OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne liskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Vol ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 9, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 70 BUDIČ torek zvečer ob 8.45 uri je frem: 'tiil v Warrensville bolnišni- b, kronične bolezni Frank jg 'Shajal v bolnišnici. Doma ^2 vasi Podgradec blizu meje. Bil je član dru-^ Slovenec št. 1 SDZ. opušča soprogo Ursu-Ujj Cuk, otroke: Frank " Josephine Papeš, An-, Mrs. Mollie Birk, Al- Pl>8udie j2 Mrs. Helen Candon ter ^^Ukov. Pogreb se vrši v so-zjutraj ob 10.45 uri iz po-(јц zavoda A. Grdina in 1053 E. 62 St., v cerkev ju, ob 11. uri in nato na ^PaliSče Calvary. ^^HOZJAN ^Oiinila je Mary Hozjan, 2б4 let, stanujoč na 431 E v Doma je bila iz Polana ^v®4Umurju. Bila je članica sv. Štefana KSKJ in ^ Sedem žalosti. zapušča hčer Mrs. Gize-ter sestri Mrs. Bar-tetjj in Mrs. Catherine [Vj.^ogreb se vrši v soboto ob 10.15 uri iz Golubib-I . Pogrebnega zavoda, E. 47 ђг ^ Superior Ave., v cerkev na E. 40 St. in nato ^kopališče Calvary. Rusi in ^ezniki 8. aprila—Visoki A ^ORiisar za Nemčijo mar-%h'u ^ je povabil najprvo za-k Д ® Velike Britanije, nato нЦ^^^ике in Francije, na konferenco, ki naj raz-o tem, kako odstraniti ц^_ЈПе spore med raznimi zo-J ®^čije, ki jih imajo zase-*0 zavezniki. Zavezniki temu povabilu odzvali in кђц nied štirimi delegaci-^ Vršijo v prijateljskem C% , V te konference uspe- tako se pričakuje, žukov na dan s pred- vprašanju se bo prak % ' naj se zavezniki zedi- ^ Nemčiji, o centralni vladi ■ije in o volitvah. V tem "^^j^^kazalo kakšne cilje za-sovjetska mirovna h podpisom Koreja, 9. aprila-^^j^^^^i'iske delegacije, ki se 8 komunisti, admiral ^ ^ ' J® izrazil svoje mnenje, Mdg ^ petek, 10. aprila lahko ^®nia?- P'^^Pisa sporazuma o ^ tnikov, KANCLER ADENAUER SE POGAJA; AMERIŠKO POSOJILO NEMČIJI WASHINGTON, 8. aprila—Nemški kancler Konrad Adenauer nadaljuje razgovore z ameriškimi politiki, finančniki in vojaškimi poveljniki. Vprašanje kako končati mrzlo vojno, je prvo na dnevnem redu. Vprašanje razmerja med Nemčijo in Francijo je enako prvenstveno. Tudi ponovna oborožitev Zapadne Nemčije. To se je itak predvidevalo. Nekaj novega je bila zamisel kanclerja Adenauer j a, da se nemško begunsko vprašanje reši s pomočjo ameriškega posojila ali s posredovanjem Amerike pri Svetovni banki. Do sedaj je prejela Zapadna*" ' Nemčijo ameriške pomoči približno štiri milijarde dolarjev. Posebne izredne pomoči je bila Za-padna Nemčija deležna, ko je Amerika poklonila vladi v Bonnu iz posebnega fonda za pomoč beguncem enkrat $300,-000, drugič pa $577,000. Konference Adenauerja V okviru, v katerem se gibljejo pogajanja, je imel kancler Adenauer razgovore s predsednikom Eisenhowerjem, za tem z državnim tajnikom John Foster Dullesom in s finančnim tajnikom Humphreyem. Kancler Adenauer je pri teh razgovorih naglasil, da so Nemci na strani tistih narodov, ki ljubijo svobodo; Nemci bodo zvesti pomočniki na težavni poti, po kateri vodi Amerika ljudstva sveta do svobode. O razgovorih, ki jih je imel s predstavniki Amerike, se je izrazil laskavo. Razgovori so dali nadaljnjo pobudo in kancler ne dvomi, da bo prišlo do sporazuma med Nemčijo in Ameriko tako v načelih, kakor tudi v podrobnostih. Adenauer in razmere doma Razmerje med Nemčijo in Francijo ni zglajeno. Kancler Adenauer ima v Nemčiji sami močno opozicijo v stranki nacistov in socialistov, ki so proti temu, da bi se Nemčija obvezala za skupno zapadno evropsko armado in dala Nemce tej armadi na razpolago. Zadržanje Francozov je znano. Če bi torej ne prišlo do uresničenja načrta o skupni zapadno evropski armadi, kaj preostane Nemcem? Če naj bodo obramba proti sovjetski agresiji, jim je dovoliti oborožitev in dati na razpolago tudi orožje! Kancler Adenauer se je raz-govarjal z ameriškimi politiki tudi o obeh pogodbah, posebni mirovni pogodbi z Zapadno Nemčijo in pogodbi, ki obvezuje Nemčijo do skupne zapadno evropske obrambe. Adenauer je Amerikancem obrazložil položaj, ki je: Nemška spodnja zbornica je oba zakona že sprejela. Verjetno bo jih sprejela tudi zgornja zbornica. Pričakovati bi bilo, da jih bo podpisal predsednik republike Teodor Heuss, potem ko bosta pravilno izglasovana. Toda nemški socialisti so napovedali, da bodo šli pred ustavno sodišče s predlogom, da naj izreče oba zakona, torej obe pogodbi kot protiustavne. Če bo socialistična stranka res napravila ta korak, potem predsednik Teodor Heuss zakona ne bo podpisal do odločitve ustavnega sodišča. Tako je obljubil socialistom. Nemške državnozborske volitve so razpisane za 6. september. Volilna borba se je v Nemčiji že začela. Ko se bo kancler Adenauer vrnil nazaj v Nemčijo, se bo znašel v vrtincu političnih strasti in bojev. Adenauer namreč poskuša, da za volitve spravi pod streho novi volilni zakon, ki bo avtomatično podaljšal njegovi koalicijski vladi življenje tudi po volitvah. Zoper ta volilni zakon so socialisti in pa nemške delavske unije, ki so pod socialističnim vodstvom. Socialisti grozijo, da če pride do novega volilnega zakona, kakor si ga zamišlja Adenauer, bodo volitve bojkotirali, se jih torej ne bodo udeležili; nemške delavske unije, ki si lastijo šest milijonov članstva, pa enako grozijo za ta slučaj s splošno stavko. V razmerju do Sovjetske zveze vztraja kancler Adenauer na dosedanji politiki odpora in kaže Amerikancem na valove političnih beguncev, ki vkljub sovjetski mirovni ofenzivi ne poje-njujejo, marveč naraščajo. Sicer pa se bo dne 23. aprila sestal v Parizu izvršilni odbor vojaške organizacije N.A.T.O. z soudeležbo ameriškega obrambnega tajnika Wilsona, ki bo sklepal o vojaškem položaju v Evro-pi. KAKO IMETI ZELENO PRED HIŠO Frank Cowan iz Denver-ja se je hotel otresti skrbi, kako imeti lepo %leno pred hišo za vedno. Prišel je na sledečo idejo: Prostor pred hišo bo be-toniral enako kakor na primer pločnik ali ceste. Toda ta betonirani prostor bo zeleno pobarval in s tako živo barvo, da bo bodla v oči. Potem ne bo treba: ne škropiti, ne kositi, ne gnojiti, ne puliti divje trave, na živo zelieni barvi pa se bodo umirile tudi utrujene oči. Na Koreji so doseženi uspehi!