bremena sploh ni (enake ugotovitve so bile glede bremena odplačevanja nakupa na obroke ali kakega drugega posojila, ki ni v zvezi s stanovanjem; glej sliko 11). Slovenija, 2005: Delež relativno revnih, ki so živeli v gospodinjstvih, ki so v zadnjih 12 mesecih zaradi finančne stiske kdaj zamudila plačilo ... B16letinveč ■ 16-54 let 1155 let in več komunalnih storitev ali elektrike Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. obroka za nakupe ali kakšno drugo odplačilo posojil Slika 14 Struktura oseb glede na breme stroškov, povezanih s stanovanjem; Slovenija, 2005 (%) Ssploh niso breme ■ srednje težko breme H težko breme 16 in več 16-54 55 in več 55-59 60-64 Starost oseb (v letih) 65-74 75 in več Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Zamude pri plačilu komunalnih storitev ali elektrike (zaradi finančne stiske) so veliko bolj pogoste pri gospodinjstvih, v katerih živijo mlajše odrasle osebe, kot v gospodinjstvih, v katerih živijo starejše osebe (slika 15). O teh zamudah je poročalo 14,5% mlajših oseb in 6,3% starejših. Za osebe, stare 55 let in več, je značilno zmanjševanje deleža zamudnikov z višanjem starosti. Delež oseb, ki imajo zamude pri plačilu komunalnih storitev ali elektrike; Slovenija, 2005 (%) 16 in več 16-54 jc SS in več 1 £ S 55-59 i 60-64 65-74 75 in več 10 12 14 16 % oseb Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Od relativno revnih oseb, starejših od 15 let, jih je 22% živelo v gospodinjstvih, ki so v zadnjih 12 mesecih zaradi finančne stiske kdaj zamudila plačilo komunalnih storitev ali elektrike (slika 13). To je veljalo za skoraj tretjino (31%) revnih, starih med 16 in 54 let, in samo za 8%) starejših revnih. Ali so starejši bolj disciplinirani ali pa je vzrok za tolikšno razliko v dejstvu, da starejši niso obremenjeni z nujnimi izdatki v zvezi z vzdrževanjem otrok? Na sliki 16 so prikazani deleži oseb, živečih v gospodinjstvih, ki imajo obveznost plačevanja najemnine ali obroka hipotekamega posojila za stanovanje in so v zadnjih 12 mesecih zaradi finančne stiske to plačilo zamudila. Tovrstna finančna stiska je precej pogostejša med osebami, starimi 16-54 let, kot med starejšimi. Nezmožnost gospodinjstev, da bi pokrila nepričakovane izdatke iz lastnih sredstev gospodinjstva, je v Sloveniji precej pogosta. V takšnih gospodinjstvih je leta 2005 v Sloveniji živelo 42,8% oseb, starih 16 let in več (slika 17).^' Med starejšimi osebami se položaj slabša s starostjo. Višina izdatkov je določena z mesečnim zneskom praga tveganja revščine izpred dveh let (približno 355 evrov). Takih, ki ne morejo nepričakovanih izdatkov pokriti iz lastnih sredstev, je nesorazmerno veliko med najemniki stanovanj (Remec, 2007). Delež oseb, ki so zamudile plačilo najemnine ali obroka hipotekamega posojila; Slovenija, 2005 (%) 16 in več 16-54 £ 55 in več i SI 55-59 I 60-64 65-74 75 in več 10 15 % oseb 20 25 30 Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Opomba: Anketirancev, starih 55 let in več, ki so poročali o tovrstnih zamudah, je v vzorcu samo 25. Slika 17 Delež oseb, živečih v gospodinjstvih, ki ne morejo pokriti nepričakovanih izdatkov iz lastnih sredstev; Slovenija, 2005 (%) 16 in več 16-54 ■C 55 in več i I 55-59 O I 60-64 65-74 75 in več 10 20 30 % oseb Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. T 40 50 Nepričakovane izdatke v višini približno 355 evrov (85.000 SIT leta 2005) so lahko iz lastnih sredstev pokrila gospodinjstva, v katerih je živelo 27% revnih, starejših od 15 let (30% mlajših in 24% starejših revnih) (slika 18). Slika 18 Slovenija, 2005: Delež relativno revnih, ki si niso mogli privoščiti. s 16 let in več ■ 16-54 let S55 letin več kritja nepričakovanih izdatkov (355 EUR) Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. vsak drugi dan mesa ali pd. enotedenskih počitnic Nezadostno ogrevano stanovanje je ena od značilnosti življenja v absolutni revščini. Težava je tudi v tem, da se posledice čutijo na zdravju oseb, ki so prisiljene živeti v takšnih razmerah. Primemo ogrevanega stanovanja si ne more privoščiti okrog 3% oseb v Sloveniji (slika 19). S starostjo ta oblika materialne deprivacije narašča. Razveseljiva je ugotovitev, da si je kar 93% relativno revnih v Sloveniji (tako mlajših kot starejših) lahko privoščilo primemo ogrevano stanovanje, saj je