684. štev*
V Ljubljani, ponedeljek ane iv. novembra ltfli*.
■MBegBBSBMBHH BMttttHMSB	1----    |	|	—.r ■ ■
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ Izhaja vsak dan -*- tildi ob nedeljah in
frazn'kih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob . uri zjutraj. — Naročnina znašaš v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'60; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, Četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80"—. — Naročnina se Ri	pošilja	upravništvu.	:3
is:	Telefon številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravnlštvo:	m'
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisout •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plačat petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. a*
«	Telefon številka 118.
m
Beseda o vzgoji.
Naša učeča se mladina je priznano željna posvečati svojo pozornost po možnosti dnevnim vprašanjem, kot tudi večjim izrednim, v Javnem političnem življenju. Le malo Imamo dijakov, ki so temu stremljenju tuji, še manj pa takih, ki bi se s tem sploh ne bavili. Zanimiv slučaj pa se je te dni nekje odigral. V tem slučaju se je zgodilo, da je nastopil nek akademik v govoru in dijake — čujte in strmite, kakšni »možje« se še najdejo v naših časih — naravnost od tega odgovarjal! Radovedni smo, kje se najde danes zrelejši študent, ki bi se ne bavil tudi po svojih možnostih — s političnimi vprašanji? Bodisi klerikalen, bodisi napreden, vsak se skuša že na srednjih šolah ozir. učiteljiščih, po možnosti naob-raževati v političnih vprašanjih. In kdo ima prav: mar oni, ki mu to odsvetuje, mar tisti, ki mu v to nudi priliko? Prvi — gotovo ne. Čim bi se dijak ne bavil s politiko do gotove meje, v kolikor to dopušča domače duševno obzorje ter čas študij — bi ne bilo po srednjih šolah in učiteljiščih sploh med dijaštvom nikake razlike klerikalnega od naprednega in obratno. Drugič — če bi to sploh bilo mogoče — bi prišli naši dijaki v javno življenje — bodisi kot akademiki, bodisi kot učitelji — potem kot pravcati tepci, kar bi nam v političnem življenju gotovo velikansko škodovalo. In kdo je ravno ob vsaki priliki političnega življenja nam, zlasti nam, pri agitaciji itd. neobhodno potreben. Gotovo naša mladina, ki pride iz učnih mest med naše mase in duševno proletarstvo! Kako pa naj ta naša mladina delavno nastopa, če se na srednjih šolah in učiteljiščih ni bavila po možnosti — tudi s politiko. In komu naj vcepimo globoko, trdno politično — navadno in strankarsko — prepričanje, če ne ravno tem našim mladim in — hvala Bogu
— navdušenim, da celo idealnim mladeničem? Komu drugemu? Človek, ki pride na univerzo brez pred-šol politične znanosti, je ničla in težko ga je potem dobiti bodisi za eno, bodisi za drugo. In naši učiteljiščniki, Ima maturo v žepu. čez dva meseca na to nastopi svojo službo in pride
— v čisto, zagrizeno klerikalno gnezdo. Kaj bo postal? Klerikalec, Slom-Škar, kot ga lepšega še nismo imeli ne v »Dnevu« in ne v »Slovencu«. 'Ali recimo, pride v napredno gnezdo a edina izobražena družba je — fa-rovž. Fajmošter in kaplan — morda 2 : 100, a vendar si podjarmita in usužnita mlado dušo za se, dočim bi bila z dobro podlago postala baš onim 100 lahko vsaj v marsičem trdna zaslomba.
Gotovo ima le oni prav, ki daje naši šolski mladini dovolj prilike, da se naobraža v političnih vprašanjih, da ve spoznavati eno bistvo od dru-
LISTEK
Pavel bertne-
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»I no 1 To je naposled slično, kakor starci, ki nosijo lasulje. Izprva gleda človek samo tisto, trenotek na to pa niti ne opazi več.«
»Tako je, stari očka.«
»Ne, veš, mala, vse to me ne skrbi. Skrbi me nekaj drugega: ta umetnik, ki je bil tako dober umetnik, bo potreboval najmanj tri do štiri sobe.«
»On! Ah, ne. O kuhinji in obed-nici ne govorimo, to se razume.«
»Da; vse to bi bilo lahko skupno, posebno če se ravnamo po modi na deželi, kjer je to dvoje en sam prostor . . . Tak kaj pa bi moral imeti potem?«
»Nič drugega kakor sobico, dobro zaprto pozimi in solnčno v poletnem času, pa dovolj prostorno, da lahko postavi vanjo svoj klavir, svoje knjige in svoje staro pohištvo. Pa kak kotiček, kjer bi mogla spati njegova stara dekla, ki je stregla moji ubogi materi do njenega poslednjega vzdiha . . .«
»Ahl Stregla je Marti . . .«
»In vzgojila je mene . . .«
»Tebe , , ,«
gega in, da temu spoznanju po skromnih močeh služi ob vsaki najmanjši dani priliki. Kolikokrat je od mladega fanta — sina — odvisno to, kar bo storil star, izkušen mož — oče — v odličnem političnem trenot-ku. Seveda ne mislimo, da bi se bavili, naša šolska mladina v prvi vrsti s politiko in pri tem morda zanemarjala svoj pouk. To bi gotovo bil greh, na duševnem in materialnem kapitalu. Pač pa naj bo vsakemu dano do gotove meje in gotovih, strogo začrtanih obdobjih, da spoznava politično življenje, da morda tudi sam k temu in onemu zavzema svoje stališče in se mu takrat pokaže, ima li prav, ali pa ne. A ne samo naša narodna strankarska, tudi splošna narodna politika mu bodi v kolikor toliko dana že kot dijaku v pogled. In kdor gre še en korak dalje in vsaj v velikem daje vpogleda mlademu dijaku v »veliko šolo« politike — v državno politična vprašanja, ta ima lahko ponosno zavest, da pozna veliko misijo, ki jo je dolžan mladini...
Glavno pri tem pa je, da je na razpolago tudi večje in veliko javno, kot tudi strankarsko časopisje. Čim je mladenič tako daleč, da ve vsaj v bistvu razločevati eno od drugega v političnem življenju, naj ima na razpolago mnogo čtiva, časopisnega značaja, med tem v prvi vrsti dnevnega. S čtivom se ukoreninja v mladi duši tako narodna, kot tudi strankarska zavest Brez pritiska pa se pričenja tudi kmalu razvijati čut, ki ve ločevati pravo od slabega v velikih, splošno uvaževanja vrednih dnevnih vprašanjih.
In zlasti mi, napredno misleči ljudje, bi morali skrbeti, da vdahnemo v vrste naše mladine veselje in energijo do vsega, kar je v zvezi s političnim Življenjem. Poglejmo samo kako delajo vzlasti med mladino klerikalci! Deset In desettisoče izmečejo vsako leto samo v to, da že mlade duhove v svojih vrstah pripravljajo in trdijo ter šolajo v politiki, za bodoče politično življenje in delovanje v tem življenju.
Pojdimo k njim v šolo in učimo se od njih in deležni bomo zlatih naukov, vrednih vsestranskega pouka. Da bi bila pri nas smisel za politično delo, bila bi tudi smisel za politično vzgojo. Ker nam pa manjka enega, drugo seveda ne ugaja. To pa tistim, ki so ali sami prišli v političnemu naziranju še prokleto malo daleč, ali ki jim je politika a priori nekomod-na, ker zahteva mnogo truda in potrpljenja, zlasti tam, kjer Je treba še le politično vzgajati.
Najbolj žalostno pa je, če se temu protlvijo mladi možje iz vrst naših naraščajev, ki bi morali delati baš na to, da pomagajo politično vzgajati naš naknadni naraščaj.
Taki ljudje naj ostanejo doma. Cez zimo bodo lahko delali, kar jih ne bo »morilo«. Morda bi luščili koruzo ...	iv.	s.
Dekleta v Ameriko.
DEKLETA V AMERIKO.
Pod tem naslovom je prinesel »Domoljub« pismo ljubljanskega škofa, o katerem se je tudi v slovenskih' listih pisalo in se je svarilo pred škofovo agitacijo. Še bolj pa so proti temu nastopili ameriški časopisi: »Clevelandska Amerika« 4. t. m. piše sledeče:
Sledeče oznanilo je priobčil ljubljanski škof v listu »Domoljub«, ki je eden najbolj nazadnjaških listov v stari domovini:
Na Dunaju so karmeličanke od presvetega Srca Jezusovega. V novejšem času so si ustanovile več hiš v Ameriki. Hodijo od hiše do hiše, od kraja do kraja in iščejo izseljence, otroke in odrastle, moške (!) in ženske, da jim pomagajo v njih dušnih(!) potrebah!
Sestre iščejo sedaj slovenskih deklet, ker je po Ameriki tudi veliko Slovencev raztresenih, zanemarjenih (?) pozabljenih! Tudi tem bi rade koristile (?) kar bi pa le po Slovenkah mogle storiti.
Dekleta! ali vas je kaj, ki bi imele pogum za to junaško delo? Le velika ljubezen do Boga, goreča ljubezen do Jezusa, ki je za nas na križu umrl, ki iz ljubezei do nas v ta-bernakeljnu prebiva in v srca naša prihaja, bi mogla vžgati do izgubljenega (?) in zanemarjenega bližnjega ki sebe zanj žrtvuje!
Za vsprejem v ta red je potrebno telesno zdravje, neomadeževano življenje in apostolska gorečnost. Dobra bi bila tudi mala dotica (aha) saj! 300 kroni! Vendar se pa spregleda za one, ki se oglase za Ameriko.
Dekle, ki bi imela veselje za to, naj se zglasi pri svojem župniku; pove naj mu ime, starost, doto! Župnik pa prosim, da naj meni pošljejo imena vse potrebne podatke in spričevalo o lepem življenju dotične. Jaz bom dotičnim dekletov sposloval sprejem na Dunaju in potem v časni-ku naznanil točno kraj, kam naj pri-dejo. V Ljubljani, 14. oktobra 1913.
Anton Bonaventura, škof.