-- tako uradno zagotavlja Washington BOHLEN POTUJE LONDON, 8. aprila—Novo-imenovani ameriški poslanik v Moskvi je prispel v London, da se porazgovori z ameriško delegacijo v Veliki Britaniji. V četrtek se Bohlen vrne nazaj v Pariz, odkoder bo s svojo družino odpotoval najprvo v Zapadno Nemčijo, da se tudi tam posvetuje z ameriškimi delegacijami, predno definitivno odpotuje v Moskvo. DUHOVNIKI O POLOŽAJU V ITALIJI ^'olnih in ranjenih voj- 1% _ ^ je ^®^®gtona pa javljajo, južno-korejske S ^ Ameriki, Yang, izja-^ in , biti Koreja združe-*^^"uge Koreje ne bo, korejsko ljudstvo ^ 'iilo Edinstvo Koreje *^0 obi • zaveznikov sve- J^bljeno leta 1950. Amerikanec Silvester Juer-gens, po poklicu duhovnik, ki je sicer stalno v Rimu, v ostalem izobražen po evropskih univerzah, je ob priliki svojega obiska v Ameriki podal zanimivo sodbo. PredstojeSe volitve lahko napravijć italijansko komunistično stranko za najmočnejšo. Komunisti so dobili pri zadnjih volitvah veliko število glasov in sicer 25%. Pri zadnjih volitvah se je za politično moč potegovalo v Italiji 13 političnih strank. Krščanski demokrati se naslanjajo tako na monarhiste in fašiste, ki se ne marajo izločiti iz antikomunističnega bloka, ker vedo, da stalno pridobivajo na tleh. Monarhisti zahtevajo nazaj italijansko dinastijo, fašisti pa vlado, ki bi bila podobna vladi Franka v Španiji. Male stranke znajo pri volitvah odtegniti bloku De Gasperi-ja precejšen odstotek volilnih glasov, ki postane za sedanjo koalicijsko vlado, zelo nevaren, pripomore pa lahko komunistom, da se vlade polastijo. Na vsak način politični položaj v Italiji, ki se nahaja pred državnozbor skimi volitvami, ni čisto jasen. Razne vesti iz sveta stavke v mleku ne bo. Raz-važalci mleka so snoči pristali na ponudbo mlekarn, da dobijo za pet in pdl dnevni delovni čas na teden, kakor da bi delali šest polnih dni. Snoči sta se pripetila dva slučaja prometnih nesreč, v katerih ste bile dve smrtni žrtvi. V nezgodi, ki se je pripetila okrog 10.45 !ure zvečer na križišču W. 35 St. in Poe Ave., je bil na mestu ubit 20 let star Nicholas Mety. Voznik avta je dobil manjše poškodbe, drugi potnik pa težke poškodbe. Voznik drugega avta v tej nesreči, ki se je vračal iz bolnišnice, kjer je žena porodila, pa je ušel poškodbam. V drugi nesreči na Euclid Ave. pa je Gilbert Samuelson zavozil svoj avto v avtobus. Škode ni baš veliko, ker je avto počasi zadel v avtobus in poškodb ni nobeden izmed potnikov utrpel, le Samuelsona so našli mrtvega pri volanu. Očividno ga je zadela in "Soldiers' Chorus" (C. Gounod). Narodni pesmi "Pri farni cerkvici" in "Urška" poje moški kvartet: Joe, Rudy in Frank Ivančič ter Frank Urbančič, katerim sledi zopet mešan zbor z narodnimi pesmi: "Ko so fantje proti vasi šli," "Megla v jezeru" in "Venček narodnih pesmi." Pevovodja je Anton šubelj, pri klavirju bo pa Vera Milavec-Slejko. Kakor je razvidno iz tega opisa, so to pot pripravili res lep pi'ogram. Vsi pevci in pevke so tukaj rojeni fantje in dekleta, navdušeni za našo slovensko petje. Pričakovati je, da jim ljudstvo v nedeljo napolni dvorano ter jim da še več korajže za nadaljno proizvajanje slovenskih melodij. Po programu se razvije prosta zabava. Program se prične točno ob 1. uri popoldne. Na svidenje! Joseph Durjava. V nedeljo k Adriji CLEVELAND, Ohio — Adrija vas s^ pesmijo kliče in,vabi na spomladanski koncert. Kakor ptički pokličejo travnike iz spa-aja, da se naj prebudijo in ozelenijo, tako tudi zbor vas kliče, :ia pridite poslušati petje sladkih melodij. Program se vrši v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-зћгг Ave. v nedeljo, 12. aprila. Pričetek ob 4. uri popoldne. Slišali boste lepe pesmice kot: "Me-?lica," "Ujetega ptiča tožba," ' Ženin kos" in več drugih. Zbor 1e pod vodstvom g. Anton Šu-boljna. Po programu se vrši domača zabava. Na svidenje, torej, v ne-cl-ljo, 12. aprila pri Adriji v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. V. M. ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo '^manjšali število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-rtov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite ce sto samo na križiščih in kjer je rrometna luč—ravnajte se po njej. Društvo Mir št. 142 SNPJ CLEVELAND, Ohio — Društvo Mil" št. 142 SNPJ bo imelo svojo redno mesečno sejo v nedeljo, 12. aprila v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 9. uri dopoldne. Vabljeni ste vsi člani in članice, da pridete na sejo. Na dnevnem redu bomo imeli veliko važnih zadev. Slišali boste finančno poročilo zadnjih treh mesecev. Dalje se bo volilo podpredsednika ali predsednika društva, ki bo nadomeščal spodaj podpisanega za tri mesece, ko bom šel s svojo soprogo v staro domovino. V tem letu bo društvo imelo veliko dela. Piknik se vrši julija meseca na izletniških prostorih SNPJ. Ravno tako bo Cleveland-ska federacija društev SNPJ imela velik piknik angleško po-slujočih društev. Izvoliti bo treba tudi zastopnika, da me bo nadomeščal pri Federaciji, ki ima mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov, nar. domu na St. Clair Ave. Članstvo opozarjam, da imajo uradniki veliko nalogo v tem letu. Treba je, da skupno delate vsi za enega in eden za vse. Tajnik društva ne more vse sam narediti, zato je pa dobro, da je zmožen izvrševalni odbor. Mimogrede naj omenim, da sem se že od leta 1907 udeleževal društvenih sej. Imel sem Ž3 vse urade pri društvu. Bil sem član društva sv. Barbare do leta 1921, ko se je združilo z S.N.P.J. Bil sem več let tajnik ter imeli v tistih časih zelo naporno delo. Od leta 1921 je društvo pokazalo napredek, zato ne snaemo pozabiti, da je treba delati, da se obdrži tisto, kar imamo ter da pridobivamo nadaljne nove člane in članice za našo veliko S.N.P.J. Lahko bi še veliko napisal o aktivnostih našega društva, ali naj za sedaj zadostuje. V staro domovino se podava dne 28. aprila s posredovanjem firme August Kollander. Najin glavni naslov'tam bo pri g. Jože Gore, Pustavska ul. št. 4, Ljubljana. Napravila bova tudi več izletov, jaz za svoj rojstni dan v Dol pri Ljubljani, moja soproga pa v Veliko Loko na Dolenjsko in po drugih krajih. Upam, da sprejmete to moje naznanilo v poštev in da se v velikem številu udeležite društvene seje v nedeljo, 12. aprila. Vam bilježim z sobratskim pozdravom Anton Bokal, predsednik Darovi za gluhoneme otroke CLEVELAND, Ohio — Pri krožku št. 1 Progresivnih Slovenk smo prejele $5.00 od Mr. in Mrs. Joe Dovgan, ki sta darovala v spomin pokojne Mrs. Frances Zaller; od Mr. John Lokar st. $2.00 