nezadostno ogrevano stanovanje ena od značilnosti življenja v absolutni revščini. Težava je tudi v tem, da se posledice čutijo na zdravju oseb, ki so prisiljene živeti v takšnih razmerah. Nezmožnost, privoščiti si meso ali enakovredno vegetarijansko hrano vsaj vsak dmgi dan, je pogostejša med starejšimi osebami (13,1%) kot med mlajšimi odraslimi (8,3%). Iz slike 20 je jasno razvidno, da se ta nezmožnost povečuje s starostjo in daje v starostni skupim 75 let in več prizadetih okrog 18% oseb. Ne več kot približno petina (21%) revnih, starejših od 15 let (17% mlajših in 26% starejših revnih), je živelo v gospodinjstvih, ki si niso mogla vsak dragi dan privoščiti mesa ali enakovredne vegetarijanske hrane (slika 18). To potrjuje, da v Sloveniji biti relativno reven še zdaleč ne pomeni biti reven tudi v absolutnem smislu. Delež oseb, ki si ne morejo privoščiti primerno ogrevanega stanovanja; Slovenija, 2005 {%) 16 in več 75 in več Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Slika 20 Delež oseb, ki si ne morejo privoščiti mesa ali enakovredne vegetarijanske hrane vsaj vsak drugi dan; Slovenija, 2005 (%) 16 in več 16-54 75 in več 8 10 % oseb 12 14 16 18 Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Enotedenskih letnih počitnic si ne more privoščiti tretjina vseh oseb, starih 16 let in več (okrog 40% oseb, starih 55 let in več, in okrog polovica tistih, starih 75 let in več) (slika 21). Najemniki stanovanj so med tistimi, ki si najpogosteje ne morejo privoščiti enotedenskih počitnic (Remec, 2007). Slika 21 Delež oseb, ki si ne morejo privoščiti enotedenskih letnih počitnic; Slovenija, 2005 {%) 16 in več 16-54 55 in več g 55-59 2 2 U) 60-64 65-74 75 in več 10 15 20 25 % oseb 30 35 Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Dve tretjini (66%) revnih, starejših od 15 let (60% mlajših in 74% starejših revnih), je živelo v gospodinjstvih, ki si niso mogla privoščiti enotedenskih počitnic (slika 18). Torej si jih je lahko privoščila kar tretjina tistih, kijih štejemo med relativno revne. Enotedenske počitnice praviloma ne sodijo v predstavo o (absolutni) revščini, toda upoštevati je treba možnost, da ni bilo potrebno plačati za bivanje (morda tudi za hrano) med počitnicami, če je bila oseba gost sorodnikov ali prijateljev. 4,2 Trajne potrošne dobrine Zaradi pravilnega razumevanja situacije, ki jo predstavljamo v tem podpoglavju, poudarjamo pojasnilo iz anketnega vprašalnika: ni pomembno, daje gospodinjstvo lastnik posamezne dobrine, temveč to, dajo lahko uporablja. Že več let ugotavljamo, da se revni in nerevni prebivalci Slovenije skoraj ne razlikujejo glede lastništva nekaterih trajnih potrošnih dobrin. ^^ Na podlagi ankete EU-SILC 2006 Remec (2008) ugotavlja, da ima vsaj 97% gospodinjstev telefon, pralni stroj in barvni televizor. Osebnega avtomobila za zasebne namene nima na volj o 12,6% oseb, starih 16 let in več, toda samo 3,8% ga nima zato, ker si ga ne morejo privoščiti (slika 22). Pri starejših osebah je razvidno, da jih vse več nima osebnega avtomobila, toda predvsem zaradi drugih ovir (in ne finančnih) ali pa preprosto zato, ker si avtomobila ne želijo oz. ne potrebujejo. Avtomobila si ne more privoščiti okrog 5% oseb, starih 55 let in več, nima pa ga več kot četrtina oseb te starosti. Slika 22 Delež oseb, živečih v gospodinjstvih, ki nimajo na voljo osebnega avtomobila za zasebne namene; Slovenija, 2005 (%) 60 50 40 .a 8 30 s? 20 10 inima I ker si ne more privoščiti 16 in več 16-54 55 in več 55-59 60-64 Starosti oseb (v letili) 65-74 75 in več Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Čeprav je razpoložljivost pralnega stroja tradicionalno kazalnik življenjske ravni gospodinjstva, ni nujno, da ga gospodinjstva nimajo zato, ker si ga ne bi mogla privoščiti. To, da v gospodinjstvu ni pralnega stroja, lahko pomeni, da pranje in likanje opravljajo servisi ali osebe v drugih gospodinjstvih (sorodniki ali prijatelji), kar pa praviloma ni znak nizke življenjske ravni. Pralnega stroja si ne more privoščiti le pol odstotka oseb, starih 16 letin več (slika 23).