K temu dodaja ameriški list sledeče svoje mnenje:
Tako smo brali v ljubljanskem »Domoljubu«. Najprvo moramo omeniti, da je ta poziv ljubljanskega škofa grd napad na Ameriške Slovence! Pravi ta škof, da so v Ameriki Slovenci zanemarjeni, pozabljeni! Ljubljanskemu škofu se še sanja ne, kako so Slovenci tukaj organizirani, kako skrbijo eden za druzega potom bratskih društev, kako so edini v medsebojni pomoči! Odločno torej protestiramo, da bi ljubljanski škof psoval ameriške Slovence kot zanemarjene. Ljubljanski škof naj naredi mir v svoji škofiji, naj tam pomaga zanemarjenim kmetom, kjer bo imel dela čez glavo, a za ameri-
Hm-mm
»Ali nimate nobene dekle, ki bi živela pri vas, stari oče?«
»Ne. Jera pride vsako jutro. Sam vem, da to ne bo več zadoščalo ...«
»Roza bi ji pomagala; kuha ne baš slabo.«
Oregor se je odločil:
»Poslušaj: v prvem nadstropju je lepa soba. To se pravi, tri sobe so. Ti, mala, bi imela srednjo, jaz desno, tvoj gospod Florestan pa levo . . .«
»Ah, najdražje sanje mojega življenja bi bile uresničene!«
»No, kar piši mu.«
»Ali naj mu prepustim samemu skrb selitve? Ne, stari očka, dati mi moraš dopust.«
»Torej hočeš že spet od tod?«
»Samo za osem dni, ne za dalje.«
»In vrneš se — kdaj?«
»Takoj, in njega privedem s seboj.«
»In potem ostaneš?«
»Ah, za zmerom!«
»Kar takoj pa se vendar ne misliš odpraviti?«
»A takoj menda vendar ne misliš nazaj?«
»Ne, stari očka, preveč bi me bolelo, če bi morala iti že zdaj.«
»Ne da bi prevzela svojo hišo, kaj ne da?«
»Oh,« se je zasmejala, »mojo hišo!«
»Ali meniš, da jo odnesem s seboj na oni svet? ... Daj, daj, oglejva si hišo tvojega starega očeta, ki je tudi tvoja hiša. In poljubi me, dete moje. Se... še.. .1«
Iz njegovih prsi se je dvignilo kakor zadušeno ihtenje;
»Dvajset let, Gilberta, dvajset let me ni poljubil nihče več!«
LIV.
Čakal je dvajset let..
Nekdo je gledal prav debelo, ko se je vrnil popoldne h gozdarju Le-metru... Ta nekdo, bila je stara Jera.
Ko jo je Gregor zagledal, je rekel z debelim glasom:
»Stopite semkaj. Ali poznate to gospodično?«
Jera je nezaupno pogledala Gil-berto s svojimi drobnimi očmi.
»Ne, gospod Lemetre. Zdi se da je še nisem videla.«
»Pa ste jo vendar že ujčkali v svojem naročju.«
»Takrat sem bila še jako majhna, to se ve,« se je zasmejala deklica.
»Oh... je vzkliknila Jera vsa osupla. »Ali je res, kar pravi gospodična?...«
»Vidim,« je dejal Gregor, »da me začenja umevati. Ah, vi stara skri-valka! In nikoli mi niste omenili te male!«
»Ali... mari je res!...«
Ni se mogel več premagati; vzkliknil je zmagoslavno:
»Moja vnukinja je, da, Jera..«
»Kaj pa... njena mama?...«
Starčev glas je postal zopet strog in resen:
»Njena mati je umrla. V obče nočem, da bi se vedelo kaj drugega
Izseljeniški škandal
ali delovanje klerikalizma na Slovenskem.
ške Slovence, v kolikor se tiče duševnih potreb, bodejo skrbeli ameriški škofje in župniki, ki se bolj razumejo na ta posel kakor pa ljubljanski škof in njegova dekleta!
Drugič smo silno radovedni kako bi te slovenske karmeličanke o-pravljale to »junaško delo«, ki jih čaka po slovenskih naselbinah Amerike! Delavec dela tu ves dan od zore do mraka, zvečer pa ko pride domov, pa ga vendar karmeličanke ne bodejo nadlegovale, kajti vse poštene žene gredo v mraku domov in ostanejo doma! In kako neki naj ta dekleta pomagajo ameriškim Slovencem, ko same nič ne vedo, ne poznajo razmer. Ali bodejo menda rojakinje učile angleščino po šolah??? ali bodejo po hišah stikale in miloščino prosile, če hoče ameriški Slovenec, gre v svojo cerkev, daruje za slovensko šolo, je član društva enega ali več, in sicer organiziran. Kaj bi potem ta dekleta, ki morajo imeti »dotico« 300 kron, potem stikala okoli ameriških Slovencev?
Konečno pa ne vidimo v tem oklicu nič druzega kot ponoven napad ljubljanskega škofa na žepe ameriških delavcev. Te karmeličanke bi hodile po hišah, mogoče repor-tirale vsako stvar vladina Dunaj, špi-jonirale in obrekovale in zraven feh-tale. Za koga? Tu imamo sami dovolj potov, da darujemo svoje dolarje! Je treba plačati društva, draginja je velika, katoličani morajo podpirati cerkev, darujejo za svoje šole, izobrazba velja nekaj, daruje se za zavetišča, vsako leto je po cerkvah kolekta za poganske misijone, za papeža, za revne zavode, in sedaj naj pridejo še dekleta iz Dunaja, kjer so pustile svojo doto, in pravi ples
bodemo imeli. Zato pa protestiramo proti temu ponovnemu napadu na težko zaslužene dolarje ameriškega delavstva! Kranjska dekleta naj učijo ljudi v starem kraju, v Ameriki je delavec že dovolj Izučen, če ne po skušnjah, pa po delu In svobodi, ki ga tukaj obdaja. Ameriški dolar ne bo podpiral ljubljanskega škofa, ki itak vleče 30.000 kron plače vsako leto!
Iz tega se vidi, kako mnenje imajo naši ameriški rojaki o ljubljanskem škofu in njegovi agitaciji. Amerika prav dobro vzgaja zaspane Kranjce.
Štajersko.
Plšek — o napredovanju gospodarstva... Poslanec Pišek je čuden mož in zelo mnogostranski. Pred par tedni je stal pred c. kr. okrajno sodnijo v Mariboru in doživel že takrat gromozenski obračun. Iz toži-telja je postal moralni obtoženec. Kdor je bral poročilo o obravnavi, je moral priti do spoznanja, da prede posl. g. Pišeku zelo, zelo huda. Vsak pameten Človek pa bi bil tudi takoj spoznal,. da, dokler ni Izrečena ko-nečna — recimo da oprostilna —■ razsodba sodnikova, ni možno nastopiti možu, na kojem visi neraz-sojenih še toliko težkih očitk, v javnosti kot poslancu, politiku, zastopniku ljudstva ... Najprimitivnejši čut samospoštovanja, bi komu drugemu ob takih slučajih branil, stopiti do konečne razrešitve pred javnost. Gotovo bi se tega principa držal vsakdo. Drugače poslanec S. K. Z. Fran Pišek. ^ Dasi govori do danes proti njemu še vse: ljudsko mnenje
kakor to le: zapustila mi je vnukinjo, ki se je vrnila v mojo hišo. Nihče ne pozna očeta tega otroka. Ali slišite, Jera.
»Kaj pak, da slišim, gospod Gregor,« je dejala starka vsa preplašena.
»Pod tem pogojem ostaneva dobra prijatelja. Drugače...«
Pokazal ji je tako značilno gesto, da je jeknila prav v strahu:
»Ničesar nisem videla, gospod Gregor, ničesar ne vem... ničesar ne porečem ...«
»Pojdite torej na svoje delo, Jera, in pripravite posteljo v srednji sobi...«
»Ah! Gospodična spi tu nocoj!«
»Nocoj in zmerom. Kje pa naj spi, ako ne na svojem domu?«
Starka je že racala proti vratom :
»2e grem, gospod Oregor, že grem na svoje delo.«
Tako si je osvojila Gilberta Le-metrova to hišo, ki je bila vedno tako zatvorjena in ki si jo ona vse eno tako naglo odprla.
Tako se je kmalu razširila vest, da ima gospod Gregor pri sebi ljubko dekle, ki pravi, da ji je stari oče. * Bilo je torej dete one Marte, ki je bila že zdavnaj mrtva in pozabljena.
Ali je bila poročena? In s kom?
Toda nihče se ni upal, vprašati za pojasnilo starega gozdarja, ki je odgovoril že prvemu radovednežu
tako, da je pokvaril veselje vsem sledečim.
Vsi so se torej spoprijaznili s tein dejstvom; sicer pa je znana reč, da ljudje najrajši opravljajo reveže. In stari Lemetre je bil premožen.
V vsej Bisjeri je bil samo eden človek, ki je nastavil uho, ko so mu povedali to istorijo, in si jo dal ponoviti s prav čudnim zanimanjem, nato pa odšel, ves zatopljen v misli.
To je bil Franc Boasonč, kirasir, ki je prisostvoval zadnjim trenotkom grofa Rošegijskega in sprejel, njegovo poslednjo voljo — Boasonč, ki je nosil na svojem srcu že dvajset let poslednjo voljo svojega ubogega poročnika.
Komu pa bi bil mogel govoriti o teh stvareh, ne da zagreši grdo izdajstvo s težkimi posledicami?
On se še ni bil vrnil na Francosko, ko je prišel Florestan popra-ševat v Bisjero.
V Bisjeri so celo mislili, da je mrtev, zakaj ves čas od boja pri Rej-šofenu ni bilo glasu od njega.
V resnici pa je bil samo jetnik, v neki trdnjavi. Drugi dan po bitki, dočim so odjiravljali jetnike globoko tja noter v Šlezijo, je bil poizkusil pobegniti. Ujeli so ga in ga obsodili na osemnajst mesecev ječe.
Ko mu je naposled potekla kazen in se je vrnil v Bisjero, je bilo minilo že mnogo mesecev od Florestano-vega poseta; ljudje se niti niso več spominjali, da so ga videli hoditi tod okoli:!