v spomin pokojnega Frank Slibar in od Mrs. Angele Kalin $2.00. Vsi so darovali za gluhoneme otroke, za katere se sedaj zbira sklad za habavo potrebnih aparatov, s katerimi se jim bo nudilo priliko do govora. Vsem darovalcem se na tem mestu izreka topla zahvala. Marion Bashel, tajnica V soboto—k Vodnikovemu vencu EUCLID, Ohio—Letošnja veselica društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ, ki se vrši v soboto, 11. aprila, ima začrtan poseben program, ki bo nudil prvovrsten užitek prav vsakemu po-setniku, pa naj se prišteva v mlajšo ali starejšo generacijo. Odbor tega društva, "fantje od fare," so se oprijeli ideje; da je v današnjih razmerah priporočljivo nuditi naši publiki takorekoč "dvojno vrednost" v obliki duševnega razvedrila—in so vsled tega aranžirali zanimivo filmsko predstavo, ki se bo izvajala predno zasedejo oder SNDoma godbeniki Vadnalovega orkestra. Filmske slike, ki bodo prvič javno na ogled, je posnel leta 1951 član Andy Ipavec; predstavljajo našo sončno goriško stran, ter ondotne kraje kot Soško dolino, Tolmin in ostale predele naše primorske zemlje, koje lepota je ovekovečena v poezijah S. Gregorčiča. Odbor se nadeja, da pridejo na ogled teh slik vsi domačini, pa tudi vsi Gorenjci in Dolenjci, da se ta kole v veseli, pomešani družbi naužijemo lepote naših krajev. Pričetek ob 7.30 v prizidku. Po ffimski predstavi se prične ples v avditoriju SND, za katerega bodo, kot že omenjeno, igrali Vadnalovi fantje. Pripravljalni odbor pa se je tudi dobro založil z najboljšimi jestvinami in dobro kapljico, da vam bo za-mogel kar najbolje postreči. Torej na gotovo svidenje John Petric resov, čeprav se posameznik te indirektne diktature vsak trenotek ne zaveda. Pa recimo: Med Washingtonom in Moskvo pride do sprave in si oba velikana nekako razdelita na eni strani interesne sfere, na drugi strani dogovorita sodelovanje. Kaj si bosta mogla oba gospodarsko interesna sistema v bistvu očitati? . . . l_(5 Jadranska turistična cesta Za obnovo in modernizacijo jadranske turistične ceste, ki bo vezala skrajne točke naše obale od Istre do Bojane, bodo letos porabili 500 milijonov dinarjev iz sredstev družbenega plana ter več sto milijonov dinarjev iz kredita za vzdrževanje cest. Jadranska turistična cesta, ki jo v glavnih obrisih že imamo, bo široka 6-9 m ter pokrita z betonom in asfaltom. Letošnji plan graditve jadranske turistične ceste določa graditev nekaterih delov ceste od La-bina do Voziliča v Istri, ki jih bodo asfaltirali. Dokončali bodo del ceste Brseč—Moščenička Draga, asfaltirali del Povila— Crnovnica, zgradili novi del ceste od Marine do Segeta pri Tro-giru, obnovili cesto od Splita do Omiša in jo pokrili s cementom ter granitnimi kockami, poleg tega pa obnovili tudi spodnji del ceste, ki veže Zaton z Dubrovnikom. Modernizirali bodo tudi cesto v Makarskem Primorju. Jadransko turistično cesto bodo gradili po izjavah strokovnjakov tri leta. Ta cesta, ki bo dolga 750 km, bo vodila skoži Opatijo, Reko, Crikvenico, Za-dar, Šibenik, Trogir, Split, Omiš, Makarsko, Dubrovnik, Boko Ko-torsko, Budvo, Bar, Ulčinj do Bojane, vezala pa bo naša najbolj znana primorska letovišča, trgovska in industrijska središča, arheološke, izkopanine in kulturno-zgodovinske spomenike. Poleg gospodarskega pomena bo imela cesta tudi velik turističen pomen. Oglašajte v • • • Enakopravnosti Vprašanja, ki jih stavijo Pred nedavnim sem posetila več sto šol v zapadni Evropi. Otroci v inozemstvu so zelo zainteresirani v Ameriko, toda imajo zelo potvorjeno sliko o našem življenju tukaj. Neko jutro, ko sem obiskala par šol na Dunaju, mi je bilo stavljenih več tipičnih vprašanj, na kakršna sem naletela povsod po zapadni Evropi. » "Vasi? Ali v Ameriki prav gotovo ni vasi," je rekla mala deklica, stara 14 let. Vprašala sem jo, kaj misli da imamo. "O, same nebotičnike in široke avenije," je odgovorila. "Tako je," je pristavila druga, "Amerika je polna ljudi mrgo-lečih ulic in naduličnih železnic." Povedala sem jim, da Amerika je dežela vasi, farm, polj, livad in potokov, gozdov, cerkva in malih podeželskih trgovin. "Podeželskih trgovin? To ni mogoče. Amerikanci kupijo vse v velikih neonsko razsvetljenih veletrgovinah s samo-poslužbo, mar ne?" Tako je rekla mlada deklica, ki je povedala, da je videla slike velikih ameriških trgovin v ameriških revijah. V neki drugi šoli je mlad dečko ugovarjal moji trditvi, da Amerikanci hodijo v cerkev, da imajo razne veroizpovedi svoje cerkve po majhnih tako kot po večjih krajih in mestih Zedinjenih držav. "Kakšne cerkve imajo v malih krajih?" je hotel vedeti dečko. "O, morda treh ali štirih različnih ver ali sekt," sem mu odgovorila, potem pa navedla: "episkopalne, katoliške, presbi-terijanske in židovske ... in pogosto duhovniki in pastorji ter rabinci vodijo skupno delovanje za dobrodelne in podobne akcije, predavanja itd." "Mislite reči, da imajo židje svoje cerkve v majhnih ameriških krajih in mestih?" Dečki, ki so me poslušali, kar niso verjeli, da je to mogoče. "Saj ne more biti res; ne bilo bi jim dovoljeno." V Evropi je mnogo govoric o Ameriki, mnogo več kot resničnega znanja o naši deželi. Posebno mladina je izpostavljena govoričenju vojakov (naših), ki pripovedujejo o svoji domovini to in ono, kar tja vendan, mladina pa enako požira to brez tehtanja, ter niti prav ne razume. "Povejte nam o ameriških filmih ... o jazzu . . . šolah . . . teatrih . . . športu ... o vaših avtomobilih . . . tovarnah . . . univerzah . . . Kakšna je plača povprečnega ameriškega delavca? Ali lastuje sleherni Ameri-kanec avto?" Univerzitetni študent je vprašal ; I "Kaj ne, da je res, da vsak ameriški delavec zasluži naj-manj 5,000 šilingov mesečno ? Avstrijska družina bi mogla s tem izhajati prav dobro vse leto." Povedala sem jim, da so plače v Ameriki res visoke. "Toda visoki so tudi življenjski stroški." In objasnila sem jim, da neglede kakšne so v tem oziru govorice po Evropi, resnica je, da povprečen Amerikanec trdo dela. "Več posveti časa delu kot razvedrilu; da, mnogi Amerikanci lastujejo avte—potrebni so jim radi velikih razdalj, ki so mnogo večje kot evropske. Mesta in drugi kraji v Ameriki so na daleč razsejani. Res je tudi, da lastuje povprečen Amerikanec televizijski aparat, ali pa radio aparat, ledenico itd. Za vke te stvari hrani, da si jih nabavi." Ko sem jim to pri^--se je