*^ Tudi barvne televizije si ne more privoščiti le majhen delež oseb v Sloveniji, nima pa je 3,5%) oseb, starih 55 let in več (slika 24). Deleži oseb, živečih v gospodinjstvih brez (mobilnega) telefona, so nizki, razen pri osebah, starih 75 let in več (slika 25). Poudariti pa moramo, da je za starejšo osebo nerazpoložljivost telefona lahko pomembna deprivacija. Zanimivo je, daje izključni razlog za nerazpoložljivost telefona v slovenskih gospodinjstvih finančne narave. V osnovnem vzorcu je le 31 mlajših odraslih oseb in 45 starejših oseb, ki si ne morejo privoščiti pralnega stroja. Delež oseb, živečih v gospodinjstvih, ki nimajo na voljo pralnega stroja; Slovenija, 2005 (%) ss I nima I ker si ne more privoščiti 16 in več 16-54 55 in več 55-59 60-64 Starost oseb (v letih) 65-74 75 in več Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Opomba: Zaradi majhnega števila anketirancev v gospodinjstvih brez pralnega stroja so rezultati za petletne starostne skupine nezanesljivi, še zlasti za osebe, stare 55-64 let. Slika 24 Delež oseb, živečih v gospodinjstvih, ki nimajo na voljo barvne televizije; Slovenija, 2005 (%) MJk Hh^ I ker si ne more privoščiti 16 in več 16-54 55 in več 55-59 60-64 Starost oseb {v letih) 65-74 75 in več Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Opomba: Zaradi majhnega števila anketirancev v gospodinjstvih brez barvne televizije so rezultati za petletne starostne skupine nezanesljivi Delež oseb, živečih v gospodinjstvih, ki nimajo na voljo (mobilnega) telefona; Slovenija, 2005 {%) nima ker si ne more privoščiti 16 in več 16-54 55 in več 55-59 60-64 Starost oseb (v letili) 65-74 75 in več Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Opomba: Zaradi majhnega števila anketirancev v gospodinjstvih brez (mobilnega) telefona so rezultati za osebe, stare 55-64 let, nezanesljivi. Čeprav osebnega računalnika nima na voljo okrog 37% oseb, starih 16 let in več (okrog 24% mlajših odraslih in kar okrog 68% starejših oseb) (slika 26), razlog za to ni v finančni nezmožnosti privoščiti si ga. Predvidevamo, da precejšen delež mlajših oseb uporablja račimalnik v službi ali izobraževalni ustanovi tudi za zasebne namene, precejšen delež starejših pa zaradi pomanjkanja ustreznega znanja nima potrebe po računalniku. 4.3 Stanovanjski standard V stanovanju, ki je bilo last koga od članov gospodinjstva, je živelo 67%) relativno revnih, starih med 16 in 54 let, in kar 83%) starejših revnih. \1% oz 6% jih je živelo v gospodinjstvih, ki so plačevala najemnino po (približno) tržnih cenah, 7% oz. 4% v gospodinjstvih, ki so plačevala subvencionirano stanarino, 9% oz. 7%) pa v gospodinjstvih, ki niso plačevala za stanovanje, ki ni bilo last članov njihovega gospodinjstva. Stanovanja, v katerih živijo starejše osebe, imajo večje število sob'"' na člana gospodinjstva kot stanovanja, v katerih živijo mlajše osebe (slika 27). Vzrok je v tem, da se starejše osebe (npr. po odhodu otrok iz gospodinjstva) praviloma ne preselijo v manjše stanovanje. Soba je prostor, velik vsaj 4m2, visok vsaj 2™ in dostopen iz drugega notranjega prostora v stanovanju. Delež oseb, živečih v gospodinjstvih, l S CS o a « cn E 0 B J u 1 o B u o cc VÖ Xi « H tn v-i^ ^ -«^t- ON 00 r^ ^ o" rn V-T 00 O^ r- o^ o^ tn o" o~ o" o" o' o o^ o^ rt X (» ov: o" o" o" o" n OO o" o" i CB > 3 B e a. 01 s XI o o 'b* E a> « v S ä = S ^ "S 6 v: O S I ^ D a. s Z S > 00 r-- t-^ rt^ rt^ r^ rt^ OO rt" o" -s-" r-" o" rt_^ (N 00^ o^ o^ o^ CS rn o" o" o" o" o ooo-— o^^rnrt^ o" o" o" o" -^j-" '.o oo" o" (N o" o" o" rt" ro o' 0\ rt_^ o^ o^ o^ o^ o^ o^ rt" irT rn o" o" o" o" o' o o o O^ r-1 in (S O^ o" o" o" o" — o" in ^ fo rt^ in" fs" m" o m N ■g s o ^ M « a, N O Z a > r- r- in rt m o" rt" o" m r- OO rt" —" V^j" r- ^ rt o o o" o" o o o — o o" o" o" C 'n !N MD m" o" o" rt (SI o" rt" o in in o o m" o" o" o" t-, rt rt o o o — ri o" o" o" c' rt CS in in o^ rt^ oo" m" o" oo^ 'jf oo_^ o" rt" r-" o" o" rt o o o CN ts o" o' o" C d B N CS E -S v CS E •3? o B S s n. B 2 — « i J S- = - N E « „ cž o ž C5 O. s' R .1 -O S in vs I V) «Ti JS •C «t S ct a S ss ^ S 5 s u 03 « S C5 O 3 Tf so" o' o o o o" o" o »o CN CN c~r r-" o" 00 o CN — o" oo —< s o o fS o o o o" o" o' m o of o" 00 — « o 3 Ji tri o" O O o_ o" o" o' — o o o^ o —" —" o" o" o" o" o —< — o o o 1/1 o o o o o ii-> CO "I o" CN CN »o ^ (N^ i/l" o" o" o" —" — r-" o m t-; o^ o^ o^ oCr'it^OOOO o' — o o o m rn^ CN^ o" o" o" o" o" oo" o" of ro ^o" o ^O oi o o mt^CNOOOoo o" o" oo" o" o" o" o" o r- — o^ o^ o^ o n o" Tf" o" c^ 00 m o^ o^ o^ r--" 0^ rn o" o" o o" o" r- — o^ o o o" o o o r-" »o o" rn t--" o" o" o" m" On o o" oo O O O m m o" o" o" o" jn" vo — o" o o o o o" o" o" o — oC oo" o" 00 r-- ON ON rN (N o" oo" (N r^ to m^ o o^ no" oo" "tT o o" r- — r-- m o" o" o o^ o^ o" o" o o o o m^ ON rn o o" o" o" —" — iX" o" 00 C 3 S C/3 iS o o m o o (N O Oh < .C lO O o r^ m o o CN) O cu C rn o o o o CN O Oh < O o on on on O Oh < on" 0\ on On on o Oh < M ce S 0 s ^ v 1 o s '3 o I» s« H Xi o C« 0 O E « 1 a e N B o o Š. 