POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO yogwy JJEVILKA 31, 30. KNJIŽNICA JULIJ 2004, CENA 289,00 SIT OSREDNJA KNJIŽNICA Muzejski trg l a 3000 CELJE CELJE SN00032 NOVE naročnike Savinjskih novic ŠTEVILKA MATEJ LAHOVNIK Zgornja Savinjska dolina je čudovita, toda na področju infrastruktur» hn trolin če velllrn nn0‘ MAZDA AS VELENJE AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com M I» svoj vrhunec in ko je na kolektivnem do- potekajo razprave o ~ *__________ strategiji razvoja Slovenije do leta 2013. 170 strani dolg dokument je pripravila vlada in vanj zapisala glavne strateške cilje, ki naj bi jih naša država dosegla v prihodnjih desetih letih. Ker so cilji postavljeni izjemno ambiciozno, so temu primerno burni tudi odzivi. Zanimivo je bilo poslušati komentarje gospodarstvenikov iz savinjsko-šaleške regije, ki so strategijo obravnavali na zadnji seji upravnega odbora območne gospodarske zbornice. Seveda, nihče ni dejal, da je proti razvoju, niti proti hitremu razvoju. Pomisleki so se nanašali predvsem na to, da tako visokih ciljev, kot jih postavlja vlada, ni mogoče doseči brez korenitih sprememb v delovanju družbeno-ekonomskega sistema. To pa ne pomeni samo sprememb na papirju ampak tudi spremembe v praksi, do katerih pa lahko pride samo s predhodnimi spremembami v miselnosti. Predvsem v glavah bo treba torej najprej narediti pozitivne premike, in to velja tako za državni kot za lokalni nivo. Morda je za generacijo gospodarstvenikov, kateri pripada tudi novi minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, nekoliko lažje, ker ni obremenjena z ovirami iz preteklosti. Če smo prepričani, da nek cilj lahko dosežemo, ga bomo v resnici dosegli, če pa smo prepričani, da tega cilja ne moremo doseči, imamo tudi prav. Zagotovo ga ne bomo dosegli. Osebno sem prepričan, da bi se morali glede tako pomembnega dokumenta, kot je Strategija razvoja Slovenije, poenotiti vsi ključni dejavniki v državi. To bi moral biti temeljni akt, iz katerega bi izhajale vse nadaljnje aktivnosti, ne glede na barvo ali sestavo vlade. Razvoj države skupaj z njenimi državljani vred bi moral biti višji cilj od ciljev posameznih političnih strank, toda doslej se glede tega v Sloveniji še ne moremo pohvaliti. V Združenih državah Amerike se ve, katere so tiste vrednote, kine morejo bitipredmetstrankar-skega obračunavanja. Čeprav je vse bolj jasno, da je »najbolj demokratična državna tvorba na svetu« po svoje farsa demokracije in da je mogoče igrati takšno predstavo zgolj zaradi naivnosti in nerazgledanosti milijonov in milijonov Američanov, ki izven svoje domovine vedo le še za Rusijo z rdečo zvezdo. Resje, pretiravam, toda tudi Američani pretiravajo, pa kaj? Ljubno ob Savinji: Zgodovinska veljava Maistrovim borcem.4 Intervju: Dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo..........................6 Volitve 2004: Znani prvi kandidati za poslance Martin Juvan - Čuks: Slovenska himna za predsednika evropskega parlamenta.... Solčava: 12. Dnevi turizma na Solčavskem Ljubno ob Savinji Ljubezen do starih viž. Turistična kmetija Visočnik: Okrepčilo za telo in dušo v neokrnjeni naravi in blagodejnem miru......... Na naslovnici: Utrinek s slovesnosti v počastitev Maistrovih borcev na Ljubnem ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 31,30. julij 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni uradnik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi ^sprejemamo za naslednje dvomesečje.___________ GORNJI GRAD Spremenjeni plani V Gornjem Gradu so v zadnjih letih precej časa in energije porabili za načrtovanje prostora, kar naj bi odprlo razvojne možnosti in privabilo potencialne investitorje. Pred meseci so svetniki s posebnim sklepom dovolili gradnjo peletame v neposredni bližini toplovodne kotlarne, vendar je očitno, da so bili obeti o investiranju Petrola v Gornjem Gradu nerealni, saj so občinski svetniki preklicali lasten sklep in hkrati soglašali, da je to območje rezervirano za šport, rekreacijo in prireditve ter dodali storitve, kar naj bi bila zelena luč za gradnjo trgovskega centra. Po besedah župana Tonija Riflja so za gradnjo v Gornjem Gradu zainteresirane tri tuje večje trgovske družbe, katerih imena so svetniki izvedeli šele po izrecnem vztrajanju. zimskem in spomladanskem času ni opazno premaknil. Protesti domačinov, ki se niso strinjali z načinom sanacije, so torej padli na rodovitna tla. Končno, bi lahko rekli, saj je grozeča nevarnost za celotno Solčavo le še 300 metrov nad prvimi kmetijami. Pri tem je vzpodbudno dejstvo, da bodo zaradi težav, ki jih povzroča Macesnikov plaz, zgradili nadomestno vodovodno omrežje, in sicer iz sredstev za sanacijo plazu. Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI klavnico graditi najkasneje spomladi prihodnje leto. Za rejce z višinskih kmetij, ki morajo voziti živino do najbližje klavnice tudi do 80 kilometrov daleč, bo pridobitev prava rešitev, saj sedanji stroški večkrat presegajo vrednost živine, da o časovnem prihranku sploh ne govorimo. Navsezadnje so v dosedanje aktivnosti vložili že skoraj deset milijonov tolarjev, kar pomeni, da je izgradnjo klavnice skoraj nujno tudi uresničiti. Očitno se kažejo tudi pozitivni učinki sanacije Macesnikovega plazu, ki se v kmetiji Kepenšek naj bi v prihodnjih letih zrasel turistično-rekreacijski center (foto: EMS) Zgodovinska veljava Maistrovim borcem Ob 70-letnici smili generala Rudolfa Maistra so v ponedeljek na tjubnem pripravili osrednjo slovesnost s polaganjem venca ob spominsko ploščo na občinski zgradbi. Odtebniaija deluje vZgomji Savinjski dolini Društvo generala Maislra(DGM),karjedokazveč,dasonjegovekorenineglobokozasidranetudi vtem koncu domovine. Alojz Poličnik, po domače Šumet iz Logarske doline, kije umrl pred štirimi leti v 101. letu