dvignila ena od šolaric dejala: . "O, to je le govorjenje. ^ vemo, da so vsi Amerikanci ^ gati. Vsi imajo pralne stroja, kalne stroje, sušilne stroje ^ razne druge električne _ In ko se naveličajo, kako d" leto starega avta, ga čez škarpo in kupijo drug^r Ali ni res tako? Jaz sem tako tala v nekem ameriškem ^ pisu." Malo pozneje se je ogl^ deklica z tankim glaskom- . "Kaj neki počno milijoi^' ameriških otrok, katerih st se ločijo in jih več ne mar^^ In tudi če se ne razporočij"' dijo pa vsak večer okrog \ Ijačit in popivat, a otroke p"® jo doma same, zakaj? To videli v ameriških filmih-" „ (Common Pol milijona dolarj®^ za pospeševanje znanosti Rockefellerjeva ustan"^'® sporočila, da bo dala 500,OO larjev deželam Zahodne Ev ki bodo porabile ta denar speševanje prosvete, za raznih znanstvenih in kul, potrebščin in za štipend'J'j^j, lentiranim študentom, ki ^ študirali na tujih univerza • pomoč je del celotne vsto ^ 500,000 dolarjev, ki jih ustanova kot zasebna Člo ^ ljubna organizacija r® med šole, ustanove in razis ne zavode v ZDA in drug' lih sveta. Tri evropske organiza^if £.e ukvarjajo z otroško P® gijo in psihiatrijo, so tisoč 930 dolarjev. Organ' ^ za otroško duševno stanji ^ ^izu je dobila 100,000 Ici jih bo porabila za ju. Dunajska univerza pc 17,200 dolarjev. Ta denai" rabila za šest štipendij pg} Tri leta bodo štipendisti-ske univerze študirali na psihiatrični kliniki prof-Hoffa. Univerza v Baslu j® и-la 200,000 dolarjev za vanje središča za raziska jj proučevanje monetarnega kreditnega gospodarstva- _ Rockefellerjeva ustanova ^ la podpore samo univerz® drugim znanstvenim usta ^ Zahodne Evrope, marve^ denarja določila tudi .iP dije evropskim znanstveĐ' prosvetnim delavcem za nja in študije v tujini, v ZDA. Nekaj denarja porabili tudi za nakup naprav in opreme, ki jo'P^ jejo evropske znanstvene pove. Zastopniki ^Enakoprayi^^^^^ Za St. ciairsko JOHN R E N K ^ 1016 East 76th Str^ UTah 1-6888 # Za collinvvoodsko ećclidsko okroži^^j ) H N S T E B 10 SLIKE IZ SLOVENIJE kazal Andy Ipavec m!., na veselici društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ 17902 Noffinghai*" IVanhoe 1-ЗЗбп Za nev^/burško (J FRANK 11101 Revere Diamond 1-80^^ ^ v SOBOTO, 11. APRILA, V prizidku Slov. nar. doma od 7.30 do 9. zvečer Za ples v avditoriju VADNALOV ORKESTt Vabljeni ste vsi — pridit® ® d ENAKOPRAVNOST RTRAN E ''OGLED NA ZVEZDNO NEBO y ° splošnem mnenju je človek, "'eia možnosti opazovati nebo voiT prikrajšan za ' e lepote takega opazovanja. Je sicer, da nam daljnogled Han, j lepote opazovanja in pričara stvari, ki jih prosto 'luni H lUti ne sluti. Vendar so pred ђ i? ^^veči predniki tisočletja . 'sočletja ne samo opazovali ВД nebo brez daljno- He T: ^®^več tudi marsikaj iz-in ugotovili, kar jim je ko-o pri njihovem tesno z na-° Povezanem življenju, pogledamo v februarskih j^'fiarčnih večerih na južno ne-.' Vidimo najlepše zvezde zim-'leba. Te zvezde so zdru-^ У tako imenovani veliki četverokotnik, ki ga tvo-' ''Umenkasta svetla zvezda ob ^ ozvezdju Kočijaža, ki je jg ^ času skoraj nad glavo, to ležp* i^&to proti vzhodu ';®' zvezda Poluks v ozvezdju oj^^^^ov in belkasti Prokijon v Malega psa. Najnižje zvezda tega četverokotni-^ Znani Sirij v ozvezdju Veli-psa, najsvetlejša zvezda nebu. Na zahodni stra-vidimo belega Rigla v zna-ozvezdju Bika. ^^^alcu utegne biti znano, da ^%de, ki jih vidimo na nebu, (^1 ^'^ici ogromna sonca, žareča in pQ večini še precej več-'^ašega Sonca. Samo veli-razdalja, ki nas loči od ^ezd, povzroči, da jih vidi-tako majhne. Kakor smo jj^ '■ je Sirij najsvetlejša zvezda nebu, vendar pa samo navidezno. Sirij je namreč samo nekoliko večji od našega Sonca in le njegova visoka temperatura (okoli 13,000 stopinj na površju) in sorazmerno majhna oddaljenost povzroči, da vidimo z Zemlje to zvezdo tako svetlo. Ko smo rekli majhna oddaljenost, povejmo še, da je to zelo relativno, kajti svetloba, ki ima ogromno hitrost (300,000 km v sek) potrebuje od Sirija do nas celih 8 let! Razdaljo med Zemljo in Soncem pa preleti svetloba samo v 8 minutah. Astronomija pa nam je odkrila na nebu tudi razne skupine zvezd, od katerih potrebuje svetloba tudi več milijonov let. Ko so začeli opazovati nebes z večjimi daljnogledi, so čisto slučajno odkrili, da je poleg Sirija še neka šibka zvezdica, ki spada k njemu. Astronom pravi, da je Sirij zvezda dvojnica. Ko so bolj proučili to zvezdico, so prišli do zelo čudnih ugotovitev. Gostota te zvezde je namreč 50,000-krat večja od gostote vode. Če bi hoteli premakniti nekaj kubičnih decimetrov snovi s te zvezde, bi morali za to uporabiti že precej močno lokomotivo. Takih čudnih zvezd so astronomi na nebu odkrili še več. Tako je n. pr. v ozvezdju Zmaja, ki ga ob tem času vidimo nizko na severnem nebu, neka zvezda, katere gostota je 36 mi-lijonkrat večja od gostote vode. En kubični centimeter te snovi tehta 35 ton! Kakor pa imamo zvezde s tako nepojmljivo gostoto, tako nam je odkrila astronomija tudi Kako se je vragu godilo v Beli krajini ^belokranjska pripovedka) g^jJ'^g-bedak se je namahnil v if]g, ^'■^jino. Ko se je že dodobra I3y^ in zlačnil, je v neki hiši za hrano. Doma je bila OR kuhi /hala debelačne žgance. Ker i osebenjka. Za večerjo si ^ bila ženska stara in brlja (ђц ni spoznala. Natresla debelačnih žgancev v lat- vj. In % je pomlatil žgance. Kma- - ■ - jg je pričelo žejati _ ^olni in RA nanil vn oa ((V » Pohitel pi in se napil vode. Vode in debelačnih žgan-je pričelo gristi po tre-• ^el je dalje ob. vodi in pri-do dolskega mlinarja. Po-h je, da ga boli trebuh in jg Prosil za žganico. Mlinar pa K ^aljivec. In ker je vraga >znal. za mu je obljubil <,^^0 dobro žganico, rekoč: {g . 3® steklenica—polna Lahko ga popi ješ, a sa-.pogojem, da steklenice nagnil... k ne morem," se je na->1 vrag. * se naredi majhnega in b. ^ steklenico!" se je mlinar je hotel vrag? Spoznal je, ц5.