'S 3 > A o 55 S U V s N CS U E ^ I S -č? S — 1 3 s < t/l o. o o s s i ^ t - _ ^ .s ■2 N t -š o ž p ^ « > 0 4) B 'e > 1 £ a v o o E J O S C es ^ (A > «J O. S* >N g ^ o z s > 7.2 Razlike v absolutnem dohodkovnem položaju 7.2.1. Mediana dohodkov v primerjavi s povprečno plačo V petih opazovanih obdobjih, ki segajo od leta 1997 do leta 2007, je bila mediana dohodkov aktivnih oseb, starih 55-65 let za 25-38% višja od mediane dohodkov neaktivnih. Razlike so bile najmanjše v prvih petih letih tega tisočletja. Mediana dohodkov neaktivnih je dosegala 91-92% povprečne plače, mediana dohodkov aktivnih pa 114-126% povprečne plače. Razlike med mediano dohodkov aktivnih in neaktivnih so bile nekoliko večje pri ženskah kot pri moških. Mediana dohodkov aktivnih moških, starih 55-65 let, je presegala mediano dohodka neaktivnih za 21% povprečne plače v letih 2003-2005 in za 30% povprečne plače v letih 2005-2007. Pri ženskah je v obeh obdobjih razlika znašala 37% povprečne plače. Medtem ko so mediane dohodkov neaktivnih moških in žensk precej podobne, na prvi pogled preseneča dejstvo, daje mediana dohodka aktivnih žensk višja od tiste, izračunane za moške (npr. 1,29 : 1,22 povprečnih plač v letih 2005-2007). Domnevamo, da je to v precejšnji meri posledica naslednjih dejstev: - dejansko primerjamo mediane dohodkov gospodinjstev, v katerih živijo osebe, stare 55-65 let, in ne median dohodkov posameznikov; - ženske z višjimi dohodki imajo največkrat tudi partnerje z nadpovprečnimi dohodki, medtem ko za moške to ne velja; - ženske v tej starostni skupini, ki še ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev, so se zelo verjetno dalj časa izobraževale in so zato na trg dela vstopile kasneje, višja izobrazba pa jim prinaša višje dohodke;^' - izmed žensk, ki so že izpolnile zakonske pogoje za upokojitev, so načeloma ostale aktivne le tiste z zelo visokimi dohodki. 7.2.2 Struktura dohodkovnih virov Pri aktivnih osebah, starih 55-65 let, narašča delež dohodka iz (samo)zaposlitve in občasnega dela (pri moških je v letih 2005-2007 znašal 88%), pri ženskah pa 84%o). Tudi pri neaktivnih moških in ženskah je bil ta delež pomemben: 28% oz 25%. Delež pokojnin je pri neaktivnih ženskah, starih 55-65 let, nekoliko višji kot pri enako starih neaktivnih moških, saj je za ženske bolj verjetno, da imajo upokojenega partnerja. Delež pokojnin predstavlja okrog 2/3 dohodkov neaktivnih moških, starih 55-65 let, in za okrog 5 odstotnih točk več dohodkov enako starih neaktivnih žensk. Delež pokojnin kaže padajoči trend v dohodku vseh oseb, starih 55-65 let, in to zaradi zmanjšanja deleža Stanovnik, Kump in Čok (2006, str. 110-111) so ugotovili, da so plače moških in žensk, starih 55-64 let, praktično enake. V tej starosti ostanejo na trgu dela le ženske z visokimi plačami, saj ugodnejši pogoji za upokojitev za ženske v primerjavi z moškimi omogočajo ženskam z nizkimi plačami prejšnji odhod s trga dela. pokojnin v dohodkih aktivnih oseb (oz. gospodinjstev, v katerih živijo aktivne osebe, stare 55-65 let). V tem tisočletju je razlika med deležema socialnih transferjev v dohodkih aktivnih in neaktivnih moških, starih 55-65 let, večja kot prej. V letih 2005-2007 sta ta deleža znašala 2,3% in 4,7%. V dohodkih neaktivnih žensk predstavljajo socialni transferji manjši delež kot pri neaktivnih moških (2,5% dohoda v letih 2005-2007). Delni vzrok vidimo v tem, da se ženske upokojujejo pri nekaj let nižji starosti kot moški, torej prej začnejo prejemati pokojnino in je zato manj verjetno, da bodo prejemale socialne transferje. Poleg tega imajo neaktivne ženske (tako upokojenke kot gospodinje) pogosteje kot moški partnerja z lastnimi dohodki, zaradi česar družinski dohodek presega mejo za upravičenost do nekaterih socialnih transferjev. 