‘in potek navedene obravnave ima vendar poguma dovoli, stopati pred del svojih volilcev... Dne 16. t. m., \v nedeljo, je govoril in zboroval posl. Fr. Pišek pred svojimi volilci v Vidmu. Nastopil je javno in razpravljal o »zunanji in notranji politiki države«, o »državni in deželni upravi«, o »gospodarstvu z ozirom na razne panoge, spadajoče v okvir državnih in deželnih določil«, o »načrtu za zboljšanje narodnostnih razmer«, o »napredovanju gospodarstva« in o — »povspeševanju pri izobraževalnem delu.« Človek res ne ve, ali naj bi se jezil, ali pa smejal! Pomislite: oni isti Pišek, ki razkosava kmečka posestva — govori o zboljšanju gospodarstva! Oni isti Pišek, ki dela to in še drugo, morali direktno nasprotno, govori o izboljševanju — izobraževalnega dela! Če to ni naj-krvavejša ironija, ki je je zmožen le pristaš S. K. Z., potem je bila — Jo-hanca res svetnica! — In take slučaje vidimo mi, naprednjaki, pa se ne zavedamo naše dolžnosti! Mesto, da bi poslali v takem slučaju k zborovanju par naših pristašev, da bi zahtevali najprej odgovora na vse one očitke, ki so se Pišeku podtikali in mu dali primerno lekcijo, pustimo lepo mirno, da uganja nemoteno in s še večjo drznostjo svojo politično »giftmišarijo« še dalje. Pač žalostno in — značilno za bližajočo se politično pomlajanje v naših krajih, ko niti najprimitivnejših slučajev ne izrabljamo, da bi ljudstvu odprli oči...
Posl. Pišek je v nedeljo 16. t. m. govoril na shodu v Vidmu o »povspe-Ševanju pri izobraževalnem delu«. Kaj ga je k temu gnalo, nam ni natančno znano: morda, ker hoče sam sebi svojo moralo z ozirom na razkosanje kmečkih posestev repari-rat, ali pa, ker morda hoče pokazati kmetom volilcem, kako škodljivo da Je imeti premalo izobrazbe — v duševnem oziru. Ker poznamo cinizem naših klerikalcev, bi nas čisto nič ne presenetilo, če ustanove kje kak zavod »za krščansko naobrazbo«, posl. Pišeka pa postavijo za ravnatelja zavodu. G. posl. Pišek je skoro vsestranski strokovnjak, ki ve povedati iz lastne izkušnje največ in tudi zelo požrtvovalen je, ter bi poučeval gotovo brezplačno. Najzanimivejša učna snov za kašen zimski tečaj, bi bilo sledeče: Razkosavanje posestev nedoletnih. — Odtrgavanje obljubljene nagrade po 2000 K. — Ogoljufanje erarja za pristojbine.
Ormož. (Srečni mi!) Klerikalcem vse delo v ormožkem okraja ge dosti prepočasno napreduje. Niso vpregli še vseh močij, ki so potrebne, da spravijo pametne in razsodne kmete v duševno temo. Da se to zgodi v popolni meri, je treba, da se tudi tukaj ustanovi »Orle«, ali po domače Čuke. Pri nas je njim še vse preveč ljudi, ki še celo sedaj žive v miru in medsebojni slogi. To seve, ne sme biti, če naj postane klerikalizem tudi pri nas gospodar. Treba, da se ustanove čuki, da bodo fantje po krčmah popivali, na komando raznih kaplanov napadali mirne rojake, Ščuvali sosede med seboj in zanašali med mirno prebivalstvo seme sovraštva, razdvoja in pobojev. Sele, kadar bodo čuki že kakšno leto »delali«, bo šla klerikalna pšenica v klas. Takrat bodo tudi spregledali oni, ki SO bili tako neprevidni in pristopili, ali pa pustili svoje sinove pristopiti k »Orlom«. Kjer so »Orli«, tam beži izpod domačega krova mir. Vsacega poštenega človeka dolžnost je, da se upira temu kolikor mu je mogoče!
Slavno uredništvo mariborske »Straže«! Ljudje, ki pazno bero vaš
cenjeni list, se kar prečuditi ne morejo, da tako krčevito molčite o »Vodiških čudežih« in »Sv. Johanci«. Danes je pa v mestu — Mariboru — in okolici najti že na stotine »Vodiških čudežev«, a vi še vedno ne najdete besede! V kratkem poskrbimo, da se bo število »Vodiških čudežev« vsaj podeseterilo... Da nam pa bo delo in nabiranje naslovov lažje, vas prav lepo prosimo, da nam greste s primerno reklamo v cenjenem vašem listu že v naprej na roko! Mariborski »framazoni«.
Iz Gornje Radgone. (Sadovi kle-rikal. izobr. dela.) Sin oskrbnika Fa-leša, na tukajšnji župnijski posesti, je ministrant cerkve Sv. Petra. Zadnje čase je pričel ministrirat tudi 131etni Hamler. To pa je oskrbnika Faleša tako zjezilo, da je napadel Hamlerja brez vsacega povoda, ga stepel kot slamo, potem ga pa še pograbil za ušesa. Vlekel ga je na vso moč in mu odrtgal polovico desnega uhlja. Sodišče mu bo že ohladilo vročo kri!
Goriško.
Vendar enkrat! Za Trstom prihaja .ia vrsto ladjedelnica v Tržiču. Končno so se vendar spametovale naše oblasti vsaj toliko, da so izpre-videle, kako odjedajo tujci kruh avstrijskim državljanom. Koliko naših delavcev je čakalo brez dela, kdaj se zgane vlada! V tej draginji so morali naši ljudje stadati in ž njimi tudi družine. Zdaj bodo temu nekoliko odpomogli. Oblasti naj uvažujejo to, in namesto tiste, ki imajo vsaj nekaj pravice. Sicer bi mogli tudi Gorico prerešetati, da bi se v tem oziru spremenilo marsikaj. O tem bomo še govorili.
»Vodiški čudeži« v Gorici. Takega zanimanja pa ni bilo zlepa kakor zadnji teden pri nas. Ljudje so gledali, da prehitijo drug druzega in hiteli, da pokupijo vse izvode, kolikor jih Je bilo doposlanih v Gorico. Mnoge tobakarne so jih morale naročiti celo po večkrat, da so zadovoljile ljudi. »Vodiški Čudeži« so nam pokazali vse posledice klerikalnega režima na Kranjskem, katerega so hoteli zanesti tudi med nas, pa jim je zaradi zavednosti ljudi prav temeljito izpodletelo.
Komu nismo ugodili z »Vodiškimi čudeži«? Zelo pičlo je število tistih, ki jim ni bila brošura po volji. Povečini so ti nezadovoljneži črnu-hi ali pa tisti, ki se šele pripravljajo na vzvišeni poklic »izvoljencev«. Kislo so pa gledali izrastki kranjskih kolerab, ki slišijo pri nas na ime no-vostrujarjev. Kaj moremo zato, če se jezite? če bi poskrbeli v času, da se take stvari ne dogajajo, pa ne bi imeli tudi »Vodiških čudežev«. Vam pa je edini cilj, da ljudstvo pumpate, zato pa imate tudi toliko zaupanja. Le mirno, gospodje, še hujše levite vam bomo brali, tudi goriška dežela ni brez »zabavnih anekdot«, ki pokvarijo klerikalcem dobro voljo. V Zavrdu pri Kanalu je šele začetek. Čudno pa je, da ste te svoje lumparije skrivali do danes, ni so se odkrile šele potem ko ste videli, da je klerikalizem radi goljufij slečen do nagih kosti.
Radi beračenja izgnana. V Vrtojbi na Goriškem živi neka uboga M. Siiič, ki je prisiljena beračiti radi pomanjkanja. Tako je prišla tudi v Gorico in prosila miloščine. Naznanjena je bilo policiji, ki jo je aretirala radi beračenja. Obsojena je bila v lOdnevni zapor. Ali ne more vaško predstojništvo v Vrtojbi poskrbeti, da se nakloni Siličevi vsaj tako ma-
lenkostna podpora, da ji ne bo treba beračiti po drugih krajih? Za obnemoglo starko bi lahko žrtvovala tudi občina toliko, da ne bo dobivala zaradi beračenja kazni v zaporu!
Dnevni pregled.
Tako daleč smo torej že prišli!
Pred par dnevi je govoril v eni tržaških kavaren neki Nemec z oficirjem Mažarjem. Med drugim sta moža govorila tudi o — delitvi Avstrije. Zanimivo je bilo slišati nazore, dasi se je kazal civilist Nemec zelo rezerviranega. Konečno je izražal častnik svoje mnenje tje, da bo postal v takem slučaju sin Viljema, princ Eitel Fritz ogrski kralj. Ta princ se baje že danes vzgaja v docela ma-žarskem duhu in vživa baje tudi med Mažari, tako aristokrati kot meščani splošne simpatije. Kako je prišel Eitel do tega, ni bilo možno posneti in — nas malo briga. Zanimivo pa je gotovo dejstvo, da ob času, ko snuje in flika mogočna Avstrija Iz nič državo, v mislih imamo seveda milo našo Albanijo, govore nje podaniki, kadar jim je duša polna, o delitvi Avstrije! Gotovo karakteristična za naše »avstrijske« razmere, je pa tudi, da se že kar v naprej propagira eden največjih delov monarhije — za pruskega princa! Drugi so si že davno pripravili vse: vojne načrte za upad v državo, pomnožujejo naših mejah vojne zbore, gradijo trdnjave in nas na morju oklepajo v mogočen obroč nadoklopnic. Pri nas pa dela bornirana aristokratska glava iz Dunaja ven — tujo državo. Recimo, da bi bile vse vesti močno pretirane. Eno je pa gotovo — da niso nastale morda iz nič, da se jih ni privleklo za lase, da niso pretirane izjave čr-nogledcev, marveč, da so fakt, ki se ga uvažuje zunaj črno-žoltih kolov in s katerim se računa. Računa pa se ne le zunaj mej, računa se kolikor toliko z njim tudi v mejah države same. Kratkovidni so samo oni, ki imajo v rokah krmilo države. Njim je vsa zunanja nevarnost, ali pa vsa neprijazno splošno razpoloženje, deseta briga. Gredo mimo teh s pre-zirljivo-umalovažujočim smehljajem, domišljavih, do skrajnosti borniranih aristokratov. Gredo pa tudi v tem svojem vzvišenem preziru tako daleč, da nočejo videti vsepolno onih pojavov v lastni državi, ki groze postati še dosti nevarnejši od onih, ki se pripravljajo od zunaj. Na iugu mobilizira kamora duhove za »veliki trenotek osvobojenja«, na zapadu,
oziroma od zapada sem, dela nemštvo nevarne svoje predpriprave, a na vzhodu delajo azijatska plemena Ogrske svoje delo... Vse nič! Milijoni In milijoni ljudskega denarja se razmetavajo za igračo par mogočnikov, država in državljani pa propadajo v vedno hujše moralno in tudi fizično blato splošne bede, pomanjkanja na najpotrebnejšem in vedno bolj se šlrjajoči anarhiji gotovih milijonov, željnih gospodstva nad tlačenimi. Pri nas pa delajo izvestni ari-stokratje »Albanijo«... Morda pripravljajo sebi in drugim »Pensions-stUberl«? Ne bilo bi ravno docela izključeno...	—a.