starosti, je bil poslednji Zgornjesavinjčan, ki seje, potem koje preživel morijo na soški fronti, odzval delovanje Maistrovih borcev, ki so bili deležni dejanskega priznanja šele po ustanovitvi slovenske države, kar je med drugim poudaril tudi osrednji govornik Bert Savodnik, član Na podlagi spremenjenih prostorskih aktov bo mogoča širitev odlagališča Podhom, kjer naj bi zgradili kom-postarno in omogočili ločeno zbiranje odpadkov. Posebno pozornost je bila deležna rezervacija prostora v Dolu, kjer naj bi na kmetiji Repenšek v prihodnjih letih zrasel turistično-rek-reacijski center. Kdo se skriva za tem grmom, nam ni uspelo izvedeti, če- prav si gornjegrajski župan celovittu-ristični zagon obeta prav iz tega naslova. Turistično- rekreacijski center naj bi zagotavljal precej delovnih mest, neuradno pa smo uspeli izvedeti, da se na gornjegrajski občini pogovarjajo z ljudmi, ki jih je v kraj pripeljal bivši predsednik uprave velenjskega Gorenja. Savinjčan SOLČAVA Pred razvojno vzpodbudnim obdobjem Solčavski občinski svetniki so pred kratkim sprejeli temeljne prostorske akte, na podlagi katerih bodo na Solčavskem poskušali v prihodnjih letih uresničiti projekte, ki bodo temu območju dali dodatni zagon in omogočili mladim, da bodo ostali v domačem okolju. Med vsemi je gotovo bistvenega pomena izgradnja šole in vrtca, ki naj bi se s pomočjo ministrstva za šolstvo začela čez dve leti. Solčavani so v lanskem letu od Iskre Feriti kupili del poslopja nekdanje šole in pripadajoče zemljišče, poskrbeli so tudi za idejni projekt, v naslednjem letu pa naj bi zagotovili potrebno dokumentacijo. V Solčavi še vedno resno razmišljajo tudi o gradnji klavnice, ki je zaradi nasprotovanja vodarske stroke in za- voda za varovanje naravne in kulturne dediščine nekoliko zastala. Potem ko so zajeten sveženj potrebne dokumentacije uskladili s prostorskimi akti in je tudi vlada prižgala zeleno luč, bodo pridobili še manjkajoče dokumente. V praksi naj bi to pomenilo, da bodo začeli 1 1 iiSH ■ IlJsbžJ Venec v spomin na Maistrove borce je obesila ljubenska županja Anka Rakun, levo zakladnik društva Rajko Pintar, desno član predsedstva DGM Bert Savodnik (foto: EMS) pozivu generala Maistra za obrambo slovenske severne meje. Pod poveljstvom legendarnega generala in pesnika seje borilo okoli 160 Zgornje-savinjčanov, njihova imena pa so bila že leta 1939 objavljena v takratnem celjskem časopisu. V Društvu generala Maistra, ki mu predseduje Iztok Podkrižnik, načrtujejo ureditev spominske sobe, kjer bodo predstavljeni pisni dokumenti, deli vojaške opreme, slike, orožje in odlikovanja, seveda pa je njihov osnovni cilj čim bolj podrobno raziskati predsedstva omenjenega društva. Leta 1939 so koroški borci na Bru-nefovi hiši na tjubnem vspomin na dogodke po prvi svetovni vojni vzidali spominsko ploščo, ki pa je bila po prihodu Nemcev odstranjena. Občina Ljubno je pred sedmimi leti postavila nadomeslnoobeležje,vendarsivDGM prizadevajo, da bi rekonstrukcija spominske plošče dobila svoje mesto na prvotni lokaciji, kjerso imelitukajšnji borci za severno mejo glavno postojanko. m SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Poceniti državo in spodbuditi regionalni razvoj Minulo sredo so se pred začetkom kolektivnih dopustov sestali člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice. Obravnavali so analizo rezultatov poslovanja gospodarskih družb v regiji za leto 2003 in Strategijo razvoja Slovenije, zato so se seje udeležili tudi poslanci in predstavniki občin ter podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije mag. Mateja Mešl. Analizo poslovanja gospodarskih družb je predstavila direktorica območne zbornice Alenka Avberšek, ki je dokument tudi izdelala. V primerjavi z letom 2002 so rezultati poslovanja 658 gospodarskih družb relativno dobri. Neto rezultat v višini 7,6 milijarde tolarjev je bil za 52 odstotkov boljši kot leto poprej. Rezultati so bili boljši v velikih in srednjih družbah, posebej razveseljivo pa je izboljšanje neto dobička v malih gospodarskih družbah. Primerjava z ostalimi slovenskimi regijami po več kazalcih kaže, da se Sa-Ša kot pretekla leta uvršča na sedmo mesto med trinajstimi gospodarskimi regijami, primerjavaza leta nazaj pa je pokazala, da se slovensko gospodarstvo v povprečju razvija hitreje kot naša regija. Eden od kazalcev, ki to potrjujejo, je padec indeksa produktivnosti, kije izražen kot bruto dodana vrednost na zaposlenega. Leta jevsedmih letih kljubzmerni rasti in velikim naložbam ter dobrim rezultatom prevladujočega izvoznega dela gospodarstva z indeksa 103 v letu 1997 lani padel na 90, kar za deset indeksnih točk pod slovensko poprečje. Velik del tega gre pripisati intenzivnejši rasti zaposlovanja v regiji (indeks 110 na leto 1997) v primerjavi s Slovenijo, kar pomeni, da se je v teh letih v regiji Sa-Ša zaposlilo 32 odstotkov vseh dodatno zaposlenih vsloven-skem gospodarslvu. Pomemben del padca produktivnosti gre tudi na račun prevrednotenja sredstev in »sistemskih« izgub v rudarstvu ter energetiki. Člani upravnega odbora so analizo ocenili zelo pozitivno in menili, da nudi prava izhodišča za oblikovanje razvojnih načrtov regije ter Strategije razvoja Slovenije, ki jo je predstavila podpredsednica GZS mag. Mateja Mešl. Gospodarstveniki so v razpravi podprli cilje in usmerilve strategije, hkrati pa izrazili prepričanje, da predlagani ukrepi ne odražajo potrebe po korenitih spremembah, potrebnih za doseganje poprečja Evropske unije v roku desetih let. Posebej so poudarili, daje za prehod vtretjo razvojno raven gospodarske razvitosti nujno potrebna korenita sprememba celotne družbe vsmis-lu pozitivne naravnanosti, kreativnosti, povezovanja in promoviranja znanja ter uspešnosti. Za rast konkurenčnosti gospodarstva je nujna tudi temu ustrezna pozitivna sprememba