^ je mlinar prepoznal. Ker ч, stil, cirie v trebuhu niso popu- izdihnil sapo in se zgu-se napravil majhnega, da zlezel v steklenico. Ko- k ' pričel lokati žganjico, že brž potisnil zatrdek v lijgj., steklenice—in vrag je bil ђуј ■ ^i'osil je in javskal, naj ga ђр, izpusti, a dolski mlinar— Co tl-j v Kolpo. je zalučal stekleni- ' dtii (tig, ' in tri noči. Potlej jo je кгг • nica je plavala po vod jo Je asinški brodar. Potegni] iti ђ ^ Veslom na brod, odmašil ko ^ ^^al ter padel vznak—ta-Y ^^^ttirdelo iz steklenice.... licg ^ pa ie brž zlezel iz stekle-sapo, se napihnil in n,.v "^titi ter groziti brodar- Je Jaz ^otii ga je on zaprl v steklene, bogme, nisem!" se ' brodar. "Sploh pa ti ne ^ U.,, da si bil v steklenici. mogel ti, orjak, zle- bi Majhno steklenico!" Verjameš?" je bahačil Vv "Ne verjamem!" se je prene-vedal brodar. "Lahko se napravmi majhnega----" "Pa tako majhnega ne, da bi mogel skozi tole ozko grlo," je brodar pokazal na steklenico. "Pa poglej, če morem ali ne," se je hvalil vrag-bedak, izdihnil sapo, se zguzil in zlezel v steklenico, ... Komaj pa je potegnil pete skozi grlo steklenice za seboj, je brodar zamašil steklenico—in vrag je bil spet ujet! Milo je prosil brodarja, naj ga izpusti, ta pa—sit vseh vragolij—je vrgel steklenico z vragom v Kolpo. Steklenica je plavala po vodi sedem dni in noči. Potlej so jo božakovski ribiči potegnili z vršo ria dan. Komaj pa je najbolj radovedni ribič odmašil steklenico, že je skočil vrag iz nje. Ker je bil lačen, jo je na vrat na nos ucvrl v bližnje trt je, kjer je zorelo grozdje. Božakovčani pa za njim! Ujeli so tatu in ga vrgli v Kolpo. Vrag se je potopil, spla-/al pod vodo k bregu in se potu-il pod Magdalensko skalo. Ali 4o so se pod večer vrnili ribči v iomačo vas, so našli vraga v neki hiši, kjer so tisti dan baš pekli kruh. Čepel je na peči in se sušil. Kam bi Božakovčani z vragom? Iz vse srenje so se zbrali, cumeli in kumice na posvet. Dol-50 so se posvetovali, končno pa 50 vraga obsodili na pranj; ovčje volne. Ostrigli so črnega ovna, nametal! črno volno v neč-ke in poslali vraga h Kolpi, rekoč: "Ker si bil tat, pojdi črno volno prat! Kadar bo volna bela, boš spet prost vsega dela.' In vrag-bedak je odšel črno volno prat, kakor so mu naročili Božakovčani. Pral je in pral, drgnil in drgnil, toda volna se ni pobelila; prej so se od starosti pobelile njegove smrdljive dlake. Božakovčani pripovedujejo, da pod Magdalensko skalo vrag-bedak še dandanašnji pere črno volno in preklinja, ker je ne more obeliti.... Lojze Zupane zvezde, ki so neznansko redke. Tako je na primer rdečkasti An-tares v ozvezdju Škorpiona v bistvu zelo razredčen žareč plin, katerega gostota je mnogo manjša od gostote zraka na Zemlji. V ozvezdju Velikega psa ostale svetlejše zvezde, ki jih vidimo s prostim očesom, svetijo dejansko mnogo močneje v vse-mirski prostor, vendar nam povzroči velika razdalja 300 svetlobnih let, da jih vidimo z Zemlje manj svetle. Kakor vse v naravi, tako ima tudi zvezda svoje življenje. Rodi se na še ne povsen^ pojasnjen način kot ogromna redka plinasta gmota z nizko temperaturo, se postopoma zgoščuje in krči ter dobiva višjo temperaturo, dokler ne doseže bele barve, ko je na višku svojega razvoja. Potem se še dalje krči, vendar se začenja ohlajati, dokler kot rdečkasta, toda sedaj že majhna zvezda, ne ugasne. Ta razvoj traja seveda bilijone in bihjone let in cele generacije človeštva ne opazijo na zvezdi nikakih iz-prememb. Pustimo te ogromne oddaljenosti v globinah vesoljstva in omenimo prijatelju neba še nekaj o planetih v našem osončju. Venera, gledana z Zemlje najsvetlejši planet, še dalje sveti zvečer na jugozahodnem nebu in je 8. marca najsvetlejša. Njena navidezna oddaljenost od Sonca pa se že manjša, tako da bo v drugi polovici marca utonila v sončnih žarkih, če jo pogledamo z daljnogledom, jo vidimo podobno kot Luno v različnih menah. Zdaj je videti kot Luna nekaj dni pred prvim krajcem. Pri svojem gibanju med zvezdami se Luna sreča ob gotovila časih z Venero. Višje nad Venero, vzhodno od ozvezdja Bika, vidimo rumenkastega Jupitra, ki pa zahaja čedalje bolj zgodaj. Pozno zvečer pa vzide se Saturn, ki ga vidimo do zore. M.B. YOU can be the woman ol the year fRVAM rOR NUMINO— Ik* MMt prof»«il»n far I h i NmIImmI iMTflMMf ©Toft to #№ DIractor #* Nuraoi ■t y«ur local ho«phal, or apph I# « (nlUgkif* ar кмуМ «*—IWNwWm#. Pomlad na domačih vrtovih Za domače vrtnarje in vrtna-rice se začne delo na vrtu takoj, ko se je zemlja toliko ogrela in osušila, da jo je mogoče obdelovati. Med prva priporočljiva dela spada očiščenje vrta. Suha stebla lanskih enoletnih rastlin, dračje, papir in razna šara se pograbi in sežge. V taki šari je dostikrat zalega raznih škodljivih mrčesov, katero se na tak način uspešno uniči. Najbolj zgodaj navadno naši domači vrtnarji posejejo seme solate, ki je pri Slovencih' priljubljena zelenjava. Istočasno se lahko poseje semena zgodnje redkvice, petržilja, korenja, pese in zelja. Tudi grah se lahko posadi zelo zgodaj. Takim posevkom niti ne škoduje, če preko noči zemlja nekoliko pomrzne. Zgodaj spomladi, kakor hitro je zemlja pripravna za obdelovanje, je priporočljivo tudi saditi ali presajati drevesa in grmiče. Čim prej je te vrste rastlinstvo posajeno, tem bolje. Mlada drevesa ali grmi, dostavljeni iz trgovskih drevesnic, naj se posadijo, kakor hitro mogoče na določena mesta. Ako jih zaradi premokre zemlje ali deževnega vremena ni inogoče takoj posaditi na stalna mesta, se jih more začasno spraviti v kaki hladni garaži, drvarnici ali kleti in pri tem je treba paziti, da se korenine ne osušijo. Priporočljivo je, da se jih od časa do časa poškropi z vodo in pokrije z mokrimi cunjami čez korenine. Še boljše pa je, da se jih nagnjeno ali poševno položi na vrtno gredo in korenine popolnoma zasuje z zemljo. Zelo važno je, da se korenine pred »posaditvijo ne osušijo. Kadar se drevesa ali grmi sadijo na stalna mesta, je važno, da se ne posadijo globlje kot so rastli prej. Jama naj bo dovolj široka, da se korenine razpro-strejo v naravno lego. V mokro zemljo naj se dreves ne sadi; zemlja naj bo toliko suha, da se drobi v roki. Po posaditvi, pa naj se posajena drevesa ali grmiči dobro zalijejo. Nekatere enoletne cvetlice, ki ^ presajanja ne prenesejo dobro, | je priporočljivo posejati kar na' prosto, in sicer, kakor hitro se; da zemlja obdelovati. Med te cvetlice spadajo sladld grah (sweet pea), slak (morning glory), resedica (mignonette), petunia, nasturtium in enoletni mak. Gospodinje imajo rade na domačih vrtičih dišavne rastline za kuhinjo. Med te spadajo: pre-žilka (sweet basil), kamilice (camomile), janež" (dill), meta (pepermint), drobnjak ali šnit-lih (chivcfe), majron (marjoram) , rožmarin (rosemary), vinsk;^ rutica (rue), žajbelj (sage), timijan (thyme), peh-tran (tarragon) in pelin (.wormwood. Drobnjak, meta, rožmarin, pehtran in pelin se morejo kupiti v korenikah pri boljših vrtnarijah ali semenskih tvrd-kah, za ostale dišavne rastline pa se dobi seme. Med najbolj zgodnje pomladne cvetlice spadajo zvončki, nun-ka, narcize in hiacinte, toda čebulice istih morajo biti posajene na prosto že prejšnjo jesen. Enkrat posajene vztrajajo na istem mestu več let. Kjer ni teh bolj ali manj trajnih zgodnjepo-mladnih cvetlic, si nekateri domači vrtnarji pomagajo z marjeticami (bellis) in mačehami (pansies), katere je marsikje mogoče kupiti spomladi že cve-teče in poceni. Posajene na količkaj primernem prostoru, hvaležno cveto do poletne vročine. Potem jih je najbolje izruvati in nadomestiti s poletnimi cvetlicami, katerih je velika izbira. Grmičem vrtnic se navadno odvzame zimsko kritje, ko je ne- varnost slane minila. Takrat se tudi odstranijo pregoste in suhe vejice, ostale mladike pa se pri-režejo, da producirajo lepše cvetje. —NEW ERA, glasilo ABZ DRUŠTVENI KOLEDAR APRILA 11. aprila, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 12. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Adria v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave. 25. aprila, soboto—Domača zabava Belokranjskega kluba v dvorani št. 1, Slov. nar. doma na St. Clair Ave. 26. aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O. Oglašajte v Enakopravnosti HIŠE NAPRODAJ HIŠA ZA ENO DRUŽINO se proda. 4 spalnice; gorkota na plin, kombinacij ska zimska okna in mreže. Nahaja se med E. 185 St. in E. 200 St. v Euclidu. Cena $14,700. Za podrobnosti pokličite KE 1-3331 HIŠA NAPRODAJ Proda se hiša s 7 sobami; 4 spalnice, gorkota na plin, dva stranišča, zaprt porč, dve garaži z delavnico zadaj.s. Več sadnjega drevja. Blizu šol in cerkva. Lota 50x156, zadaj je 75 čevljev široka. Bo prazno v dveh mesecih. Za vse podrobnosti pokličite RE 1-4365 Hitite! Vložite do 10-tega Denar, ki ga boste vložiji v zavarovano hranilno vlogo do 10. aprila, bo služil obresti od 1. aprila. Vaši prihranki so zavarovani do $10,000—in služijo primerne obresti. Pričnite z novo vlogo ali pa dodajte stari prav kmalu! ST.CLAIR Savinus^Lodn Co, 1.813 Ei^lisirST^ IV 1-7800 6H5_ST,'CLAIF HE 1-5670 MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANEK BAILEY'S 4 TRGOVINE VSI R-A-Z-P-R-O-D-A-N-I !... KO SO BILI ZADNJIČ OGLAŠEVANI! »тш, SIMMONS MODROCEV The "Charm Modroc, izdelan po Simrnonsu širom dežele Izdelan za spalno udobnost Sleherna vzmer natančno dovršena za perfektno lego! BOX VZMETI. 29.88 • PATENTIRANA AUTO-LOCK ENOTA • KONSTRUKCIJA 220-2IČNIH VZMETI • ZUNANJI KRAJI SPODVITI • ROČAJI ZA LAHKO OBRAČANJE • V SUKNO VŠITI • TRDNA NOTRANJA INSULACIJA • VENTILATORJI DRŽIJO MODROC SVEŽEGA IN ČISTEGA • PISANA TKANA POKRIVALA BAILEY'S šesto nadstropje in v vseh podružnicah - Kupite po BAILEY'S lahkih pogojih . IŠČEJO STANOVANJE slovenka išče stanovanje s 4 ali 5 sobami v naselbini med E. 67 St. E. 176 St. Blizu transportacijc. Kdor ima za oddati, naj sporoči po 6.30 uri zvečer. IV 1-8329 DELO DOBIJO MOŠKI KOVAŠKI POMOČNIKI Izurjeni kot delavci pri kovanju in rezanju na težkih kladivih. Plača od ure poleg plače od komada. Steel Improvement & Forge Co. 978 E. 64 St. MACHINE TOOL OPERATORJI ASSEMBERJI Izurjeni ali delno izurjeni Dobra plača od ure in mnogo drugih delavskih ugodnosti Zglasite se v uposljevalnem uradu THE MARQUETTE METAL PRODUCTS CO. 1145 GALE WOOD DR. (1. cesta zapadno od E. 145 St., vodeč južno od St. Clair Ave.) MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd. Đ1EMAKERS na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Rabi bi tudi govorili z MAŠiNISTI Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stroške. Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E- 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St. HOT INSPECTORS na kovaškem delu Izurjeni; plača od ure STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 978 E. 64 St. ASSEMBLERS Prejšnja izkušnja ni potrebna Tudi izurjeni METAL FINISHERS GAS WELDERS PAINT SPRAYERS TORCH SOLDERERS TRIMMERS Morajo biti pripravljeni delati 1. ali 2. šift Sprejemamo prošnje za zgornja dela od moških, ki se z^-nimajo za delo na produkcijski liniji pri sestavljanju station vozov in ogrodij za panel truke. Začetna plača je povprečno $1.75 na uro, vključivši dodatka za življenjske stroške. Delavčeve podpore Penzijski načrt, zavarovalnina, hospitalizacija, plačane počitnice in plačani prazniki. Zglasite se v našem employment office 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah Fisher Body (euclid tovarna) > Oddelek General Motors Corporation 20001 EUCLID AVE. EUGLIL>, OHIO 4TRAN 1 " ENAKOPRAVNOST ® JANKO KERSNIK iTl 'Ti NA 2ERINJAH ROMAN (Nadaljevanje) "Hop! Čik! Hop — hop!" in pinček je radovoljno skakal preko noge. Vinko ga je mirno poslušal in molče meril svoj pot po sobi. "Žal mi je zate, prijatelj," dejal je čez nekoliko časa zopet baron Gernau. Vinko obstane. "Zakaj? Sem li obžalovanja vreden?" "Zato, ljubi moj, ker tudi še morda prideš v slučaj, da bodeš štiri tedne z vinom gasil tisti čudni plamen! Ko bi bil tako daleč kakor jaz, ne bi ti trebalo. A ti še potrebuješ nekaj takega." "Jaz nisem nikdar mislil, da ti s tako silo igraš izkušenega moža," odgovarja ironično slikar in po kratkem molku nadaljuje m;r-no: "Pa čuj me, Gernau, povem ti resno besedo. Ti imaš svoje misli o ljubezni in o ženskah, jaz svoje. In ako ti povem, da ljubim grofico tako strastno, da ne morem misliti o ničemer drugem nego o njej in da mi je ta čut tako svet kakor nič drugega na vsej zemlji, potem ne boš rekel nobene besede več, če si prijatelj moj!" "Da, Vinko, molčal bodem; pa samo še eno, zato ker sem prijatelj tvoj! Glej, zaljubljen sem bil v Veroniko tako, da odkrito govorim, kilkor se zaljubim vsak mesec. Pa to je bilo vzrok, da je nisem gledal in opazoval z navadnim očesom; danes je šla moja ljubezen proč; ostala je za onim hrastom, kjer sem davi, klel celo liro, ko me je križ bolel in so se stegna mravljinčila. Popoldne pa sem videl grofico v drugem, navadnem blišču. In jaz ti pravim, ljubi moj, pazi, da spraviš svojo Veroniko skoro na varno! Tisti grof Sori ni prišel samo dolgčas prodajat na Žeri-nje in ženska je — ženska."' Vinko ne odgovori ničesar, nego stoji zamišljen pri 4)knu. Sluga, ki je vstopil, napovedal je, da je večerja pripravljena. Prijatelja