7.2.3 Prejemniki denarne socialne pomoči Od let 2001-2003 se je delež prejemnikov denarne socialne pomoči med osebami, starimi 55-65 let, povečeval (tabela 7). Status prejemnika je bil nekoliko pogostejši med moškimi kot med ženskami. Med relativno revnimi osebami, starimi 55-65 let, je bil odstotek prejemnikov denarne socialne pomoči še zlasti visok v letih 1999-2001 (80%). Za razumevanje tega rezultata je pomembno poznavanje ureditve denarne socialne pomoči v opazovanjem obdobju. Višina socialne pomoči, veljavna v letih 1997-1999, je bila rezultat politične odločitve, ne pa zasnovana na kakršnikoli košarici najbolj nujnih dobrin in storitev. Raziskave so pokazale, da je tako definiran minimalni dohodek zadostoval le za revno prehrano, skoraj nič pa ni ostajalo za pokrivanje ostalih osnovnih potreb (Stropnik in Stanovnik, 2002). Iz tega izhaja, da socialna pomoč upravičencem ni omogočala izhoda niti iz stanja absolutne revščine, še manj pa je preprečevala tveganje relativne revščine. Če bi se upoštevala primernejša meja revščine, bi morala biti višja tako raven socialne pomoči kot tudi število prejemnikov. To seje spremenilo septembra 2001 z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev Zakona o socialnem varstvu. Višina denarne socialne pomoči od takrat ni več vezana na zajamčeno plačo, minimalni dohodek pa je določen na primernejši višji ravni. Leta 1997-1999 1999-2001 2001-2003 2003-2005 2005-2007 % vseh oseb, starih 55-65 let moški neaktiven 2,5 1,8 2,8 4,7 5,0 aktiven 0,9 0,9 1,0 3,3 4,9 skupaj 2,2 1,6 2,3 4,3 4,9 ženske neaktivna 2,5 2,7 2,3 3,0 4,2 aktivna 1,3 4,2 2,6 1,0 2,8 skupaj 2,5 2,8 2,3 2,8 4,0 skupaj neaktiven 2,5 2,3 2,5 3,7 4,5 aktiven 1,0 1,4 1,2 2,9 4,4 skupaj 2,4 2,2 2,3 3,5 4,5 % relativno revnih oseb, starih 55-65 let moški neaktiven 69,9 76,9 58,7 41,9 42,8 aktiven 62,6 62,6 0,0 10,9 36,3 skupaj 69,3 75,1 52,1 34,1 40,8 ženske neaktivna 50,4 81,7 50,9 35,2 49,7 aktivna 100,0 100,0 0,0 0,0 0,0 skupaj 51,2 82,6 48,4 34,4 46,6 skupaj neaktiven 58,6 80,1 54,6 38,7 46,6 aktiven 69,7 79,0 0,0 10,2 30,9 skupaj 59,1 80,0 50,2 34,2 43,5 Viri: APG 1997-1999, APG 1999-2001, APG 2001-2003, APG 2003-2005 in APG 2005-2007; lastni izračuni. Opomba: Število aktivnih oseb v vzorcu je majhno. 7.3 Dohodkovna neenakost 7.3.1 Porazdelitev po decilnih razredih Za žensko, staro 55-65 let (še zlasti za aktivno) je nekoliko bolj verjetno kot za enako starega moškega, da bo v najvišjem decilnem razredu. To je, seveda, posledica upoštevanja dohodkov gospodinjstva (tj. tudi partnerjevega dohodka). V najvišjem decilnem razredu je bilo v letih 2005-2007 30% žensk in 27% moških, starih 55-65 let (tabela 8). Isto je veljalo za 7% oziroma 6% neaktivnih žensk in moških. Do let 2005-2007 so bile tudi neaktivne osebe, stare 55-65 let, manj kot sorazmerno zastopane v spodnjih dveh decilnih razredih. Takrat pa se je njihov relativni položaj v Sloveniji poslabšal, predvsem zaradi izboljšanja položaja prebivalstva v delovno aktivni dobi. es a s m « a s u. m 1 N 2 (S u v o « a s a m a s 1S1 •o b N es ON o\ as I—( ti ON ON fS £ N es « "S t3 O a ^ V) vo «T) V) es tu S > a> v ^ o 00 "03 es H Q es O S 12 'S S -0 2 w o O o o o o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o o o o o o o o o o o o o o o 1—< ai VO m T—^ ^ iri rn in in On ON (N (N on" t—( oo" ro o" f-" m" o" no" o" ro CN (N (N CN oC oo" m" r-" no" r-" No" oo" r-" o" in" on" ON^ in (N o^ m 00 1 ro ___ ON^ rn r-" oo" oo" oo" ON in" oo" irT ^ On" O o o o^ o O^ o o^ O o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o" o o o o o o o o O o o o o o O 00 o" t--' o o" m" o" O oo" 00 on" O oo" on" O NO >1 oo" 1 O ri o CN O m o o c^ 1—1 fO «ri ON o o o ON o o o tH »s S B s > S _> S tS es es ii es' ¥ es es' a a, ^ > a ^ O. ^ a es s es s es S es '■C S es 'S s v ^ JJi a ^ S es VI S es S es E« S es S es cn c 3 >o C3 o o >n o o (N O Ph < .C m o o rj4 m o o (N O (X < ro O o o o (N O cu < o o s os o on o < Os 0\ 0\ 7 t^ on ON O O-< in 7.3.2 Ginijev količnik Dohodkovna neenakost, merjena z Ginijevim količnikom, je med osebami, starimi 55-65 let (0,263 v letih 2005-2007), večja kot med osebami, starimi 16-54 let, in manjša kot med osebami, starejšimi od 65 let. Večja je med moškimi kot med ženskami (v letih 2005-2007 za 0,02 Ginijevega indeksa) ter med aktivnimi v primerjavi z neaktivnimi (za 0,04-0,05 Ginijevega indeksa). Med neaktivnimi se v opazovanem obdobju zmanjšuje, med