v sistemu vzgoje in izobraževanja ter zaposlovanju. Podprli so stališča o nujni reorganizaciji predrage države in javnega 'GORENJE VELENJE Z IBM do nove generacije inteligentnih aparatov Največja družba za informacijsko tehnologijo na svetu IBM in Gorenje sodelujeta pri razvoju prototipa gospodinjskega aparata, ki uporabniku omogočal nove storilve na zahtevo. Gorenjevi izdelki prihodnosti bodo zasnovani na najnaprednejši internetni tehnologiji in bodo kot takšni med vodilnimi v Evropi in svetu. Skupni projekt razvoja temelji na rešitvi, ki omogoča povezljivost aparatov bele tehnike in drugih naprav, kijih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Nova generacija Gorenjevih aparatov, opremljena z inteligentnimi komponentami, bo proizvajalcu in uporabniku omogočala boljšo funkcionalnost, nadzor in diagnostiko delovanja. Pro-totipe izdelkov bele tehnike so v Gorenju že izdelali, sedaj pa potekajo priprave na redno proizvodnjo. Prvi inteligentni aparati bodo kupcem na voljo že pred iztekom letošnjega leta. KF sektorja, katerega pomemben del je zdravstvo, a ga dokument skoraj ne omenja, ob koncu razprave pa so si bili enotni, daje potrebno v dokumentu jasneje opredeliti skladnejši regionalni razvoj in se hkrati zavezati, da bo vtem smislu sprejettudi zakon ospod- bujanju skladnega regionalnega razvoja. Razprava o razvoju regije in Slovenije se bo nadaljevala jeseni, ko bodo zbornico obiskali ministri za gospodarslvo, evropske zadeve ter promet in zveze. Franci Kotnik Povzetek Strategije razvoja Sbveaije da leta 2013 Slovenija bo z uresničitvijo te strategije postala ena izmed najbolj razvitih držav Evropske unije. Slovenija je uspešno izvedla tranzicijo in vključitev v Evropsko unijo. Ob zmanjševanju zaostanka na gospodarskem področju je uspela ohraniti osnovna socialna in okoljska ravnovesja ter kakovost življenja. Z novo strategijo, katere časovno obzorje je prvo desetletje članstva v EU (do vključno leta 2013), zdaj odgovarja na vprašanje, kako v pogojih gbbalne ekonomije 21. stoletja še naprej združevati razvojne ambicije z načebm trajnosti. Kako zadovoljiti potrebe današnjih generacij, ne da bi omejevali možnosti prihodnjih rodov, in kako zagotoviti dolgoročno uravnovešeno izboljševanje gospodarske, socialne in okoljske blaginje? Strateške razvojne cilje bomo dosegli s spodbujanjem večje konkurenčnosti, prilagodljivosti in inovativnosti celotne družbe. Prevetrili bomo nekatere pomembne družbene podsisteme in politike. Razvoj ne more temeljiti na lagodnem ohranjanju površinskih ravnovesij s prerazdei-itveno politiko, ampak zahteva ustvarjalni nemir, odločenost za spremembe in pogum pri postavljanju ciljev. Potreben je tak gospodarski pospešek, da bo mogoče zgrajena ravnovesja razvijati tudi naprej. Temeljni razvojni cilj Sbvenije je zato v desetih btih preseči povprečno raven gospodarske razvitosti razširjene EU. Tako bomo lahko ohranili in izboljšali doseženo raven socialne varnosti, pospešili razvoj vseh regij ter izboljšali okolje. Rezultat bo večja kakovost življenja in celovit človekov razvoj. Za doseganjetega ambicioznega cilja sedanji trendi ne zadoščajo, temvečje treba gospodarsko rast povečati vsaj za poldrugo odstotno točko, da bo dosegla več kot petodstotno letno raven. Tako visoko zastavljen cilj zahteva družbeno sogbsje o prizadevanjih za njegovo uresničenje. Možno ga je doseči le s kombinacijo vlaganj v ljudi (izboljšanje izobrazbene strukture in povečanje stopnje delovne aktivnosti), v tehnološki razvoj (3% bruto domačega proizvoda za gospodarsko učinkovitejše raziskave in razvoj) ter v institucionalni okvir (konkurenčno poslovno okolje, kakovostne tuje investicije, deregulacija, večja učinkovitostjavnega sektorja). Ta področja so zato prioriteta strategije. Strategijo bomo uresničili s petimi ključnimi razvojnimi programi: 1. učinkovitejša uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, 2. konkurenčno poslovno okolje in učinkovita, cenejša država, 3. celovit človekov razvoj in kakovost življenja, 4. skladnejši regionalni in okoljski razvoj, 5. uveljavljanje Slovenije v svetu.__________________________y DR. MATEJ LAHOVNIK, MINISTER ZA GOSPODARSTVO Mladi potrebujejo priložnosti, starejši varno okolje, pravična družba pa je osnova Malej Lahovnik, ki je letosspomtadi prevzel vodenje gospodarskega ministrstva, je Velenjčan,tako rekoč našsosed Pokončani srednjišolise je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani in dipbmiral leb 1994. V času študija seje dodatno izpopolnjeval na Ekonomski fakulteti na Dunaju, nato pa nadaljeval podiplomski šfadijspbšnegaposbvodenjeterleta 1998magista'ralspovprečno oceno 9,8. Leta 2000je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil od leta 1995zaposlen kot asistent na katedi za Management in organizacijo, tudi doktoriral Od leta 2001 je na omenjeni fakulteti zaposlen kot docent za podro č je management!. - Kaj vas je motiviralo, da ste se kljub svoji mladosti odločili za vstop v politiko oziroma vlado izza šolskega katedra? Znan se bil po tem, da sem večkrat kritično ocenjeval delo vlade. Znan sem tudi po tem, da precej naravnost povem to, kar mislim. Predsednik vlade mije ponudil možnost, da svoje znanje uporabim v praksi, namesto da kritiziram. Če tega izziva ne bi sprejel, ne bi imel več pravice kritizirati vlade in opozarjati na probleme, kajti če imaš priložnost, je prav, dajo izkoristiš in poskusiš storiti, karje mogoče. Kritizirati je namreč enostavno, biti v opoziciji ni težavno. - Na spletni strani vašega ministrstva ste zapisali, da je Slovenija tipična post industrijska družba, v kateri se povečuje delež storitvenih dejavnosti, medtem ko se predelovalne dejavnosti soočajo s procesom strateškega in tehnološkega prestrukturiranja. Je to realna slika slovenskega gospodarstva? Dejstvoje,da