odideta in, ker je stari Andrej, ki je bil tako rekoč oskrbnik v, gradu, z njima vred sedel vedno pri mizi, tudi nista o tej stvari več govorila. Pozno v noči pa, ko je že vse spalo po gradu in tudi Gernau navzlic vsem skušnjam prejšnjega dne, sedel je Vinko v stari biblioteki pri svoji mizi — nem in zamišljen. XV Mesec julij se je bližal svojemu koncu. Razmere med sosedi ostale so iste in stari vrtnik Tine je večkrat dejal sam pri sebi, da že dosti let, ali kar on pameti, ni bilo tako glasnih ljudi na Žeri-njah nego to leto. In tudi po bližnji okolici, kjer je bila Waldeno-va družina dovolj poznana, ugibalo se je mnogo, da bode morebiti pred pustom vendarle ženi-tovanje na Žerinjah. Mnogo se je govorilo, to in ono, in ta in oni mladih teh gospodov je veljal za srečnega ženina. Čevljar Junca je sicer včasi skrivnostno trdil, da edino on ve, kaj in kdo, pa mladi in stari ženski svet je mnogo bolj veroval v lepo ulansko uniformo Gernauovo nego v civilno opravo razbor-škega gospoda. Pri Zabrdniku je bila mnogokrat velika razprava o različnih grajskih dogodijajih in govorilo se je že o oklicih. Krčmar, ki je hotel vse bolj vedeti nego drugi in ki se je rad pobahal, da tudi pozna nekoliko gosposkih običajev — trdil je sicer, da vse to ni nič in da je bilo za časa grofice Amelije tudi tako, da je pa grofica vendarle sama ostala. Bilo je nedeljo popoldne in vsa grajska družba se je zbrala na majhnem travniku onkraj že-rinjškega holma. Vinko in Gernau sta bila pozneje dospela, ko sta zvedela v gradu, da so vsi s tremi oficirji vred, kateri so še vedno garnizonirali v Radov-Ijah, tam doli. Grof Sori je bil predložil, da streljajo za kratek čag v tarčo, in Walden je bil preskrbel pištole. Dame, s katerimi je prišla ta dan tudi grofinja Walden, sedele so v senci kraj travnika. Gernau se je pridružil kot vajen strelec -takoj svojim pajdašem, Vinko pa je stopil k ženskemu krogu. Grof Walden, ki se tudi ni udeležil vojne igrače, sprejel ga je jako ljubeznivo, kakor vedno, odkar ga je sJ)oznal drugi dan po svojem prihodu, in vnel se je kmalu živahen pogovor med družbo. Vinko ni bil posebno pri dobrem humorju; že več dni se mu je poznalo, da ga nekaj teži, in Gernau, ki je bil naenkrat postal skriven, pa tem bolj vesten opazovalec, dejal je sam pri sebi, da se nekaj kuha na Žerinjah, kar Vinku ne bode posebno po volji. S prijateljem se o tem od onega večera, ko sta imela tako tehten razgovor, nista več menila. Gernau ni hotel začeti, a Vinko se ga je ogibal. Veroniki nasproti je Gernau ostal stari; slikar pa od onega dne, ko ju je baron opazoval, ni imel več prilike, ž njo na samem govoriti, in zdelo se mu je, kakor da bi bilo prišlo nekaj med njiju. Ogibala se ga je, ne očitno, a vendar tako, da je moglo bistro oko Iju-bimčevo to hitro zapaziti. Bil je sicer preponosen, da bi je pokazal bolest, katero mu to spoznanje povzročuje, ali premagoval se je s težkim trudom. Z grofom Sorijem se Vink6 nič kaj ni mogel sporazumeti; bodisi da je plemenitaška ošabnost Sorijeva ali pa ponos Vinkov ali celo ona pomenljiva beseda Ger-nauova, ki je slikarja svarila pred novim tekmecem, povzročila to očividno mrzloto, s katero sta se srečavala. Veronika pa z nobenim migljajem ni razodela, da ji je slikar bliže, nego bi kdo mislil. Govorila je o njem kakor o drugih in to že od nekdaj; nekoliko dni pa je bila njemu nasproti, morda drugim nerazumljivo, v istini druga. Povešala je oči, ako jo je očita je pogledal, in govorila vedno o najnavadnejših rečeh, skrbno ogibaje se dati mu povoda k vprašanju, katero bi bilo morda ravno pri njem upravičeno. Molčala je tudi danes pri pogovru, kateri se je bil vnel med Vinkom in drugimi. "Bodete И ostali čez zimo na Razboru ali pa poiščete zopet mesto ?" vpraša grof Walden, ko sta bila ravno različna znanstva po glavnem mestu obravnala. "Sam še ne vem;" odogovarja Vinko," morda idem na Štajersko ali pa se zakoljem v samo-tarjenje na Razboru. Človek je v vsem svojem ravnanju odvisen od toliko in toliko slučajev." Ozre se pri teh besedah na grofico. Ona pa je prebirala knjigo, ki jo je imela s seboj, in delala, kakor bi besed njegovih ne slišala. Samo dvojica iskrih oči je bliskoma potovala od njenega lica do slikarjevega in te oči so bile last drobne baronice Ane. In tudi to se je zgodilo, ne da bi bil kdo zapazil. "Vendar ne bodete jemali našemu glavnemu mestu svoje priljubljene osebe, gospod Rogu-lin," prideva grofinja Walden. "Ne, ne tako; jaz sem premalo znan tam; in kjer sem, tam so jako majhni, omejeni krogi; in tudi ti me ne bodo pogrešali;" odgovarja hladno Vinko. "Vi odidete morda že kmalu tja," vpraša dalje, h grofu obr-nivši se. "Kadar pride jesen — pozna jesen; mi smo jako trdovratni žerjavi. Prihajamo pozno in odhajamo kasno." Glasen smeh, ki je zadonel po polglasnem poku pištole z bližnjega improviziranega strelišča, opozoril je vso družbo in grof Sori pristopi k damam in kaže krohota je se na tropo kmetskih otrok, ki se je onstran travnika v divjem diru razkropljevala. "Ha, ha, ali ste videli to divje began je; tam so se zbirali pod hrastom in zijali, kakor bi videli divje zveri; pa sem se skrivaj pritihotapil do njih in pred njimi ustrelil v zrak — ha, ha, ali ste videli, grofica, to pojad?" Nekaj čudno je bilo res videti tek otrok, ki so se pa konec travnika jeli zopet zbirati. Veronika se jim je nasmehnila. Drugi družbi pa ta prizor ni povzročil te veselosti in Anica je celo nekako nejevoljno dejala; "Čemu podite otroke, gospod grof, pustite jim veselje!" "Nič se jim ne zgodi hudega," reče grofica Veronika; "naj malo tekajo." Anica ne reče ničesar in tudi Vinko ne izpremeni svojega resnega obraza. "Čudni so ti kmetski otroci," pravi grof Walden, obrnivši se k Vinku, "vzrasto tako kakor breza v gozdu, brez varstva; in kakor v našem kraju brez šole, razen te slabe, s katero se ukvarja enkrat na teden naš ubogi župnik. In navzlic taki zapuščenosti nahaja se med kmeti marsikako dobro zrno, ki ga mora človek vesel biti, ako ga čuti." "In koliko talentov se pokoplje in koliko jih zamre med njimi, koliko velikih duševnih moči, katere bi v pravih rokah naraščale in, na vrhunec dospev-ši, stopile v vrsto drugih duševnih kulturnih bojevnikov," reče Vinko; "in vse to ni možno, ker so — berači." "Vi morda še do sklepa pridete, da med ono pobalinsko čredo tudi tiči kak velikansko