Kranjski čudeži v pregovorih. Doslej je imela Kranjska dežela le malo posebnosti, ki so prišle v pregovor. Zato pa je slovela po svoji lepoti in tudi sicer so Kranjci povsod uživali spoštovanje. Pod vodstvom slavne S. L. S. pa se gode po Kranjskem take stvari, da bo svet kmalu rekel: Neumen kot Kranjec, ponižen kot Kranjec itd. Te dni smo se vo-
zili skupaj z nekim tujim trgovcem in smo govorili o raznih stvareh. Možu je parkrat ušlo, da Je rekel: To je pa toliko vredno kakor kranjski čudeži... Po čudežih smo že prišli v pregovor. Ako pojde tako naprej, se bo nam kmalu cel svet smejal.
Ml sami in samo mi! so vpili fa-rovškl petelini po vseh shodih in tako tudi — delali! Prvo, kar so storili v novem deželnem zboru je bil sklep, da se poviša število deželnih odbornikov od 4 na 5. Petega so dobili fa-rovški veljaki. S tem so za »blagor kmeta« dvignili letni izdatek za plače deželnih odbornikov od 23 tisoč na 27 tisoč kron. »Mi sami in samo mi!« so dejali gospodje in ker jim je deželno odborništvo premalo neslo, in ker so se bali javnosti, so skovali načrt, po katerem bi natihem in po ovinkih prišli do poviška In res, vrgli so se na potne stroške in dijete. Na potovanju sicer Človek več porabi kot doma, a to, kar so ti gospodje v zadnjih letih »zacerali«, presega že vse meje. Leta 1907. so dobili deželni odborniki za »na pot« komaj 515 kron. L. 1908., ko so dobili vajete v roke Šušteršič in drugi, so ze dobili 4G06 kron! Dober tek! Leta 1909. izkazujejo izdatki 5954, e a JJJJ- 637f. leta 1911. 10.993, leta 1912. pa že 11.555 kron. Torej v petih letih so potni stroški za deželne odbornike poskočili od 515 K na velikansko svoto 11.555 kron!
Avtomobili so stali davkoplačevalce leta 1911. 21 tisoč kron, v računskem zaključku za leto 1912. pa je vpisan že izdatek za avtomobile v znesku trideset tisoč kron. V resnici so poskočili vsi deželni potni stroški in dijete ter avtomobilni izdatki od 1524 kron v letu 1906. na 60.000 kron v letu 1913.1 Ogromna svota, ki reže ne le globoko v žep davkoplačevalcev, marveč naravnost v njihovo meso! Ta svota pa da tudi najbolj nezavednemu volilcu misliti! Lampe se izgovarja, da se je zadnjih 5 let več delalo. Je nekaj resnice na tem, a res je pa tudi, da služi deželni avtomobil gospodom farovškim odbornikom v prvi vrsti za politično agitacijo in šele v peti, šesti vrsti za prave ljudske potrebe. To nam potrjuje tudi postopanje deželnega odbora samega, ker skriva račune. Dr. Lampe je, pozvan od deželnega odbornika dr. Novaka, predložil računov o dijetah in potnih stroških deželnih odbornikov za leto 1912. le za 5000 kron, za okroglih šest tisoč K je Lampe skril račune. Tudi v deželnem zboru Lampe ni podal niti računov, niti pojasnila, kam je šlo 6000 kron, ki so izkazani v letnem zaključku.
Samostojni kandidat za ljubljansko okolico. V splošni kuriji kandidira v ljubljanski okolici posestnik Andrej Knez z Viča.
Samostojni kandidatje za splošno kurijo na deželi. V ribniškem okraju kandidira posestnik Franc Andolšek iz Vel. Poljan, v logaškem okraju c. kr. višji živinozdravnik Fran Majdič, v novomeškem pa posestnik prof. Amat Škerlj iz Gotne vasi.
O sodnih razmerah na Štajerskem se zadnje čase zelo mogo piše. Dobili smo v roke zelo lepe dokaze, kako se pravica deli na Štajerskem. V Dobrni imajo n. pr. otroka, ki je bil spočet leta 1910. in se Je rodil po vseh človeških pravicah devet mesecev pozneje. Ta otrok pa še do danes nima očeta. To se sicer sliši zelo albansko — toda je resnično. Kaj takega se more goditi le pri štajerskih justičnih razmerah. V rokah imamo natančen popis, kako je po-
FRANCE ŠT A J ER:
Ahasver se je zaljubil.
I.
Večni Žid blodi in plaka. Tako osamel. Koprni po smrti. A v duši Otožni mu brenči prokletstvo Stvarnika. »Ahasver naj živi do sodnega dne!«
Kadarkoli izbruhne revolucija kjerkoli ali vojska, se razvedri Ahasver: Sodni dan! Živahno se šeta po bojnih poljanah. Zdajl Granate. Grmi nebo, hudo bobni: o Bog! Jeli to ITvoJ mogočni zvok? Trobente. Buče li fanfare angeljev? Sodni dan? Prevara.
II.
Večni žid blodi in plaka. Tako psamei. Ne davno Je prišel na Slovensko. časopisi so si temperamentno prorokovali: Sodni dan! Ah, kako se je vzradostil Ahasver. In ko Je ugledal na Kongresnem trgu lepo 'Jelko, si je mislil: »Jz nebes je stopil angelj, da oznani sodni dan!« Prevara. Kajti Jelka Je živ angelj in njene lepe oči kot sodni dan prete, 5e jo motre gizdalini.
k Ahasver načeloma ni gizdalin! mpak ko se je prvi hipec zaljubil V Jelko, si je počesal nato razku-Btrane lase, si obril brado, in angleški piistrigel muštace. Ker je bila
njegova koža kakor hieroglifi, se je napudral precej spretno. Tudi si je kupil modeilio, elegantno obleko, ru-jave čevlje in Ita-klobuk.
Vrlo izpremenjen je prežal drugega dne v »Zvezdi«, da bi srečal neznano lepotico.
In, ah, opoldne je šla mimo. Ahasver se je kremžil smešno zaljubljeno. Jelka ga Je nehote pogledala za hipec pa se zazrla ponosno v daljav*...
Ahasver pa Je zavzdihnil bridko, kakor da je zazvenela vsa tisočletna bol in neskončno hrepenenje: Jei-ka, ah...
III.
Ponoči je napisal Ahasver pismo. Ranega jutra je najel postreščka. In sta čakala. Opoldne je prišla ponosna Jelka. Ahasver je vztrepetal: To Je!
Postrešček je sledil. Pred stanovanjem ji je izročil pismo. Zahvalno je pokimala. Doma pa je sedla v mehkosanjav fotelj in brala:
»Gospodična l Ali ste se vozili zvečer v Gorico preko Nabrežine? Kraška pokrajina. Razpaljena. Pritlikavo grmičevje. Skalovje. Kakor bi se dvignil zastor:
V morju rdeče proge. Na nebu zelene, pomarančaste, vijoličaste, opalove, modre... in potem se zavije vse v modrovišnjevkasto senco.
Galebi. Jadra. Morje se brazda.
Gospodična! Vi ste kakor soln-ce’ ki tako čarobno izpreminja osa-melo kraško pokrajino.
Jaz pa sem: Kras, t. J. borno, pusto, gorovje Kras.
Vi pa ste: Kras, t. J. krasota.
Dozdaj sem koprnel po smrti. Zdaj pa koprnim po ljubezeni. Jaz Vas ljubim bolj kot smrt. Jaz sem kakor Tantal. Bog pa je ukazal: »Ahasver naj živi do sodnega dne!«
In jaz sem Ahasver! — Pišite mi» prosim! Vsaj par besed. Ahasver, poste restante. Poklon.
IV.
Ko je Jelka prebrala pisemce, si je sprva mislila, da zbija kak nesla-než diletantske dovtipe. Nato pa se ji Je zazdelo, da ji piše kak norec. Kajti v višji dekliški so pravili, da je Ahasver bajna oseba.
Toda vsled polnočnega premišljevanja ji je zlezla v dušo praznovernost. Morebiti je vendarle pravi Ahasver, nesrečni Ahasver.
Drugega dne Je šla k spovedi in je vse razodela ter povprašala za svet. Duhovniki pa ne poznajo ženske psyhe. Zato sl je mislil duhovni oče, da se deklica norčuje. Ironično je dejal: »O seveda je to pravi Ahasver, nesrečni Ahasver!«
Jelka je zavzdihnila; »Oh, kal nal napravim!«
Duhovnik: »Ali sta že kaj grešila? Ali sta že bila skupaj? Kaj sta delala?«
Jelka je zardela: »Saj ga ne poznam!«
Izpovedniku pa se le zazdelo še bolj, da se gospodična norčuje rafinirano. Zamrmral le nerazločno in zatvorll linico.
V.
Pred cerkvijo je stal pesnik in dramatik Albanac, ki je tudi ljubil Jelko. Zaman, kajpak! Videl jo je, kako otožno je vstopila v hram božji. Dasi jo je neskončno ljubil, je zamrmral v prvem hipu: »Tercijalka. Babe so vse iz enega testa! Tercijalka!«
In ko je čakal, se je pa poglobil v spomine mladostnega dojmovanja zasneženih praznikov, pomladnih praznikov, poletne košnje na cvetočih travnikih, in vedrovesele trgatve jeseni. Jeseni s tistimi žalostnimi prazniki mrtvih...