ima industrija vSIoveniji težave in da se njen delež v bruto domačem proizvodu zmanjšuje. Ta trend se bo še nekaj časa nadaljeval, kot se to dogaja tudi v drugih razvitih državah. Osnovni razlog je tehnološki napredek, saj vse manj ljudi naredi vse več. Zaradi visoke stopnje avtomatizacije proizvodnje se število zaposlenih zmanjšuje. Na drugi strani se močno povečuje število zaposlenih v storitvenih dejavnostih, kot so informacijsko komunikacijska tehnologija, poslovne in finančne storitve, turizem ... Temu procesu se enostavno ni mogoče izogniti. -V Zgornji Savinjski dolini imamo nekaj večjih podjetij, izmed katerih so najuspešnejši Bosch Siemensovi Hišni aparati, bistveno težje pa se na trgu prebijajo lesno-predelovalna podjetja in Elkroj kot tipični predstavnik tekstilne industrije. Kakšne so po vašem mnenju v prihodnje možnosti omenjenih dejavnosti? Tako lesno-predelovalna kot tekstilna panoga sta v težavnem položaju, zato je za podjetja iz te branže dosežek že, da so uspela preživeti obdobje tranzicije. Vodstva teh podjetij so pred zahtevno nalogo, da na trgu najdejo svojo tržno nišo, ki jim bo omogočila preživetje na daljši rok, kar pa je seveda vse prej kot enostaven proces. BSH v Nazarjah je primer ene izmed uspešnih tujih investicij v Sloveniji in zelo sem vesel, da tako uspešno poslujejo in v svojo dejavnost vključujejo domače dobavitelje. Menim, daje ob tem treba poudariti, daje v Zgornji Savinjski dolini tudi nekaj zelo uspešnih malih podjetij oziroma podjetnikov, ki imajo potencial, da se razvijejo v srednje velika podjetja. Gledano dolgoročno je to tudi razvojna perspektiva Zgornje Savinjske doline, poleg turizma, ki mora postati ena izmed osrednjih dejavnosti. - Razvoj je v vseh okoljih povezan s kadri, teh pa pri nas kronično primanjkuje, saj se le malo mladih strokovnjakov po končanem izobraževanju vrne v domače okolje... Verjamem, dojetemu tako, saj so tudi nekateri moji znanci iz Zgornje Savinjske doline, s katerimi smo skupaj študirali v Ljubljani, raje ostali v mestu. Naša naloga je, da vzpostavimo pogoje, da se bodo mladi vračali domov, zato jim je treba ponuditi nove priložnosti. Moje osnovno načelo, ki je tudi načelo sedanje vlade, je, da si prizadevamo za nove priložnosti v varnem okolju pravične družbe. Mladi potrebujejo priložnosti, starejši varno okolje, pravična družba pa je osnova, da ne prihaja do prevelikih socialnih razlik. - Da bi se mladi kadri zares vračali nazaj, potrebujemo nova delovna mesta, ki pa lahko nastanejo ali v obstoječih podjetjih ali z ustanavljanjem novih malih podjetij. O spodbujanju razvoja malega gospodarstva se veliko govori, bistveno manj pa naredi v praksi. Ali lahko v prihodnje pričakujemo bolj odločno podporo temu segmentu gospodarstva? Ena mojih ključnih prioritet je poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih ovirza mala in srednja podjetja. Ustvarjanje bolj prijaznega okolja za podjetništvo je tudi ena od prioritet Nizozemske, ki trenutno predseduje Evropski uniji. Kdorkoli bo v prihodnjem mandatu gospodarski minister, bo moral kritično prevetriti vse zakone, uredbe in predpise, ki zadevajo gospodarstvo, pri čemer pa so nekatere zadeve v pristojnosti drugih ministrstev. Takšen primer je pomanjkanje ustrezno opremljenih stavbnih zemljišč za domače in tuje investitorje. Ugotavljamo, da je to eden izmed resnih zaviralnih momentov za gospodarstvo in če hočemo problem rešiti, moramo posamezna ministrstva med seboj sodelovati, Morda bi bilo dobro, da bi birokrate, ki pišejo nepotrebne predpise, za nekaj časa poslali v gospodarstvo ali v lokalno okolje, da bi sami slišali pritožbe, ki so mnogokrat povsem upravičene. - Mala podjetja in podjetniki tarnajo tudi zaradi plačilne nediscipline... Plačilna nedisciplina je problem, kije v pristojnosti Ministrstva za finance, vendar ga najbolj čutijo gospodarski subjekti, za katere posredno sam odgovarjam. Menim, da bo treba ponovno preveriti, ali so upniki v našem pravnem redu dejansko dovolj zaščiteni, hkrati pa se bo morala tudi država držati plačilnih rokov, saj v nasprotnem primeru prihaja do verižnih neplačil. Treba bo tudi preveriti zakon o gospodarskih družbah, ali so podjetjem na voljo ustrezni podatki, da lahko preverjajo bonitete svojih poslovnih partnerjev. Nenazadnje se podjetja oziroma podjetniki odločajo, s kom bodo poslovali. - Na konkurenčnost celotnega gospodarstvo negativno vplivajo visoke obremenitve plač. Kaj boste storili glede tega? Plače v Sloveniji so z davki in prispevki resnično med najbolj obremenjenimi v Evropi. Zaradi tega imajo probleme zlasti delovno intenzivne panoge, kot sta lesno-predelovalna in tekstilna. Bistven premik na tem področju bomo storili z odpravo davka na plačilno listo. Vlada je prvi korak v tej smeri že storila in pred kratkim dvignila prag za obdavčitev plač s tem davkom. S tem se bo v državni proračun nateklo kar nekaj manj denarja, zato bo najti r ——-------\ "Premalo se zavedamo, kaj imamo. Pomislite, nekateri so se pripravljeni pripeljati več tisoč kilometrov daleč, da kampirajo v Zgornji Savinjski dolini! In ti ljudje v Varpolju niso pili Heineken piva ampak Laško pivo!" nadomestne vire in znižati javno porabo, še posebej porabo državnega aparata. ■ Omenili ste že, da je turizem ena izmed razvojnih priložnosti Zgornje Savinjske doline. Slovenija je sicer sprejela strategijo razvoja turizma, toda v njej našega območja ne najdemo. Ali torej lahko sploh pričakujemo kakšno podporo z državnega nivoja? Strategija, ki jo omenjate, je nastala v preteklih letih, in v njej Zgornja Savinjska dolina res ni omenjena. Moram priznati, da mi to ni všeč, seveda pa to ne pomeni, da se ni mogoče prijavljati na razpise za sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Zelo zanimivi so gotovo