duhovit talent, ha, ha," reče nor-čevaje se grof Sori. "Potem bi mi bilo jako žal, da sem ga spravil nogi vzeti v porabo." "In zakaj bi ne bila med onimi otroci taka nadarjena glava?" vpraša mirno Vinko. "Pojdite, pojdite! Ko bi bilo tudi res in ko bi imel priliko speti se kvišku, držali bi se ga vendar vedno okovi kmetskega rojstva, kmetske krvi. Kmet ostane kmet, tudi ako se slučajno izobrazi," reče zaničljivo plemeni-taš. "Gospod grof, vi niste prvi, ki to govori, in niste zadnji," reče Vinko ter stopi raven ko jelka za korak bliže, — "pa dandanes je krog tistih, ki to verujejo, jako majhen in vedno manjši postaja, kajti ta vera je že — smešna." Grof Sori je stisnil zobe in hotel burno odgovoriti, a tu pristopi Gernau ter povabi Rogulina, naj on ustreli nekajkrat, in Walden, ki se je bal, da se vname prepir med gostoma, izpodbuja ga tudi. "Bojim se, da ste preveč palete vajeni, gospod Rogulin," pravi Sori ironično. "Smem II vprašati, kolikokrat ste vi danes cilj zgrešili, gospod grof?" reče Vinko. "Devetkrat v desetih strelih," odgovarja smejoč se Gernau za onega. "Potem hranite svojo bojazen zase," pridene Vinko ter stopi z Waldenom in drugimi gospodi k strelišču. THE MAY CO S BASEMENT MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE Poseben nakup! Dečje in otroške i Spomladanske suknje in sed sukenj I Privlačni stili iz blaga s progami in v solidnih barvah. Otroške mere 4 do 6. Dečje mere za sete 2 do 4. Samo omejena zaloga, zato se požurite! ŽAL: Ne sprejmemo telefonskih naročil Otroški Rayon Ninon seli z obleko in spodnjim krilom Dober nakup — lepo pkrašena oblekca za otroka. Samo pastelne barve. 1 Dekliška Novelty Plaid nova spomladanska krila Nabrana ob pasu . . . nekatera po dolgem nabrana . . . druga široka. Mere 3 do 6x. 1 Dekliške nove'pletene plaid vsakdanje vrhnje hlačke Overalls z gumbi, za deklice in dečke . . . različne barve. Mere 3 do 6. ч .99 Anica je šla za njimi in za njo so bile tudi druge dame. "To rožo najboljšemu strelcu," reče smejaje se Veronika, stopivši v krog gospodov, in vzame iz las krasno razcveteno vrtnico. "Velja, velja," zakliče Sori, "žreb naj odloči vrsto!" Rekši, pogleda nasmehovaje se slikar ja, ki je molče stal na strani. Srečkali so in Vinko je vlekel zadnjo številko, Sori predzad njo. Tarče, katero so bili nekoliko dalje zastavili, prvih strelcev nihče ni zadel, Sori ju se je posrečilo ustreliti blizu srede. "Ali hočete sedaj še streljati, gospod Rogulin?" vpraša zbadljivo Vinka. Ta vzame molče nabito strel- St. Clair Beverage 7702 St. Clair Ave. Express 1-0498 Odprto dnevno od 10. do 9. zv. Dostavimo vsaki dan Pivo, vino, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača in cigarete. POSEBNOST: Krasni in okusni keki za vsako priliko. VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti orevmatizmu. Vprašajte паз. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15V02 Waterloo Rd__KE 1-0034 SLOVENSKE PLOŠČE šubelj — Banovec — Jadran, itd. Na razpolago pri NOVAK'S FURNITURE 5505 ST. CLAIR AVENUE Cleveland 3, Ohio CHICAGO, ILL. DOMESTIC HELP 5505 ST. CLAIR AVENUE Cleveland 3, Ohio Adult Family of 5 needs COMPETENT MAID for general housework. Own room. Good Salary. Stay or go. BEverly 8-1112 Adult Family of 5 needs COMPETENT MAID for general housework. Own room. Good Salary. Stay or go. BEverly 8-1112 GENERAL WORK—In institution. Private room. Good hours. Good pay. Call Brookfield 135 HOUSEKEEPER — In small house. 2 children. $45 week. Phone WInnetka 6-3765 BUSINESS OPPORTUNITY "CHANCE OF A LIFETIME!! — To get an established business. Restaurant & House. 3 room apartment in rear. Large trucking trade. Ideal for couple. Owner compelled to leave state be-illness; Sacrificing, ф7 )OU0. 1114 W. 18th St., . CAnal 6-8707 Good Chance to buy TAVERN _ Also income property Rooming Building. Income $500 per month plus 6 room flat. Automatic oil heat. Best offer. See to appreciate. CApitol 7-9505 bo, pomeri naglo in ustreli (( zadene sredo. , "Izvrstno!" zakliče grof " den. (Dalje prihodnjič) Zavarovalni?® proti ognju in nevihti» avtomobilskimi nezgofl ZA ZANESLJIVO POSTREŽB® SE PRIPOROČA ^ DAMEL STAKICB AGENTURA KE 11934 15813 WATERLOO ВР« СШСАСО, ILL, FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 HELP WANTED MA# NEED AT ONCE!!! ( MACHINIST' For General • Steady • 6 Day • Pension Plan • Paid • Hospitalization Factory Equipped with New See Mr. Smith or Mr. McB' KRAFT FOODS COMPANY ,11 1600 Foster Ave. Evans'®"' ROgers Park 4-8220__^^ REAL ESTATE FOR SALE Lovely 6 ROOM, 3 BED£ ^ FRAME HOUSE. Autoina«%(» water heater. Garage. 220. Plenty of fruit trees- ^ place for children. Nice box. Come in the house, » appreciate. ,,78' Downers Grove WANTED TO RESPONSIBLE Gas Co. wife, 4 children, desperately^] 6-7 room apartment, prefe'^ Moderate rental. spring RESPONSIBLE Electrician, 4^ no children, need 2 bedroO^'A room unfurnished apaj^ East Rogers Park. Must good El transportation. rental. ROckwellJ;>' —- RESPONSIBLE Clean tious Couple, 2 lovely need 6 room unfurnished фј: ment. W.', N.W. or suburbs-erate rental. VlllageJ^ 3 RESPONSIBLE Adults (2 employed), one 9 year perately need 5 room nished apartment. 12 ent address. Any good N.W. Moderate rental. ALbany ^ Co"' - RESPONSIBLE Middle-age« pie needs 3-4 room heated .Јјц-е''' nished apartment. No e* no pets. Good location west. Moderate rental. REpublie HELP WANTED MALE Det*! gomBk wftfi л At odds qr# JOURNEYMAN MACHINISTS Prilika dobiti prvovrstno izkušnjo. Stalno delo—Povprečno 58 tedensko z plačo čas in pol nad 40 ur. Raznovrstna, zanimiva уот X Zaslužite dobro ko se učite izurjenega dela. „iniU® /Plačane počitnice m prazniki. Brezplačna skupinska zavarova"' „ —vključena. Hospitalizacija in zdravniška oskrba-Zglasite se ali pokličite in vprašajte za MR. TOBLEi^ MAnsfield 6-7161 ali Linden 4-2200 JEFFERSON ELECTRIC CO. 25. IN MADISON — BELLWOOD, ILL. (Blue Bird Bus in CTA v bližini dveh blokov) FEMALE HELP WANTED WE NEED ACCOUNT CHECKERS BOOKKEEPERS Experienced Fire or Casualty — $250 per -Month Bond and Liability Underwriter — $300 per Montn Also Experienced Young Men , иоО*' If you have two or more years as an account checker o[ keeper with fire or casualty insurance company, it wi" ^ you to investigate .™UMLEY, Presonnel Manager ROOM 400 — 120 S. LA SALLE STREET ____or phone STale 2-4780