Ah, si je dejal: »Ali so resi vse religije plod Človeške domišljije? Ali
so možgani duša?«
Tedaj Je počasi prišla Jelka iz cerkve. Pesnik je spoštljivo pozdravil. Lahno je odkimala, in ga pogledala. Žalostno se ji Je svetilo oko kakor srnici. To je sicer stara primera. A večno veljavna pri lepih deklicah.
stopalo v tern slučaju celjsko sodišče m m priznalo očeta zato, ker je nem-čur. To so naravnost grozne stvari ki kažejo, da za ubogo slovensko rajo na štajerskem ni pravice. Ko se bomo o stvari natančno informirali bomo ta slučaj pojasnili. Brez očetov se morejo otroci roditi le — pod turskimi razmerami slovenskih vilaje-tov.
pokolstvo vživa pri bratih Hrvatih in Srbih velik ugled. Povodom mednarodne tekme v Parizu, ki se je je udeležilo tudi slovensko sokolstvo stavljajo hrvatski listi slovensko sokolstvo za zgled hr-vatskemu, ki se letošnje mednarodne tekme ni udeležilo, četudi se je prejšnjih udeleževalo. V zagrebškem srbskem »Sokolu« je načelnik srbske krajiške sokolske župe dr. Metikoš predaval o slovenskem sokolstvu. 7. decembra pa priredi, kakor čitamo v »Sokolskem Glasniku«, »Srbobra-nu« zagrebški srbski Sokol posebni slovenski večer, na katerem nastopi tudi slovenska sokolska vrsta, ki je bila na tekmi v Parizu. — Kako vsmiljenja vredna je naša čukarija v primeri s sokolstvom!
Ustanovilo se je 2. t. m. v Gradcu slovansko akad. sabljaško bratstvo »Slavija«. Za zimski semester je izvoljen sledeči odbor:	Predsednik:
Zvonimh Pavelič, kemik. Podpredsednik: Zivomir Gajič, med. Tajnik: Otmar Butorac, tehnik. Blagajnik: rranjo Klaštrka, med. .Vodja: Iso Matič, med. Častni sod: Luis Lavrenčič, tehnik, Franc Peršič, tehnik, Niko Vlajsavljevič.
Ciril Metodove podružnice prispevale so leta 1912 71.157 K 08 v, a letos, v času od 1. januarja do inkl. 5. novembra 1913. leta 47.279 K 57 v. Da ne bodemo nazadovali tudi v tem letu, nabrati moramo torej do konca tega leta še 23.877 K 51 v. Podružnice! Nabirajte marljivo članarino in darila! Pošiljajte prispevke vodstve ni blagajni!
Kletarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vi-nogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva? Ravnotako }e tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neob-hodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača! Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se tako} pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rudolfovem.
Iz Ijudskošolske službe. Za sup-lentinjo v Srednji vasi v Bohinju je imenovana namesto obolele učite-
Naš pesnik je bil izjemoma tudi dušeslovec. Takoj je spoznal, da nekaj teži lepo Jelko. Poznala sta se pač, toda samo vsled tega, ker se v malem mestu hitro izve, kdo je taalioni ali taaliona. Govorila pa še nista. Pesnik je bil namreč zelo boječ, kakor vsakdo, ki ljubi platonično druge, samo sebe ne. Kar je veliko zlo!
Zdaj pa ga je njena plaha potrtost ojunačila, in je dejal sočutno: »Gospodična, kaj ste tak otožni?«
Stresla je z glavico: »Ah, saj nisem.«
Mahoma mu je cencnila vsa korajža: »Oprostite prosim, gospodična! Nisem mislil nič hudega.«
In ko ga Je pogledala v zadregi še enkrat, Je opazila v njegovih očeh sanjavo mokroto. Pa je obstala: »Vašega strica sem poznala. Ah, škoda, da Je umrl pater Angelik! Ali vi ni, ste glasbenik?«	s
»Jaz sem dramatik. Tragikomi-| čen dramatik. Decembra bodo zopelj v gledališču z mojimi dramami kurili peči!«
Malce se je nasmehljala:	»Vt
ste originalen gospod Albanac!« *
»Vse mi prikipi iz srca... iz sr-j ca, ki je kakor vreme aprila meseca ^ lepo, grdo; grdo, lepo: žalostno, veselo; veselo, žalostno...
Ijice Karoline Gams kot suplentinjo Frančiško Vrhunc. — Zaprov. učitelja na II. mestni ljudski deški soh v Ljubljani je imenovan učiteljski kandidat Edvard Povalej. — Za suplentinjo na ljudski šoli v Velikih Laščah je imenovana namesto obolele učiteljice Ane Fink - Šuflajeve učiteljska kandidatinja Pavla Trefalt. — Za suplentinjo v Harjah pri Postojni je imenovana učit. kandidatinja Ivana Justin. — Za prov. učiteljici na novo aktivirani dvorazrednici v Logu sta imenovani Emilija Kaligar, obenem kot voditeljica in Angela Krakar. Za suplcnta na deški ljudski šoli v Kamniku je imenovan namesto obolelega učitelja Andreja Pogačarja bivši sup-lent v Komendi Maks Jovan. — Za pomožno učiteljico na petrazredni zasebni dekliški šoli »Mladika« v Ljubljani je imenovana absolviratia učiteljska kandidatinja Berta Marolt.
Uradna vest. Uvedba postopanja, da se za mrtvega proglasi Valentin Černe iz Bleda. Po izjavi občinskega urada na Bledu in po izpovedbah pojasnilnikov, je odšel pred 37 leti Valentin Černe, roj. 7. jan. 1841 na Bledu št. 121, na delo na Balkan ali v Rumunijo. Od ondot je pisal ženi pismo dne 8. aprila 1879. Od tega časa pa ni več sluha o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti po zmislu § 24, št. 2 obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Jožefa Černe, posestnika na Bledu, postopanje v namen proglasitve pogrešanega za mrtvega. Vsakdo se torej poživlja, da sporoči sodišču ali skrbniku gospodu Ivanu Černetu služabniku grofa Windischgratza na Bledu, kar bi vedel o imenovanem pogrešanem Valentin Černe se poživlja, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu na drug način da na znanje, da še živi. Po 1. oktobru 1914 razsodilo bo sodišče po zopetni prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Žrtev požara na Brodu. Oospod Segadin, najemnik hotela v Novem mestu, je z drugimi meščani vred pohitel k požaru na Brod. Vsled silne soparice med gorečimi poslopji je dobil napad božjasti. Pri padcu je zadobil take notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati domov. Še tisto noč je umrl.
Velika nesreča se je pripetila
12.	t. m. proti večeru. Kake četrt ure od Nove gore so v hmelniškem gozu trije možje podirali bukve. Podžagavali so jih in podsekavali. Nesreča je hotela, da so istočasno omahnile tri bukve, ki so pokopale pod seboj dvoje žrtev. 581etni Anton Saje ter 631etni Pr. Strgar, oba vzor moža, pridna delavca, sta obležala na licu mesta mrtva. Oba ponesrečenca sta iz Nove gore. j Nevaren cigan. Pretekli poi. ■-ljek zvečer je prišel k posestnika Francetu Novaku iz Loga cigan v 'družbi ciganke in je prosil prenočišča. Ko nista cigan in ciganka dobila prenočišča, sta se odstranila. Kakih deset korakov od hiše je cigan nato izprožil strel iz samokresa. Z železno lopato oborožen, je Novak nato zasledoval cigana in ga je z njo tudi Udaril. Zadel pa je le njegov nahrbtnik, kjer je imel cigan najbrže citre. ,Cigan je sunil Novaka s silo od sebe *n le sprožil nanj še en strel iz samokresa. Kroglja je zadela Novaka v desno stegno in ga je lahko poškodovala. Cigan je nato pobegnil proti državni cesti, izstrelil je še tri strele Iz samokresa, ki pa niso nikogar zadeli. Nato je izginil s svojo spremljevalko v temno noč. Cigan je kakih trideset let star, srednjevelik, vitek, jma rujave brke in je bil oblečen v fujavo obleko. Njegova spremljevalka je kakih dvajset do petindvajset Let stara* srednje velikosti, bila Oblečena v temno obleko in Je imela pri sebi majhen sveženj, j — Mrtvega so našli. Dne 9. t. m. SO našli mrtvega v gozdu pri Vinjah, občina Dolsko, 581etnega oženjenega dninarja Antona Lustka iz Vinj. Lu-stek je bil strasten žganjepivec. Zločin Je v tem slučaju izključen.
1 Samomor atašeja. Ruski vojni ataše polkovnik Bungarin se je v Rimu ustrelil.
rj Uboj. Pretečeno nedeljo zvečer po napadli trije fantje 521etnega bajtarja Martina Kneza iz Šmarčne,
K' kraj Radeče. Pretepli so ga s palico i s kamni in končno 60 ga vrgli v testni jarek. Knez je prihodnji dan Jfimrl. Fante so izročili okrajnemu sodišču v Radečah.
I Nesreča v gozdu. Velika nesreča se Je pripetila 12. t. m. proti večeru jri St. Petru pri Novem mestu. Kake tetrt ure od Nove gore so v hmelni-jkem gozdu trije možje podirali buk-7e. Podžagavali so jih in podsekavali. Nesreča je hotela, da so istočasno omahnile tri bukve, ki so podko->ale pod seboj dvoje žrtev. 58!etni ^.nton Saje ter 63letni Pr. Strgar sta »bležala na licu mesta mrtva. Oba >onesrečenca sta iz Nove gore.
Nesreča pri slamoreznici. Te dni e vtaknila po neprevidnosti posestnikova hči Terezija Majdič iz Pod-
gorice roko v slamoreznico. Stroj ji je zmečkal palce na roki.
Vihar na morju zahteval štiri človeške žrtve. Vihar v četrtek večer je med drugim ne daleč od Trsta prevrnil ribiško barko »Carlo P.« iz Chiože. Parnik »Cyclops«, ki je vozil v Benetke, je barko zagledal in rešil gospodarja barke Atilija Pagana, njegovega 12 let starega sina Vinka so pozneje našli v notranjosti barke mrtvega. Tri ribiče pa je morje neznano kam odneslo, in sicer 291etnega Ivana Penso, 35 let starega Hadrijana Paulon in 45 let starega Vinka Chierigina. Vsi šo bili doma iz Chiože.
Reprezentanta Canadian Pacific družbe izpuste. Reprezentant Canadian Pacific družbe Samuel Altman bo te dni proti kavciji izpuščen.
Samomor učitelja. Učitelj filozofije Jurij Kostinzuk iz Černovic se je radi bede usmrtil.
Samomor v Celovcu. Ustrelil se je v Celovcu knjigovodja pri kamnoseški tvrdki Vogler Paul Auer.