razpisi Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter evropskih strukturnih skladov, preko katerih bo do leta 2006 za kmetijstvo namenjenih 353 milijonov evrov oziroma skoraj 85 milijard tolarjev. Omenjena sredstva ne bodo namenjena zgolj kmetijskim ampak tudi dopolnilnim dejavnostim. Zgornja Savinjska dolina ima odlične danosti za razvoj turizma na kmetijah. - Turizem je torej po vašem mnenju prava smer? V Zgornji Savinjski dolini vsako leto preživim nekaj dopustniških dni. Lani sem z družino letoval v kampu Savinja, letos v kampu Menina. Opazil sem, da je bilo kar devetdeset odstotkov vseh gostov Nizozemcev, ki so vsi po vrsti trošili slovenske proizvode, treba se je le vprašati, kaj bi jim lahko še prodali. Morda zgornjesavinjski želodec, katerega skušamo promovirati tudi na ravni Evropske unije kot izvirni slovenski proizvod. Premalo se zavedamo, kaj imamo. Pomislite, nekateri so se pripravljeni pripeljati več tisoč kilometrov daleč, da kampirajo v Zgornji Savinjski dolini! In ti ljudje v Varpolju niso pili Heineken piva ampak Laško pivo! - Zdi se, da smo v dolini nekoliko nespretni pri trženju turistične ponudbe... Gledano celovito, se turistična ponudba v dolini postopoma izboljšuje, stvari, ki bi se jih dalo tržiti, pa je še veliko. Sam rad zahajam tudi v hribovske predele, v Logarsko dolino, na Korošico in Ojstrico, in prepričan sem, da je mogoče v dolino privabiti še veliko več obiskovalcev kot sedaj. Izrazito množičnega turizma si ne želimo, bistveno je, da s turizmom več zaslužimo. V tem primeru se bodo mladi lažje odločali, da ostanejo doma. Nenazadnje na univerzah in visokih šolah študirajo zato, da bodo pomagali pri razvoju v lokalnem okolju. Res pa je, da bodo morali "Ključni problem Zgornje Savinjske doline je enak kot v Posočju, kjer se turisti prav tako zadržujejo le kratek čas. Izkoristijo naravne danosti, ostanejo pa le dan ali dva, nato gredo drugam." posamezni kraji in občine nastopati bolj povezano, na pa da se gledajo kot konkurenca eden drugemu. - Pravi zaslužek v turizmu menda prinašajo stacionarni gostje, teh pa je pri nas malo, saj nimamo prav veliko nočitvenih kapacitet. Ključni problem Zgornje Savinjske doline je enak kot v Posočju, kjer se turisti prav tako zadržujejo le kratek čas. Izkoristijo naravne danosti, ostanejo pa le dan ali dva, nato gredo drugam. Zgornja Savinjska dolina je čudovita s svojimi vodami, hribi in gorami, toda na področju infrastrukture bo treba še marsikaj postoriti. - Na področju turizma se je začelo tudi regionalno povezovanje med Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Projekt Golte je že v prvem letu prinesel prve konkretne rezultate. Kako ocenjujete takšen način sodelovanja? Golte predstavljajo perspektiven projekt, kateremu pa manjkajo nastanitvene zmo- gljivosti v dolini. Nima pravega smisla, da ljudje hodijo smučat na Golte, denar pa puščajo nekje drugje. Potreben je dovolj močan strateški partner, ki se bo videl v tem lokalnem okolju, z njim pa je treba doseči, da se bodo Golte tržile preko celega leta, ne samo pozimi. Povezava z Mozirskim gajem in ureditev alpskega vrta je poteza v pravi smeri. - Zgornjesavinjske lokalne skupnosti so pri regijskem povezovanju izbirale med tako imenovano Sa-Šo in veliko Savinjsko regijo. Odločile so se za prvo varianto. Je bila po vašem mnenju to modra odločitev? Sa-Ša regija je po mojem mnenju dobra varianta, kije očitno dobila podporo tudi na državni ravni. Ključno pri tem pa seveda je, kaj želijo ljudje. Regije morajo nastajati od spodaj navzgor in ne obratno, pri tem pa je pomembno, katera povezava prinaša za določeno okolje več avtonomije, večjo stopnjo samostojnosti. Če je strategija razvoja Zgornje Savinjske doline turizem, ki ima pozitivne učinke tudi na ostale dejavnosti, potem se je treba vprašati, v kateri povezavi je mogoče najlažje doseči zastavljene cilje. Kdo bo imel za naše cilje največ posluha? Je pa projekt regionalizacije zelo pomemben, saj želimo decentralizirati upravljanje države. Nekdo v Ljubljani pač ne more vedeti, kaj je najbolje za Zgornjesavinjčane! - Ministrovanje je brez dvoma naporen po- sel. Kako se po napornem tednu sprostite, odpočijete in »napolnite baterije«? Proste ure namenim svoji družini. Konec tedna skušam, če je le mogoče, preživeti v naravi, zato sem velikokrat vZgornji Savinjski dolini, kjer najdem mir in si »privežem dušo«. Vsekakor je družina tista, kjer se po vseh napetostih v politiki resnično sprostim. Toda to pač spada k temu poslu in kdor se ga loti, mora vzeti v zakup tudi to plat. Pogovarjal se je Franci Kotnik PARLAMENTARNE VOLITVE 2004 Znani prvi kandidati za poshn Jho&a ’ & i Jde-r „f JU, I 12. Aja Vživljenju ste premalo odprta. Življenje gledate v luči razuma. Razum je lepa lastnost, toda to je premalo za srečno prihodnost. Vse preveč se zadržujete v notranjosti, v spominih in predvsem v preteklosti. Spomini vam dajejo zadovoljstvo za preživetje. Želim, da se bolj odprete, sprostite in okolica vas bo bolj razumela in spoštovala. Predvsem ste neodločni, kar pomeni, da težje odločate. Čustva zadržujete v sebi. Toda kakor sem omenil, živite prijetno in prav zanimivo življenje in pričakujem, da boste v prihodnje obdržali ta čudovit ritem življenja. Lep pozdrav in veliko uspehal ftVftWLaura Društvo ra proučevanje pisave Partizanska ulica 2, 2319 Poljčane http: / /www. jurgec-sp.com E-mail : gd.taura@email.si Vašapošta d" SAVINJSKE NOVICE SAVINJSKA C- 4 5331 NAZARJE SLOVENIJA športno društvo Mozirje VABI v petek, 30. julija 2004, ob 18.uri, na športni prostor ob gostišču Gaj na velik gala nastop plesno akrobatske skupine iz Danske. Plesno akrobatska skupina iz Danske pri nas v Gozdni šoli gostuje že tretje leto, vendar se bo letos prvič predstavila s svojim atraktivnim programom tuđina našem domačem terenu. Prisrčno