aktivnimi pa po začetnem zmanjševanju niha. 7.4 Relativni dohodkovni položaj 7.4.1 Tveganje relativne revščine V opazovanem obdobju se je tveganje relativne revščine med osebami, starimi 55-65 let, na splošno zmanjševalo vse do let 2005-2007 (tabela 9). V zadnjih letih je vpliv povečanja tveganja revščine med ženskami presegel vpliv zmanjševanja tega tveganja pri moških. Stopnja tveganja revščine je za aktivne osebe, stare 55-65 let, približno na ravni 2/3 stopnje za neaktivne osebe. Pri tem je treba poudariti, da na dohodke tako aktivnih kot neaktivnih vplivajo dohodki vseh članov gospodinjstva in struktura gospodinjstva - da torej ne gre za individualne dohodke. Glede na dejstvo, da predstavljajo upokojenci 86-89% neaktivnih, lahko iz stopnje tveganja revščine (med 12-13% v večini let) sklepamo, da pokojnine ne zagotavljajo dostojnih dohodkov v starosti. To, seveda, ne pomeni, da istega ne zagotavljajo starostne pokojnine za polno delovno dobo. Iz starosti oseb (55-65 let) je jasno, da jih določen delež še ni mogel doseči polne zavarovalne dobe. Tabela 9: Delež relativno revnih med osebami, starimi 55-65 let; po aktivnosti in spolu (%) 1997-1999 1999-2001 2001-2003 2003-2005 2005-2007 moški neaktivni 12,0 12,9 14,1 12,0 12,2 aktivni 10.4 7,9 9.0 7.9 6,9 skupaj 11,6 11,8 12,8 10,7 10,5 ženske neaktivni 15,1 13,1 11,8 12,3 14,5 aktivni 3,6 20.0 11.6 11,5 7.4 skupaj 14,8 13,4 11,8 12,3 13,9 skupaj iioakii\ni 13,8 13,0 12,8 12,2 12,5 aktivni 9,5 9.6 9,4 8,5 8,4 skupaj 13,3 12,6 12,3 11,5 12,3 Viri: APG 1997-1999, APG 1999-2001, APG 2001-2003, APG 2003-2005 in APG 2005-2007; lastni izračuni. Opombe: 1. Prag revščine je pri 60% mediane ekvivalentnega dohodka. 2. Število aktivnih oseb v vzorcu je majhno. 7.4.2 Globina revščine Globina revščine relativno revnih oseb, starih 55-65 let, seje od let 1997-1999 do let 2001-2003 povečevala, od takrat pa se zmanjšuje (tabela 10). Isto velja za neaktivne osebe, medtem ko rezultati, dobljeni za aktivne osebe, niso zanesljivi zaradi razmeroma majhnega števila takšnih oseb v vzorcu. Tabela 10: Globina revščine relativno revnih oseb, starih 55-65 let; po aktivnosti in spolu (% 1997-1999 1999-2001 2001-2003 2003-2005 2005-2007 moški neaktivni 20.8 16,3 33,0 32,3 22.5 aktivni 10.6 38,6 12,3 13,5 10.0 skupaj 19.: 21,7 30,4 30,5 22,1 ženske neaktivni 19,2 22,5 26.0 14,7 16.7 aktivni 0,2 44,3 46,4 20.9 43.3 skupaj 19,2 22,5 26,0 14,7 17,5 skupaj neaktivni 20,4 19,5 28.4 21,3 19.8 aktivni 10.6 42,9 16.2 16.3 19,0 skupaj 19,2 22,2 27,7 20,3 19,6 Viri: APG 1997-1999, APG 1999-2001, APG 2001-2003, AFG 2003-2005 in AFG 2005-2007; lastni izračuni. Opombe: 1. Prag revščine je pri 60% mediane ekvivalentnega dohodka. 2. Število aktivnih oseb v vzorcu je majhno. 7.5 Subjektivno zaznana revščina Izhajamo iz domneve, da se revne počutijo osebe v gospodinjstvih, ki zelo težko ali težko shajajo s svojim dohodkom. Iz tabele 11 je razvidno, daje bilo v opazovanem obdobju takšnih oseb med neaktivnimi, starimi 55-65 let, 8-9%, med aktivnimi pa 5-7%. Tudi med relativno revnimi osebami, starimi 55-65 let, večinoma ni bilo velikih razlik v 28 subjektivnem zaznavanju lastnega ekonomskega položaja neaktivnih in aktivnih oseb. Deleži oseb, ki so ocenile, da zelo težko ali težko shajajo z dohodki, je bil 57-70% med neaktivnimi in 52-71% med aktivnimi. Od začetka tega tisočletja se delež oseb, ki subjektivno zaznavajo svojo revščino, zmanjšuje. V vzorcih APG je razmeroma majhno število aktivnih oseb, starih 55-65 let, ki zelo težko ali težko shajajo z dohodkom. Tabela 11: ] Oelež oseb, starih 55-65 let, ki zelo težko ali težko shajajo z dohod Leta 1997-1999 1999-2001 2001-2003 2003-2005 2005-2007 % vseh oseb, starih 55-65 let moški neaktiven 7,9 9,0 11,2 9,2 6,8 aktiven 6,0 5,5 6,3 4,2 3,4 skupaj 7,5 8,2 10,0 7,6 5,7 ženske neaktivna 10,0 7,8 7,3 7,1 8,3 aktivna 0,0 12,1 8,4 6,0 4,4 skupaj 9,7 7,9 7,4 7,0 7,9 skupaj neaktiven 9,1 8,3 9,0 7,9 7,7 aktiven 5,2 6,5 6,6 4,6 3,6 skupaj 8,7 8,1 8,6 7,3 6,9 % relativno revnih oseb, starih 55-65 let moški neaktiven 65,8 69,4 79,5 76,3 55,6 aktiven 57,9 70,3 70,6 53,8 49,6 skupaj 64,3 69,5 77,9 70,9 54,3 ženske neaktivna 66,6 59,2 62,4 57,3 57,2 aktivna 0,0 60,5 72,7 52,4 59,4 skupaj 66,1 59,3 62,8 57,0 57,3 skupaj neaktiven 66,3 63,6 70,4 65,0 56,6 aktiven 54,9 67,3 71,0 53,5 52,0 skupaj 65,4 63,9 70,5 63,4 56,1 kom (%) Viri: APG 1997-1999, APG 1999-2001, APG 2001-2003, AFG 2003-2005 in APG 2005-2007; lastni izračuni. Opombe: 1. Število aktivnih žensk v vzorcu je majhno 2. Število aktivnih oseb, starih 55-65 let, ki zelo težko ali težko shajajo z dohodkom, je majhno. 