Denar so ponarejali. V Padovi se prične obravnava proti Colomba-niju in tovarišem, vsega skupaj 12 oseb, zaradi ponarejanja in razpečavanja italijanskih in avstrijskih bankovcev. Colombani, ki je bil 14. marca t. 1. aretiran v Gorici, ko je razpečeval ponarejene 20kronske bankovce, se nahaja še v tržaških zaporih, ravnotako njegov tovari.| Barbiči ato.
Listnica uredništva. O. K... lj v Sežani 1 Uredništvo rade volje potrdi, da niste v najmanjši zvezi z dopisom priobčenem v četrtkovi številki in da niste Vi bili nikdar ne naš informator in tudi ne dopisnik, temveč da smo ono vest o gonji proti godbi NDO. izvedeli od druge strani.
2iv in mrtev, sijajni film po nedolžnem obsojenega v petih delih po znamenitem romanu Rogger la Hon-te od Jules Mary se bode predvajal od jutri do četrtka v Kino Idealu. Predstave ob 3., 5., 7., 9. Danes zadnjikrat ginljiva drama »Zlati križec«.
Ljubljana,
— Čisto poparjen je sobotni »Slovenec« radi odgovora, ki tnu ga je dal v obč. svetu ljubljanskem župan dr. Ivan Tavčar. Pa vendar ka-nalja še ne miruje in še nekaj blebeta o nekaki reviziji. Seveda, v občinskem svetu je Stefe molčal, ker tain ga ni ščitila Gostinčarjeva poslanska imuniteta, zato se pa, skrit za Gostinčarjev hrbet, še vedno za-letuje v »Slovencu«. Res, nesram-nejšega lista ni na svetu od »Slovenca«, njegova podlost je tako velika, da to njegovi uredniki sami uvide-vajo in zato nobeden noče prevzeti odgovornosti za svoje lastne laži, temveč so izročili odgovornost Gostinčarju, ki ga kot državnega poslanca ne doseže roka pravice. Pa večno se tudi ne bo moglo lagati in obrekovati, ker — laž ima kratke noge, to se je pokazalo tudi pri najnovejši »Slovenčevi« lumpariji v zadevi ubožnih podpor na ljubljanskem magistratu.
— Volitev v obrtno sodišče! V nedeljo, dne 23. novembra t. 1. se vrše volitve v obrtno sodišče. Kandidati narodnih delavcev in uslužbencev so sledeči: I. skupina; Vele-obrt. (Bele glasovnice.) Prisedniki:
1.	Bučar Fran, uslužbenec plinarne v Ljubljani. 2. Hribar Fran, tiskar v Ljubljani. 3. Rozman Alojzij, tovarniški mizar v Spodnji iŠški. 4. Sedej Jakob, plačilni natakar v Ljubljani. Namestnika:	1.	Križaj	Miroslav,
strojni ključar v Ljubljani. 2. Jeras Egidij, sodar v Ljubljani. Vzklicno sodišče: 1. Korene Radivoj, strojnik v Ljub. II. skup.: Mala obrt. (Sive glasovnice.) Prisedniki. 1. Ferrant Stefan, urar v Ljubljani. 2. Ham Valentin, mesar v Ljubljani. 3. Mencin Josip, vodovodni inštalater v Ljubljani. 4. Skubic Ivan, knjigovez v Ljubljani. 5. Vavpotič Alojzij, zlatar v Ljubljani. Namestniki: 1. Jeran Ivan, steklar v Ljubljani. 2. Malič Fran, pečar v Ljubljani. 3. Škarjavec Iv., slikar v Spodnji Šiški. Vzklicno sodišče: 1. Vovko Anton, knjigovez v Ljubljani. IV. skupina: Uradniki in delovodje. (Modre glasovnice.) Pri-sedmk: 1. Smole Jakob, delovodja v tobačni tovarni v Ljubljani. Namestnik: 1. Cm-gonja Vladislav, tovarniški delovodja v Ljubljani. Vzklicno sodišče: 1. Zirkelbach Ivan, knjigovodja v Ljubljani. Volilci! Priporočamo, da volite zgoraj navedene narodne kandidate! Agitirajte med somišljeniki za izvolitev narodnih kandidatov. Narodni volilni odbor.
»Slovencu« v odgovor. »Slovenec« poroča v listu od 14. t. m., da je:	Magistratni	orel	izgubil glavo.
V tem članku omenja tudi nas vpo-kojence, ko piše sledeče: Penzijoni-sti se pogovarjajo, da so to zelo slaba znamenja tudi za — drugo glavo. Za čegavo pa! Ali za dr. Susterši-čevo ali za dr. Lampkovo? Kaj pa pravi angelj na Frančiškanski cer-
kvi??? To so pa se mnogo siabejša znamenja za klerikalce, za njih goljufije in sleparije, s katerimi sleparijo ubogo ljudstvo. Podpisani sedaj vprašamo »Slovenca«: »V čegavem imenu ima on pravico izražati želje vseh ljubljanskih vpokojencev??? V imenu vseh gotovo ne! 11 Zakaj vseh vpokojencev v Ljubljani nas je nekaj nad 600. »Slovencu« bodi tiho povedano, da smo skoraj sami naprednjaki. Izvzemši nekaj članov prometne zveze, ki so klerikalci, pa ne radi prepričanja, temuč radi dobička! Mogoče se ra lažnjivec »Slovenec« sklicuje na tiste vpokojence, ki hodijo dnevno ob 9. uri dopoldne v frančiškansko cerkev k maši. Ti storijo to, kar jih je učila njiri mati, to pa niso nobeni Efijalti. To so stari in mnogo izkušeni možje, ki ne prodajo svojega mišljenja in svoje narodnosti — Švabom, tudi za ves svet ne! Rajše poginejo gladu za zidom, samo da bodo mogle njih kosti v grobu mirno počivati. Oni nečejo, da jih bodo poznejši rodovi kleli, češ, da so svoj rod prodali za skledico leče. Tukaj povemo enkrat za vselej »Slovencu«, da on nima pravice v imenu vseh vpokojencev izražati — svoje mnenje! Ako pa še kedaj priobči tak članek, naj potem podpiše imena članov »prometne zveze«, katere lahko na obeh rokah na prstih sešteje. Ako bode pa »Slovenec« še enkrat izzival nas mirne vpokojence, za katere se ne zmeni, da bi nam kaj pomagal, mu povemo, da takrat bode — grmelo! Priobčili bodemo potem vsa romanja na Vi-šarje, Brezje, Trsat in Sv. Goro in razkrili bomo ljudstvu vse prizore, kateri se dogajajo tam. Označili bomo vse žive kopice, katere so jako pogoste, okrog cerkev po dnevi, kaj pa še le črez noč. Ljudstvo bode potem gledalo še vse drugače — kakor pa »Vodiške čudeže«. — Ljubljanski vpokojenci.
— Iz tajne seje občinskega sveta. Občinski svet je nasvetoval finančni oblasti za zaupnike pri odmeri osebne dohodnine gg. Štefana Kluna in Josipa Tonija. Magistratne-mu konceptnetnu praktikantu dr. Kaučiču se je dovolil šestmesečni dopust v svrho, da prakticira pri deželni vladi. Inženirjema A. Poženelu in J. Mačkovšku se je dovolila stavbna doklada, določena v zadnji seji občinskega sveta. Prošnja mag. kom. Frana Jančigaja za pomaknitev v VIII. plačilni razred se je odklonila. Prošnje peterih .uradnikov za vštetje let v pokojnino, so se vrnile magistratu s pozivom, naj predloži izkaz vseh uradnikov, ki so preje služboval/ na drugih mestih, predno so bili sprejeti v magistratno službo. Županovo poročilo o pridelitvi mestni občini ostalih stražnikov k posameznim uradom, se je vzelo odo-bruje na znanje. Predlog odseka za službeno pragmatiko glede službene obleke tržnim nadzornikom, oziroma letnega pavšala po 100 kron, je bil soglasno sprejet. Prošnjam mestnih uradnikov Al. Vrhovca in Fr. Šturma za vštetje let, se je ugodilo. Monterjema Indofu in Slabini se je priznala pravica do npredovanja v II. stopnjo II. kategorije s L februarjem 1914. Slugama na realki Peterci in Marinšku so se v sporazumu z deželnim odborom zvišali prejemki po ključu prejemkov deželnih slug. Prošnja vdove nekega uradnika za zvišanje vdovnine se je odstavila z dnevnega reda. Sklenilo se je ustanoviti pri »Mestni hranilnici ljubljanski« dve novi uradniški mesti. »Glasbeni Matici« in »Radogoju« se naj izplačate redni tekoči podpori.
— III, gostovanje hrvaške opere v Ljubljani. Zanimanje za predstave hrvaške opere je vedno večje. Za ponedeljek in torek so že skoraj vsi sedeži razprodani; le nekaj galerijskih in ložnih (za 5. in 6. prostor) sedežev ter parternih in galerijskih stojišč je še na razpolago. Občinstvo si rezervira svoje prostore že teden dni pred predstavama. Uspeh zagrebške hrvaške opere je torej v Ljubljani v vsakem oziru velik. Tudi v decembru bosta dve gostovanji hrvaške opere in sicer prvo spočetka meseca, drugo pa pred Božičem. Iz-nova opozarjamo, da se začne predstava v pondeljek (»Un ballo in ma-schera«) ob 8. zv., v torek (»Zrin-ski«) pa že ob polu 8. Posetniki predstav, ki imajo svoje prostore v parterju, na balkonu in na galeriji, morajo svojo povrhno obleko oddajati v garderobi, da ne jemljejo prostora sosedom. Zaradi varnosti in komod-nosti občinstva se bo v tem oziru zahtevalo popoln red.
v — »Revček Andrejček« pri si-nečni predstavi v slov. dež. gledališču je nudil občinstvu prav lepe trenutke. Borštnika smo imeli priliko viditi v vlogi revčka Andrejčka, ki ga je občinstvo prav burno pozdravljalo, za kar se mu je zelo originalno zahvalil Torej: Borštnik v vlogi Andrejčka, Danilo kot kmet Jeklen, Bukšekova njega hči Francka, Skrbinšek v vlogi Grešnika ter Povhe
kot Anže — saj že ti garantirajo za dober uspeh in lepo igro. Toda: če bi Pavle, fant Francke, njena sestra Anka in njen mož ter tisti mestni nrgač Zvitorog ne pogodili svojih vlog, bi igra ne nudila obiskovalcem toliko brezskrbnega užitka z mestoma pretresujočimi momenti, kakor ga je nudila. Da bi poročali za stavo o odsotnem ložnem občinstvu — to se nam ne zdi vredno, za to so »predavanja o hipnozi in sugestiji.«	_c.
— Slov. gledališče, Včeraj po-popoldan je bilo gledališče dobro obiskano. Iz tega Se vidi, da burke ugajajo.
— Martinov večer. Včerajšnja nedelja je bila zelo živahna. Najbolj veselo je bilo pri »Merkurju« v Nar. domu. Več sledi.
— Družinski večer v »Narodnem Domu« Tango! V soboto zvečer se je vršil prvi družinski večer v Nar. domu. Velika dvorana je bila lepo dekorirana, na pol pripravljena za goste, na pol za plesalce. Na večer so prišle naše narodne meščanske^ družine. Bilo je zelo živahno. Večer je otvoril domači orkester gospodov in dam, ki je igral tri izbrane točke. Nato se je začel ples. Po prvih valčkih se je začel tango. Gospod Mortera je pokazal prve figure tega modernega plesa, in mladina se je takoj spustila v ples. Ples je posetila tudi gospa županja dr. Fr. Tavčarjeva. Ples je trajal do 2. zjutraj in je bil cel čas zelo animiran. Marsikomu ki se ga ni udeležil, je lahko žal, da je izostal. Zato bo drugič gotovo še bolj živahno. Četvorko je plesalo okoli 60 parov. Na svidenje zopet na tango. Več jutri.
— Glasbena Matica v Ljubljani pripravlja velik koncert v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavca. Koncert se vrši v nedeljo dne 14. decembra. Ta koncert bo za slovensko glasbo zgodovinskega pomena, ker bo pokazal zasluge obeh-bratov Ipavcev za razvoj slovenske glasbe v zadnjih 60. letih.
— V soboto, 15. t. m. je bil med
2.	in 3. uro popoldne ukraden v deželni bolnišnici nov, moški dežnik. Dotična oseba, ki je poznana, se opozarja, da prinese dežnik v teku treh dni nazaj. Odda naj ga usmiljeni sestri medicinskega oddelka ali pa vratarju, ako noče imeti neprilike pri sodišču.
Blizu je praznik sv. Miklavža in blizu Božič. Mlada Slavica Papeževa je darovala družbi prav dobro ohranjen, igrač, da jih podari svojim gojencem. Srčna zahvala dobri Slavici. Prosimo in prav toplo priporočamo, da dobi mnogo posnemovalcev in posnemalk, priporočamo pa posebno rodoljubnim Slovenkam, da se za nabiranje igrač, blaga za obleko in primernih darov žrtvujejo in tako oskrbe družbinitn malčkom, ki jih je le v samih vrtcih čez 1600, veselo miklavževanje, oziroma veselo božičnico. Darovi naj se pošiljajo pisarni družbe sv. Cirila in Metoda, Narodni dom.
— Svoji k svojini. Tvrdka Golob & Ko, tovarna raznih masti in čistil za kovine in usnje je zopet izročila družbi sv. Cirila in Metoda 200 K. Imenovano tvrdko tembolj priporočamo, ker je odlično, na obširni podlagi zasnovano narodno podjetje edino na slovanskem jugu. Golobove izdelke splošno hvalijo, vendar je želeti, da se še bolj vsestransko razširijo.
— Ciril - Metodovi nabiralniki. Mnogo se je že pisalo o teh nabiralnikih in o mnogih zavednih gostilnah. Ali nič ne pomgaa. Tako je v Ljubljani ena zelo dobro obiskana gostilna, ali C. M. nabiralnik v posebni sobi je pa vedno na — omari. Gostilničar se za to ne zmeni, natakarica pa še manj! Treba je, da bi se bolj zavzeli za nabiralnike in jih vedno postavljali pred novodošle goste. — Prijatelj družbe.
— Postelja za enega gospoda se odda v sobi s posebnim vhodom. Spodnja Šiška št. 195.
Trst.
Opozorili smo že enkrat v našem listu o zadevi glede slovenskega kinematografa. Za Slovence je res poniževalno, da nimamo niti enega takega zavoda. Ali pa moremo res vse vdobiti pri Italijanih?! Ti se pa lepo smejejo in zabavljajo čez Slovence. — Torej podjetniki! Nabavite si en tak kinematograf, ki naj bo izključno le slovenski. Lepaki in vzporedni listki ne smejo biti dvojezični, ker Italijani gotovo ne pridejo k predstavi. V tem oziru so bolj zavedni od nas in podpirajo izključno le narodne tvrdke. Seveda pa ne sme biti pri Slovencih vse dražje kakor pri Italijanih. S tem si trgovci le odganjajo odjemalce. Torej zbudite se slovenski podjetniki in skrbite, da bomo imeli tudi mi — v
sredini mesta — vendar eimrat sio-venski kinematograf. Gmotni vspeh je več kakor gotov!
V Trstu je nekaj trgovcev, ki so naročeni na »Piccolo«, a slovenskih časnikov se pa ne dobi pri njih. Uradni (hišni, občevalni, družinski) jezik je seveda tudi italijanski. Opozarjamo, da se taki nedostatki takoj odpravijo! Ali slišite morda pri italijanskih trgovcih v družini slovenski jezik??
Mnogo italijanskih gostiln id kavarn živi večinoma od Slovencev, V takih dobiš pa samo italijanske časopise, v slovenskih ni ne duha ne sluha. Torej! Slovenci! Zahtevajte pasivne rezistence. Ker so se se vse povsod slovenske časopise!
Pasivna rezistenca v Trstu. Pri tukajšnjih poštnih in finančnih uradih se že opazujejo prva znamenja socijalistične struje izrazile solidarne z državnimi nameščenci, bati se je, da izbruhne generalni štrajk.
-------------"N—II" min !■! II i ■« m inin m >
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
ZBOROVANJE V SOFIJI.
Sofija, 16. novembra. Danes dopoldne se je vršilo tu veliko zborovanje (agitačni shod vladne stranke.) Govoril je prvi agent Radoslavov, ki je povdarjal, da stoji vlada slejkoprej na stališču, ki ga ni zavzela napratn Bukareškcmu miru že pri podpisu te pogodbe in bo tudi z vsemi mirnimi in diplomatlč. sredstvi delala na to, da se ta mirovna pogodba popravi in s tem prespeje miru in razvoju balkanskih narodov. Vpoštevalo se bo evropske interese. Pončev je govoričil, da je vse nesreče vzrok zveza s Srbijo (bolgarska pohlepnost). Ge-nadiev, tretji izmed njih, je obtoževal vlado Gešova, da ni vsega storila, kar je treba za vojno storiti. Sanitetne službe niso niti imeli.
MEKSIKA.
London, 16. novembra. Reuter poroča, da je meksikanski predsednik Huerta izjavil, da bo v svoji politiki nadaljeval in vse možno storil, da omogoči samostojnost države. Opozoril je pa, da se zadeve tako razvijajo, da utegne nastati za tujce nevarnost.
FERDINAND KOBURG.
Dunaj, 16. novembra. Od kompetentne strani se poroča, da Je vest o poti kralja Ferdinanda v Berlin, brez podlage.
BOLGARI PROTI GRKOM.
Atene, 16. novembra. Bolgarske oblasti izganjajo grško prebivalstvo iz Tracije, ga razlastim jejo in nase-lujejo na njihova posestva Bolgare.
NEVIHTE.
London, 16. novembra. V Chicagu so zopet divjali močni sneženi viharji. Na jezeru sta se potopila dva parnika z 274 osebami.
r«n**	imini m —r-n i>r.. m ttm
Konji, ki citajo, pišejo in računajo.
Izmed živali je pokazal konj že pogosto izredne zmožnosti, zato so ga od nekdaj porabljali v cirkusih in pri raznih poskusih. Zadnji čas pa se čita o izvanrednih uspehih, ki jih je dosegel veletrgovec Karel Krall v Elberfeldu s svojimi konji.
»Modri Janez.«
Leta 1904. je vzbujal splošno zanimanje konj »der kluge Hans* (modri Janez), ki je razumel nekaj besedi in je znal seštevati, odštevati, množiti in deliti števila do 30. Znal je celo Čitati in je poznal barve po imenih. Njegov vzgojitelj je bil učitelj v pok. von Osten. Učil ga je dve leti po štiri ure na dan — in je pozival po časopisih, da bi prišli konja pogledat ne le radovedneži, ampak tudi učenjaki. Predsednik berlinske »Psy-chologengesellschaft«, dr. Moll, je preskusil konja in je rekel, da konj nima nobenih posebnih zmožnosti, ampak, kar dela, dela le na dana znamenja. Konj pa je v decembru leta 1903. odgovarjal zelo uspešno tudi generalu Zobelu, ne da bi bil Osten prisoten — in general je o tem napisal članek. Nastal je velik javen spor po listih, ali odgovarja konj po razumu, ali dela vse le na dana znamenja. Konj ima n. pr. nalogo sešteti 12 + 15. Konj udarja z nogo. Ko pride do 27 mu d& njegov gospodar kako skrito malo znamenje (n. pr. z očmi ali obrazom) in konj preneha. Konj ima zelo dober čut za znamenja. Tako bi torej konj uganil človekove misli. To so trdili eni, drugi pa so rekli, da konj res pozna številke, da jih sešteje in da svoto sam označi z udarci. Rekli so, da konj ne ugane Drave svote. če ima na očeh za-
Vlopke itd., drugi pa so trdili, da računa brez tuje pomoči.
Karel Krall.
Po Ostenovi smrti (t 29. junija 'eta 1909) je nadaljeval njegovo konjsko šolo Karel Krall. Ta je najprej najprej nadaljeval pouk z Ostenovim »Hansom«, od 1. novembra 1908 pa ]e vadil dva mlada arabska žrebca Muhameda in Zarifa, Po Krallovih poročilih je bil uspeh tak, da bi človek prej verjel, da je vse to humbug ta prevara, nego resnica. Toda po? skuse so videli tudi učenjaki n. pr. fiaeckel, Ostwald i. dr. in so potrdili, da je Krall pri konjih dosegel res velike uspehe. T. zv. elberfeldski konji so postali svetovnoznani in se je o njih mnogo pisalo. Krall sam je izdal o njih posebno knjigo.