8. STRUKTURA IZDATKOV STAREJŠEGA PREBIVALSTVA Za celovito analizo ekonomskega položaja je poleg dohodkovne pomembna tudi potrošna (izdatkovna) stran. Na vzorec porabe (strukturo izdatkov) vpliva več dejavnikov. Struktura izdatkov za življenjske potrebščine predvsem odraža (1) dohodkovni položaj gospodinjstva in (2) socio-demografske značilnosti oseb v gospodinjstvu (ker določajo njihove potrebe). Značilen primer za prvo so na primer izdatki za hotele in gostinske storitve, za drugo pa izdatki za izobraževanje. Delež izdatkov za hrano je eden prvih kazalnikov, ki so se uporabljali za oceno dohodkovnega položaja osebe/gospodinjstva, oziroma revščine. Iz slike 45 vidimo izrazit trend upadanja deleža izdatkov za hrano v skupnih izdatkih za življenjske potrebščine v opazovanem obdobju. Pri relativno revnih starejših osebah se je ta delež zmanjšal za več kot 5 odstotnih točk, toda v obdobju 2005-2007 je še vedno bil visok (24%). Pri vseh nerevnih osebah v Sloveniji je bil v povprečju nižji za skoraj 10 odstotnih točk, pri nerevnih starejših osebah pa za več kot 6 odstotnih točk. Iz tega lahko sklepamo, da se je položaj tako relativno revnih kot nerevnih oseb v Sloveniji izboljševal. V strukturi izdatkov za življenjske potrebščine je - gledano relativno - najbolj izrazito povečanje deleža izdatkov za komunikacije. Ti so se pri starejših osebah približno podvojili, ne glede na to, ali so relativno revni ali ne. Stalno so se povečevali tudi izdatki za stanovanje in režijske stroške (vodo, elektriko, plin in drugo gorivo), ki kažejo najvišje zvišanje v indeksnih točkah (za skoraj 6 indeksnih točk pri relativno revnih starejših osebah). Medtem ko delež izdatkov za brezalkoholne pijače, obleko in obutev ter storitve hotelov, kavam in restavracij upada v vseh treh opazovanih podskupinah prebivalstva, to praviloma ne drži za izdatke za alkoholne pijače in tobak. Kot pozitivno ocenjujemo to, da se delež izdatkov za rekreacijo in kulturo počasi povečuje. Za relativno revne v starostni skupini 55 let in več - v primerjavi z nerevnimi iste starosti -velja, da njihovi izdatki za hrano, stanovanje in režijo predstavljajo bistveno večji delež vseh izdatkov za življenjske potrebščine. Po drugi strani pa je pri njih precej nižji delež izdatkov za transport. Razlike med strukturo izdatkov za življenjske potrebščine relativno revnega in nerevnega starejšega prebivalstva ter spremembe po zajetih obdobjih so razvidne tudi iz slike 46. Pri vseh teh primerjavah moramo imeti v mislih dejstvo, da gre pri izdatkih revnih oseb za deleže od absolutno bistveno nižjega skupnega zneska izdatkov. Na sliki 47 je prikazana struktura vseh potrošnih in nepotrošnih izdatkov, ki poleg izdatkov za življenjske potrebščine vključujejo tudi nepotrošne izdatke. To so nepotrošni izdatki za stanovanje/hišo (izdatki za velika dela in prenove ter nakup stanovanja/hiše ali zemljišča za hišo) in drugi nepotrošni izdatki (izdatki za življenjsko zavarovanje, prostovoljno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, denarne kazni, nadomestila škode, davki in Deleži posameznih vrst izdatkov za življenjske potrebščine; relativno revne osebe, stare 16 let in več Deleži posameznih vrst izdatkov za življenjske potrebščine; relativno revne osebe, stare 66 let In več ®revni 1997-99 ■ revni 1999-2001 □ revni 2001-03 □ revni 2003-05 ■ revni 2005-07 Deleži posameznih vrst Izdatkov za življenjske potrebščine; relativno neravne oseb©, stare 65 let in več Onerevni 1997-99 ■ nerevni 1999-2001 □ nerevni 2001-03 □ nerevni 2003-05 ■ nerovni 2005-07 Viri: APG 1997-1999, APG 1999-2001, APG 2001-2003, AFG 2003-2005 in AFG 2005-2007; lastni izračuni. Struktura Izdatkov za življenjske potrebščine; osebe, stare 65 let In več ■ Različne dobrine in storitve OHo(eli, kavarne fn restavracije □ izobraževanje a Rekreacija in kultura ■ Komunikacije □ Transport ■ Zdravje ^Pohištvo, gosp.oprema in tekoče vzdr. ■ Stanovanje, voda. elektr., plin in dr.gorivo □ Obleka in obutev □ Alkoholne pijače in tobak ■ Brezalkoholna pijača @ Hrana revni 1997- revni 1999- revni 2001- revni 2003- revni 2005- nerevni nerevni nerevni nerevni nerevni 99 2001 03 05 07 1997-99 1999-2001 2001-03 2003-05 2005-07 Viri: APG 1997-1999, APG 1999-2001, APG 2001-2003, APG 2003-2005 in APG 2005-2007; lastni izračuni. samoprispevki, varčevanje in dani transferji: preživnine, vzdrževalnine, denarna darila in prostovoljni prispevki). Tudi iz slike 47 lahko sklepamo o izboljšanju ekonomskega položaja starejšega prebivalstva, saj se delež nepotrošnih izdatkov povečuje, sicer bolj pri nerevnih kot pri revnih. Enako velja za vso prebivalstvo, staro 16 let in več. Slika 47 struktura Izdatkov; osebe, stare 55 let in več 100% 90% -80% ■ -70% - -£- • 60% 4-40% 30% -20% -10% ■ ■ ■ £ □ Izdatki, ki niso potrošni (drugi izdatki) ■ izdatki, ki niso potrošni (povezani s stanovanjem, iiišo) ^Skupaj izdatki za življenjske potrebščine_ revni nerevni revni nerevni revni nerevni revni nerevni revni nerevni 1997-99 1997-99 1999- 1999- 2001-03 2001-03 2003-05 2003-05 2005-07 2005-07 2001 2001 Viri: APG 1997-1999, APG 1999-2001, APG 2001-2003, APG 2003-2005 in APG 2005-2007; lastni izračuni. 9. REVŠČINA IN MATERIALNA DEPRIVACIJA V EVROPSKI UNIJI 9.1 Relativni dohodkovni položaj starejših oseb Mediana dohodka starejših oseb v Sloveniji znaša le 56% povprečne mediane dohodka enako starih oseb v 15 starih državah članicah EU (toda ista ugotovitev velja tudi za mlajše osebe). Slika 48 kaže razmerje med mediano dohodka starejših oseb in mediano dohodka oseb, starih 16-54 let. V povprečju EU-15 znaša mediana dohodkov starejših oseb 90% mediane dohodkov mlajših oseb (razpon je od 73%) na Irskem do 101% v Luksemburgu). Relativni dohodkovni položaj starejših oseb v Sloveniji je le nekoliko boljši. Razlike med novimi državami članicami so precejšnje. Ciper je podoben Irski, v baltskih državah (predvsem v Estoniji in Latviji) pa je relativni položaj starejših oseb le nekoliko boljši. V dveh novih državah članica je razmerje median večje od 1 (1,09 na Poljskem in 1,02 na Madžarskem), toda ne zaradi morebitnega ugodnega dohodkovnega položaja starejših oseb, temveč zaradi nizke mediane dohodkov mlajših oseb. To je tudi učinek pokojninskih sistemov, ki so zavarovali življenjsko raven starejših oseb. Slika 48 Mediana ekvivalentnega dohodi 1 s ss 016-54 let ■ 55 letin več 1 -B 1 T h t 1 ■ t LV PL CZ CY HU LT SI SK EU-15 EE Vir: EU-SILC 2005; lastni izračuni. Opomba: Države so razvrščene v padajočem nizu glede na deleže oseb, starih 16-54 let. Iz tega sklepamo, da podatki o tveganju relativne revščine prikazujejo ekonomski položaj prebivalstva kot slabšega od subjektivno zaznanega. Vzrok za to neskladje je med drugim v neupoštevanih (neizkazanih) dohodkovnih virih (to so na primer prihodki iz neformalne ekonomije in dohodki v naravi), ki zvišujejo življenjsko raven. Menimo, da je to pomemben razlog za to, da osebe, ki po svojih denarnih dohodkih objektivno sodijo med relativno revne, ne živijo (vedno) v izrazito slabih ekonomskih pogojih. Drugi možen razlog so skromne želje in pričakovanja oseb z nizkimi razpoložljivimi dohodki, zaradi česar določeni delež oseb, ki so relativno revne, ne občuti (večjih) denarnih težav. 9.4 Primerjava najnižjega mesečnega dohodka, s katerim bi lahko shajali, in praga tveganja relativne revščine Primerjava subjektivno ocenjenega najnižjega mesečnega dohodka, s katerim bi relativno revne osebe lahko shajale, in praga tveganja relativne revščine je način za primerjanje tveganja relativne revščine in subjektivne ocene lastnega dohodkovnega položaja. Povprečni ocenjeni najnižji mesečni dohodek, s katerim bi lahko shajali, je v vseh novih državah članicah (razen pri starejših osebah na Cipru) višji od praga tveganja relativne revščine, ki je opredeljen na ravni 60% mediane dohodkov (slika 57). To velja tako za mlajše kot za starejše relativno revne osebe. Povprečni najnižji mesečni neto dohodet<, da bi gospodinjsvo iahico siiajalo, lInjQa....... _. j starostna invaiidska družinsfta oz. vdovsf^a skupaf 623.38 498.39 429,31 ■ ::: S73;t0 :: 623,61 498,46 429,56 : 573,20 :: : 9Ä1 97,1 963 : 97,t: 107,4 107.4 107.5 : 107,8 : 107,5 107,5 107,9 :io?i8: "1025" 103,0 103,0 : i03;a "fd2,9' 102,9 103,1 :i03;i: PPyPLt^Pß.^ßlQ PPbQiPL^ß........... staroäna invalidka dntžinsha oz. vdovsf