Pouk v čltanju.
Krall je učil konje čitati na posebnih tablah, kjer so bile pisane črke. Vsaka črka je pomenila gotovo število. Ako je n. pr. imel konj čitati črko »p«, je udaril z levo nogo petkrat, z desno štirikrat, ker črka »p« pomeni številko 54. Kar se je na ta način prečitalo, je napisal Krall na tablo in je vse še enkrat jasno prečital. Konji so si kmalu izmislili poseben pravopis (konjski pravopis). Krall je n. pr. pokazal črko »p« in izgovoril p + e = pe. Konji pa niso udarjali p = 54, e = 11, torej skupno 65, ampak le 54. Tako so se naučili čitati in pisati samo soglasnike — samoglasnike pa so pisali in čitali samo, če so bili vprašani, ali če je bilo nujno potrebno. Tako je bilo
?;lb = gelb (rumeno), zn = zehn deset), fld = feld (polje) itd. Najprej so se konji naučili šteti. Dne 12. februarja 1909 so začeli čitati. Dne 16. februarja je Zarif že čital svoje ime — dne 2. marca je prečital tudi Muhamed svojega. Naravno je, da so se konji večkrat motili (saj se celo ljudje!). Namesto flt so čitali pit, namesto stock — okh, namesto stuhl — shul, namesto kreide — kei, namesto sand — ant. Konji so sami iz nekaterih besedi uganili njih pomen, n. pr. erkiaren = razložiti, zei-gen = pokazati.
Dne 3. junija Zerif ni razumel vprašanja in je napisal: ulklSren. Krall je spoznal, da je hotel reči: er-klaren, t. j. razložiti 1 To besedo so potem konji večkrat rabili
Nazadnje so se konji naučili delati stavke. Tu stojimo pred težkim vprašanjem. Ako konji zlagajo iz besedi stavke, je znamenje, da mislijo, oziroma da presojajo (delajo isti-nitve, ker je stavek z besedami izražena sodba). Iz tega se vidi,-da pri živali ne dela samo naraven nagon, ampak da imajo razum, čeprav v manjši meri, nego človek. Ta razum pa se d£ s poukom spopolniti (izčistiti).
Prvi stavki.
Prvi stavek, ki ga je bil konj zmožen, je bil: ofn kit = ofen ist kalt (peč je mrzla) — potem so sledili drugi: ig m sn = ich mohrrtiben essen (jaz kolerabe jesti), john hfr gbn = Johann hafer geben (Janez ovsa dati).
Svojega učitelja Kralla so konji nazivali »pao«. Kako so prišli na to Ime, ni znano. Rekli so n. pr. pao b gbn = pao brod geben (gospod, kruha dati).
Krall je delal poskuse n. pr.: Zapovedal je konju, naj mu d& račun-
sko nalogo. Konj je zapisal: 3+2=2. Krall je zapisal = 4. Konj: n = nein (ne). Krall napiše pravilno = 5. Konj: i = ja (da!).
Muhamed n. pr. ve o sladkorju, da »schmeckt gut« (dobro tekne), »ist weiB« (je bel), »hat vier Ecken« (ima 4 robove).
Krall zapove, naj konji izgovore »a«. Muhamed odgovori: ig hb kein gud sdim = ich habe keine gute Stimme (nimam dobrega glasu).
Krall je navedel v svoji knjigi »Denkende Thiere« (Lipsko 1912) več takih slučajev.
Konji računajo.
Naravnost neverjetne uspehe pa so dosegli konji v računanju. V tem bi prekosili marsikaterega paglovčka, ki je z njimi enake starosti. Računanje se vrši na posebnih strojih. Računajo n. pr. 32 + 24 (5 X 3) + 2, (7X3) + 4,	24 + 31 + 12,	14 : 6
(označijo tudi ostanek) 368 : 2, 5674
— 1423,	8765432	:	7,	1000000 : 6,
(2 + 4) X (2 + 2), (2 + 1) X (10-2), (2X6) : 3, 12X6 : 3, 12X3 : 9 itd. Znajo tudi kvadrirati in vleči koren, znajo označiti datum, seštevati ulomke (tudi z neenakim imenovalcem), Radi pravi, da so celo zraču-nali četrti koren iz 1874161 (37) in peti koren iz 147008443 (43).
Uspehi.
Uspešni poskusi s konji so marsikaterega učenjaka presenetili. Ako je vse to mogoče, potem nam daleko še ni znano, koliko razumnosti je v živalstvu. Življenje bučel in mravelj je že zdavnaj budilo občudovanje. Žival torej ni stroj, ni »brezumna živina«, ampak nosi v sebi zmožnosti, ki se dajo razviti. Podali smo či-tateljem le nekaj podatkov o elber-feldskih konjih. Poskusi se nadaljujejo in Muhamed in Zerif imata vedno več obiskovalcev. Tudi po listih se ju pogosto^vidi na slikah, ki kažejo, kako se vrše poskusi.
Krall ima sedaj štiri konje: Muhameda, Zerifa, Hanschen (Janezka) in Bertota. Berto je slep — a njegova občutljivost je velika, če mu gospodar na kožo napiše računsko nalogo, jo Berto — Izvrši. Skoraj neverjetno
— toda resnično.
Odgovorni urednik Radivo; Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
VV
if5 VV*’
m
L. MIKUSCK
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem ]e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Učenca za tapetniško obrt sprejme I. Černe, Dunajska cesta št. 28.  	______ 1115—3
Samotok, rdeče desertno vino s Pelješca. Pol litra 46 v. 5 1 z dostavo K 4.60, v sodih ceneje. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Ljubljana. 1022-8
»—neg.«—m nii u — mmmmmmmmaalSBm
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 7. nov. do 14. nov.
Cene v kronali
1 kg govej. mesa I. vrste 1 »	»	*	»
1 •	»	»	^»
1 . telečjega mesa . . .
1 , prašičj. mesa (sveež.)
1 .	.	(prek)
1 , koštrunovega mesa
1 , masla.....................
1 . masla surovega. .	.
1 . masti prašičje . ,	.
1 . slanine Špeha (sveže)
1 , slanine prekajene . .
1 , sala .....................
1 . čajnega masla . . .
1 » margariskega masla .
1 jajce.......................
1 liter mleka.................
1	,	„	posnetega	.
1	. suietane sladke . .
1 !	kisle . .
1 kg medu ....................
1 piščanec....................
1 golob.......................
1 raca .......................
1 gos.........................
1 puran .  ...................
100	kg pšenične moke št.	0
100	.	,	»	„	1
100	,	.	.	,	2
100	.	.	.	.	3
100	.	,	.	,	4
100	„	n	»	.	5
100	.	,	.	,	6
100	,	.	.	,	7
100	,	,	,	.	8
100	, koruzne moke	.	.
100 . ajd. moke |. vrste
100 . ,	,	H.	,	.
100 . ržene moke . . .
1	1	fižola.................
1 graha.......................
1	„	leče ......
1	„	kaše ..................
1	„	ričeta
100 kg pšenice . . . .
100 „ rži....................
100 „ ječmena. . . .
100 „ ovsa ..................
100	„	ajde . .	.	.
100 „ prosa belega . . ICO „	„	navadnega
100	„	koruze .	.	•
100	„	krompirja	-	.
100	„	činkvantina	.	.
100 „ sena .... 100 „ slame .... 100 „ stelje .... 100	„	detelje .	.	.
Gena trdemu lesu za m3 Cena mehkemu lesu za m1 Prašiči na klavnici . .
od
172
1	52
1-40 1-80
2	—
2-20 1-40 260 260 1 80 1 72
1-90 1-80 3-20
2— -•10 —•20
08
-•90 1-— -•40 2 — 3*60
35-40 351— 34-— 33-— 32-31-— 30-— 27 — 1660 24-— 50-— 48’—
do
1 92
1	72
1-48
2	—
2-40
2-40
1-50
3--
2-80 2-—
1-92
2-~ 1-92 3.60
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
ftGBBEHBiSBSIBBKKKHE
K!
KMBRRE EBB BKBBBBEBRFIE BABE Kr ■BKiEER' SERK S KEtiS* J
B
m
p
K
H
Modistinja
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, Športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila
S
■
B
U
B
M
S
f.eskeeks eebke.ii
se točno in najcenejše izvrše. J
[KEKE E EBEEEEREr Rir E EC EEERKEEHB
Citajte v Vašo hstno korist!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljlvejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto
-•30
-28
-•32
-•26
22 — 1850
17-
18-60 24 —
20-—
18-50
4 —
22-— 4 50 3 50
8-
7-
1-—
450
7-50 6 50
11*--
8--
1-20
400.000, 400.000, 400.000,200.000, 200.000 in 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši 1. dec. 1913.
1 turška srečka In 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron.
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
Damski paletoji
v vsakovrstnih barvah, 180 cm dolgi, najmodernejših fason od K 14'— naprej.
= Raglani za gospode =
najboljše izdeljave od K 20'— naprej.
Paletoji za deklice in dečke
najnovejših vzorcev od K 10'— naprej.
N a j večjo zalogo konfekcije za dame, deklice in gospode po priznano nizkih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6^^
Okrajne zastopnike
za obiskovanje zasebnih odjemalcev na deželi, (ljubljanski okraj je že oddan), sprejme dobro vpeljana prazka tovarna, izključno za potovanje. — Naznanite dosedanja zastopništva in priložite fotografijo, ki se takoj vrne. Naslov „Ex lex“, Praga, glavna pošta, restante.
Moderci v vseh modernih oblikah,
moderčki, potrebščine za moderce,
= rokavice, parfumerija, nogavice, =
moderne ulasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd. vse v največji izbiri v modni trgovini za dame
P.
Ljubljana, mi
V/ .>•
Naše obuvalo
je svetovno znano vsled odlične kakovosti vziic nedosežno
nizki ceni.
Največje podjetje te vrste v monarhiji.
180 lastnih trgovin.
Tovarniška zaloga čevliiev znamka A> F- C. G.
—— Josip Hočevar. ===== Prodajalna v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 9.
Ilustrirani ceniki Iranko in zastonj.
20.000 parov tedensko.
1200 delavcev in naseljencev.