vabljeni, vstopnine nil e Soundtrack iz najbolj odmevnega filma letošnjega poletja - 'Spider Man 2' nam ponuja pestro izbiro ■ v skladb. • Hite so prispe- • \ / vali izvajalci, kot so švedinja Ana Johnsson s sing-lom»We are«, kije tudi naslovna skladba soundtracka, tu so tudi rokerji Train s pesmijo »Ordinary«, kije bila posneta posebej za ta film, Dashboard Confessional s pesmijo »Vindicated« so alternativni rock produkt, ki so od svojih začetkov leta 2000 pa do danes izdali že štiri albume. Na CD-ju najdemo tudi vedno bolj slavne 'Maroon 5' z igrivo pesmijo »Woman«, ki v svojem funku ter groovu delujejo zelo sveže, saj se tudi sami trudijo biti unikatni. Tudi ostale skladbe so prijetne za uho in nedvomno bo marsikatera med njimi še velika uspešnica. Medtem ko njena skladba Slovo brez mej zadnje tedne osvaja vrh lestvice revije Stop in Vala 202 - STOP POPS 20, je Maja Slatinšek nastopila na festivalu Melodije morja in sonca 2004. Svoja čustva je prelila v skladbo Iz orbite, kije bila med drugačnimi skladbami letošnjega festivala. Pričarala je povsem izvenzemeljsko ozračje, tako z glasom kot z glasbo, ki jo je tudi za to pesem pripravil Raay in požel nagrado za najboljšo priredbo. Britansko pevko Gabrielle mnogi najbolj poznajo po prevezi na desnem očesu (zaradi okvarjene veke), številnim je ostala v spominu po skladbi Rise, velika večina pa njen glas primerja z glasom Tracy Chapman, kar je zelo dobra primerjava... Gabrielle je odločneje na solo pot stopila prav v povezavi s Tracy Chapman, saj je svojo prvo uspešnico Dreams osnovala na podlagi skladbe Fast car. Sedaj je posneta ploščo, ki je izredno prijetna za poslušanje in če lahko Norah Jones uvrstimo v nekakšen predalček lahkotnega jazza, bi lahko Gabrielle uvrstili med bolj lahkotne soul in r'n'b izvajalke, ki ima izreden smisel za interpretacijo besedil in ni podlegla produkcijskim trikom in ukanam, ki zavajajo poslušalce. J A Po rezultatih Gilletteove ankete ima mala avstralska pop diva Kylie Minogue najlepše noge na svetu, za seboj pa je pustila plejado dolgonogih lepotic kot so Cameron Diaz (drugo mesto), Nicole Kidman, Jodie Kidd, Naomi Campbell in druge. Anketiranci oz. bolj anketiranke so izbirale tudi najlepše moške noge; na prvem mestu je pristal nogometaš David Beckham, sledi mu Brad Pitt, tretji pa je športnik Johnny Wilkinson. SOLČAVA Pretekli petek so se na športnem igrišču v Solčavi pomerile ženske ekipe vmalemnogometu.Z izkušnjami, znanjem in malce sreče so si prvo mesto ter pokal priigrale mozirske Ribice, z drugim mestom se je morala zadovoljiti ekipa Černevšeks. p., medtem ko so domačinke, Solčava l.zase-dle tretje mesto. Športno dogajanje v Solčavi so zaključili ljubitelji odbojke na mivki (foto: Marija Šukalo) Moški, ki jim vreme prav tako kot ženskam ni bilo naklonjeno, so se za nogometno žogo podili v soboto, ko so solčavski športniki pripravili turnir v spomin na svoja člana Darka Ipavca in Slavka Gregorca. Turnirja seje udeležilo devet ekip iz doline in izven nje. O prvem mestu je odločala kvalitetna igra, ki sojo tudi tokrat pokazali Razborčani ter tako postali že tretjič zapovrstjo najboljša ekipa turnirja. Kanček manj sreče so imeli Solčavani, ki so z mlado ekipo zasedli drugo, s starejšo pa tretje mesto. Športno dogajanje v Solčavi so v nedeljo zaključili ljubitelji odbojke na turistični kmetiji Gregorc. Kar petnajst dvojic iz različnih krajevje znanje in spretnost dokazovalo na mivki, največ teh kvalitet pa je imela ekipa »A je to«, ki sije zasluženo priigrala prvo mesto. Drugo mestoje pripadlo ekipi Midva, tretje pa je zasedla posadka Zlomljeno rebro. Marija Šukalo KRAJEVNA LIGA MALEGA NOGOMETA KOKARJE Najboljše Sp. Kokarje Končana je druga sezona krajevne lige malega nogometa v Kokarjah, kjer sta bili razred zase ekipi Potok in Spodnje Kokarje, slednja je tudi osvojila naslov prvaka in ima v svojih vrstah najučinkovitejšega strelca Dejana Bastlja. Za zaključek sta se ekipi "vzhoda in zahoda" pomerile še v velikem nogometu in s pri- jateljskim remijem zaokrožili nadvse uspešno sezono. Rezultati 10. kroga: Sp. Kokarje : Zg. Kokarje 4:1, Mladi : Pusto Polje 2:4, Lačja vas : Potok 1:11. Končni vrstni red: 1. Sp. Kokarje 28, 2. Potok 21,3. Pusto Polje 13,4. Zg. Nazarje 13,5. Lačja vas 8,6. Mladi 2. Franjo Pukart >k kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 Šport, Oglasi, Pisma bralcev Cesta bo! Kotje v SN objavil gospod Jože Miklavc, se v Lučah menda še niso odločili, ali naj bi šla glavna cesta skozi ali mimo Luč. Čeprav nisem v dilemi, katera rešitev bi bila prava, upam, da tisti, ki so za cesto skozi naselje, niso ravno neumni. Upam namreč, da gre pri njih za preračunljivost. Da namreč računajo stem, da jim bo država najprej naredila kvalitetnejšo cesto skozi naselje, po nekaj letih, ko se bo promettudi zaradi posodobljenih cest povečal, pa še obvoznico s tunelom. O Zgornjesavinjčanih nerad pomislim, da bi bili neumni, pa ne le zato, ker sem tudi sam eden izmed njih, ampak enostavno zato, ker za to nimam razloga. Obstaja pa, nas- protno, pokazatelj, da nis(m)o neumni. V Zgornji Savinjski dolini namreč doslej še nobenih volitev, kljub močni propagandi, ni dobila t.i. levica. Pametnih ljudi pač ni mogla prepričati z besedami, če jih ni prej tudi z dejanji. Preračunljivim Lučanom pa le predlagam, da tokrat popustijo. Zato pač, ker morajo verjeti, da so mnogi njihovi sokrajani že danes do vrha glave siti prometa (beri: ropota in plinov), za katerega moramo (ne le lahko) predvideti, da se bo v desetih letih podvojil. Takrat zagotovo ne bo več Lučana, ki bi preklinjal obvoznico. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad PRUAVTM1CA ZATURN1R V ODBOJKI NA AMVK1 « Ime in priimek: Naslov Telefonska številka TTT7-T PII BO V SOBOTO, 14. MOSTA /1.004,V ŠPORTNEM Cimo V Na tumjrfu se bodo pomerile moške In ženske ekipe v naključnih trojicah, ki jiroomo Izžrebali pred tekmovanjem.Prve tri ekipe v obeh kategorijah bodo nagrajene. ■Vsi, ki si /elil 1 Spot lllC”.l poživel j.i, pošljite i/poliijeno prijat nico na naslovz J* Navinjlke novice,- Savinjska cesta I, ; ; ; I N^/arje* pokličite pa tel. sl.^SiO 0/00 aljippsljiIc elektronsko posto na naslov: , uredništvom savin toni NOV POSTOPEK REŠEVANJA PRITOŽB ZARADI RAVNANJA POLICISTOV Odločanje o pritožbah preneseno na senat zunaj policije Slovenski policisti so dolžni ravnati v skladu z ustavo in zakoni. Spoštovati in varovati morajo človekove pravice in temeljne svoboščine. V ta namen sta bila sprejeta zakonska ureditev učinkovitega demokratičnega nadzora nad policijo in nov pritožbeni postopek z večjo vlogo civilne družbe pri obravnavi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih. KAKO SE SPREMINJA PRITOŽBENI POSTOPEK? Državni zbor Republike Slovenije je 15. julija lani v okviru Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji med drugim sprejel spremembo 28. člena tega zakona, ki določa reševanje pritožb proti policistom. Spremenjeni 28. člen določa reševanje pritožb na dveh ravneh. Na prvi ravni mora vsa dejslva vzve-zi s pritožbo vsestransko preveriti vodja organizacijske enote policije, karje v praksi največkrat komandir policijske postaje. Ta opravi tako imenovani pomiritveni postopek. To je razumeti kot razgovor in informiranje pritožnika o ugotovljenih dejstvih in pristojnostih policije, nakar ima pritožnik možnost, da se s tem strinja. V tem primeru se s podpisom zapisnika pritožbeni postopekzaključi. V nasprotnem primeru se pritožba po uradni dolžnosti odstopi v reševanje Ministrstvu za notranje zadeve, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja policista, ki se preganja po uradni dolžnosti. V nadaljevanju se pritožba rešuje v tričlanskem senatu, ki ga vodi pooblaščenec ministra. V senatu sodelujeta dva predstavnika javnosti, ki ju izberejo organizacije civilne družbe, strokovne javnosti, nevladne organizacije in lokalne skupnosti. Senat o pritožbi odloča z večino glasov. KAKŠNA JE RAZLIKA MED STARIM IN NOVIM PRITOŽBENIM POSTOPKOM? Pritožbe so doslej reševali znotraj policije. V senatih, ki so reševali pritožbe na policijskih upravah in na generalni policijski upravi, so sicer sodelovali predstavniki javnosti in policijskega sindikata, vendar je končno odločitev senata sprejel vodja senata, kije bil predstavnik policije. Z novim pritožbenim postopkom je odločanje o pritožbah preneseno na senat zunaj policije, ki ga sestavljajo pooblaščenec ministra za notranje zadeve in dva predstavnika javnosti. V KATEREM ZAKONU JE UREJEN NOV PRITOŽBENI POSTOPEK? V 28. členu spremenjenega in dopolnjenega Zakona o policiji. Pritožbeni postopek je natančno določen s Pravilnikom o reševanju pritožb, ki so ga začeli uporabljati 27. februarja 2004. KAM SE LAHKO PRITOŽITE? Vsakdo, ki meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, lahko poda pritožbo na Ministrstvo za notranje zadeve ali katerokoli organizacijsko enoto policije. Na ministrstvu bo sprejel pritožbo sektor za pritožbe v direk- toratu za policijo in druge varnostne naloge. V KAKŠNI OBLIKI LAHKO PODATE PRITOŽBO? Pritožnik lahko vloži pritožbo pisno, ustno ali v elektronski obliki, na ministrstvo ali katerokoli organizacijsko enoto policije. V primeru ustne pritožbe bo sestavljen zapisnik, ki ga podpišeta pritožnik inlisti, kije pritožbo sprejel. Pritožnik prejme izvod zapisnika. Pritožniku, ki bo napisano pritožbo vložil osebno, bodo izdali potrdilo o vloženi pritožbi. Pritožba mora biti razumljiva. Vsebovati mora pritožnikovo ime, priimek in naslov, kraj, čas in opis dejanja, s katerim naj bi mu bile kršene pravice in svoboščine, in pritožnikov podpis. Če bo pritožba nepopolna ali nerazumljiva, bo pritožnik pisno pozvan, naj jo popravi oziroma dopolni v roku treh dni. Če zahteve ne bo upošteval, bo pritožba zavržena, pritožnik pa bo otem pisno obveščen. Zakonsko določen rok za podajo pritožbe je 30 dni od takrat, ko so bile pritožniku s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene pravice ali svoboščine oziroma od takrat, koje izvedel, da naj bi mu bila kršena pravica ali svoboščina. POSTOPEK PRI VODJI ORGANIZACIJSKE ENOTE Vodja organizacijske enote policije po končanem preverjanju pritožbe izvede tako imenovani postopek pomiritve, v katerem pritožnika pisno ali ustno povabi na razgovor ter ga seznani z ugotovilvami in izvedenimi ukrepi. Na razgovor s pritožnikom lahko povabi tudi policista. Češe pritožnikstrinja z ugotovitvami vodje organizacijske enote, mu ta predlaga, da se postopek reševanja pritožbe zaključi s tem razgovo- rom. To zabeležijo v zapisnik o obravnavi pritožbe. Zapisnik podpišeta vodja organizacijske enote policije in pritožnik. Na ta način se pritožbeni postopek lahko zaključi. Postopek pri vodji organizacijske enote policije mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe. POSTOPEK NA SENATU Č e se pritožnik na razgovor ne odzove, se ne strinja ali ne soglaša z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, postopek reševanja pritožbe pri vodji organizacijske enote policije ni uspel. V tem primeru mora vodja organizacijske enote policije pritožbo z vsemi zbranimi dokumenti naslednji delovni dan odstopiti pristojni notranji organizacijski enoti Ministrstva za nolranje zadeve. Ta je pristojna za reševanje pritožbe tudi v primeru, ko iz nje izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pritožbeno zadevo dodelijo v reševanje pooblaščencu ministra.Taje dolžan temeljito preučiti zadevo iz postopka pri vodji organizacijske enote policije. Če je bil po njegovi oceni postopek korektno izpeljan in so razjasnjena vsa vprašanja in dileme, predlaga vodji pristojne notranje organizacijske enote ministrslva takojšnjo obravnavo pritožbe na senatu. V tem primeru je poročevalec na seji senata vodja organizacijske enote policije. Če pooblaščenec ministra oceni, da je za razjasnitev posameznih okoliščin dejstev in dokazov treba zbrati še dodatne dokaze oziroma izvesti še dodatne dejavnosti za razjasnitev dejanskega stanja oziroma je treba ponoviti posamezne postopke ali celoten postopek preverjanja pritožbe, predlaga vodji pristojne notranje organizacijske enote ministrstva, da ta določi poročevalca, ki bo preveril pritožbo in pripravil poročilo za obravnavo na senatu. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo tudi »zloženko«, ki jo lahko državljani dobijo na vseh policijskih postajah. V zloženki so vsi omenjeni postopki še bolj podrobno opisani. Franci Kotnik OBVESTILO Dijake in studente obveščamo, da bomo s 1.9.2004 začeli opravljati vsakodnevni prevoz potnikov v Ljubljano in nazaj. Vse informacije dobite na telefon: 03/8384160 ali 5844414. Zgornji Zavratnik, d.o.o. Zgornji Zavratnik d.o.o., Raduha 49,3334 Luče ob Savinji ČRNA KRONIKA • VANDALI Mozirje: Neznani vandali so v noči na 21 .julij v Novih Lokah razbijali cvetlična korita. Gotovo ni šlo za ljubitelje cvetja. • NAJDEN MOBILNI TELEFON Moziije: 22. julija je občan iz Mozirja prinesel na policijsko postajo mobilni telefonski aparat znamke motorola. Če ga kdo pogreša, naj pride ponj na mozirsko policijsko postajo. • IZGUBLJENA PLANINCA Luče: 23.ju!ijasozaskrb|enisvojciobvestili policiste,dastadvaobčanaodšla na planinarjenje na območje Podvolovljeka in Moličke planine. Zaradi neurja so se zbali, da seje z njima kaj zgodilo. Sprožena je bila iskalna akcija, pogrešana pa sta sejaviia po dveh urah, Zadrževalasta se na koči, kamor sta se umaknila pred neurjem. • ODPADEL OMET Gornji Grad: 23. julija je v Gornjem Gradu v času neurja s stanovanjske hiše odpadel omet. Ob tem je poškodoval osebni avtomobil, kije bil parkiran poleg hiše. • TRČILA KOLESAR IN OSEBNI AVTO Nazaije: 23. julija je prišlo do prometne nesreče v Lačji vasi. Trči la sta kolesar in voznik osebnega avtomobila. Krajšo je seveda potegnil kolesar, kije utrpel hude telesne poškodbe. • GROZIL Z MOTORNO ŽAGO Nazarje: 24. julija je občan iz okolice Nazarijvvinjenemstanjugrozilsvojiženi z motorno žago in pri tem poškodoval garažna vrata. Ker se ni umiril, so ga policisti do iztreznitve odpeljali na varno. • DOMAČI PRETEPAČI Nazarje: Družinski obračuni so se dogajali tudi 24. in 25. julija. Najprej sta se sporekla oče in sin, naslednji dan pa se je mož znašal nad ženo. Skromno tiho si živel, za nas si delal in trpel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa v spomin na tebe solzijo se oči. V SPOMIN prejemniku mnogih republiških in obč inskih priznanj in odlikovanj Ivanu BLATNIKU iz Žlabra 28.7.1928 - 3.8.2003 Ljuba mama za vedno odšla si, ostala jepraznina in bolečina... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Fanike KOVŠAK iz Ljubnega (1924 -2004) se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo govornici, pevcem iz Dobrovelj ter g. dekanu za opravljen obred. Žalujoči: hčerkaBredazmožem, vnukinje Katjaz možem, Tjaša in Nika ter pravnukinja Nuša Odšel si od nas, tiho in brez slovesa, zaman te išče naše oko na pragu in v hiši. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN Ivan BLATNIK iz Žlabra 3. avgusta bo minilo leto dni, odkar te več med nami ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi 3. avgusta mineva leto dni, odkar si nas za vedno zapustil. Zelo te pogrešamo pri naših skupnih aktivnostih. Še enkrat bi se ti radi zahvaliU za vse, kar si storil za društvo in vse nas. Člani PGD Gorica ob Dreti MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ' *. p» *■ WW^$š‘WS* Za cß os © è Ps@ ODCD^O©© Doktor mi je naročil, naj bom v postelji in naj si dam okrog vratu tople obkladke. Dovoljeno veselje "Stric, naj jaz popravim stroj..." je rekel Mihec, ko je bil še mlad pripravnik v stričevem podjetju za predelavo kovin. "Daj, pusti mu, naj ima veselje ..." je rekla stričeva mlada žena. Na prigovarjanje stric privolji. "Stric, naj jaz vozim ..." je rekel Miha, ko je stric podjetju preskrbel nov dostavni tovornjak. "Daj, pusti mu, naj ima veselje ..." je rekla stričeva mlada žena. "Stric, naj jaz vodim podjetje ..."je rekel Mihael, koje dokončal študij. "Daj, pusti mu, naj ima veselje ..." je rekla stričeva žena. Leta so hitro minila, prišla je stričeva zadnja ura. Mihael objame stričevo mlado ženo okoli bokov in reče: "Stric, naj jaz upihnem vašo svečo." "Daj, pusti mu, naj ima veselje ..." reče stričeva mlada lepa žena. Okorela korajža Vlasti se vrne spomin na prvo noč z možem in mu omeni: "Vedno sem te imela za nerodo. Da si se me ravno ti upal vzeti, me je tako presenetilo, da sem prvič uspela zakričati šele na porodu." Ogrožena "Draga, a se bova za dopust dodatno zavarovala?" vpraša Tone svojo najdražjo. "Mene najbrž ne bodo hoteli zavarovati, saj vsi vedo, kakšen vroč ljubimec si z mano!" Enakih misli "Bolj ko gledam moške, manj mi je jasno, zakaj jih me ženske imamo rade ..." se izjasni Jasna. "Tudi z moškimi je tako," se strinja Polda. "Bolj ko gledamo ženske, manj nam je jasno, zakaj nas nimajo bolj rade..." Avtogol? "Ne razumem, kako ste lahko dosodili avtogol, saj sploh nisem spustil žoge iz rok, ko sem padel v gol," očita golman sodniku. Dilema dvomov Na obali ob jezeru si razgrne brisačo lepotica, ki ni opazila, da ni na nudistični plaži. Bepu, ki je v vodi, se zatakne vrat v smeri pogleda nanjo. Šimen ga dregne: "Kaj strmiš vanjo? A jo hočeš odgnati?" Kuhar bi vas želel spoznati. Vi ste prvi gost, ki je prišel še drugič. "Daje me dilema." "Kakšna dilema?" "Želim si iz vode k tej mladenki, vendar ne morem, ker bi opazila mojo naklonjenost do nje v mojih kopalkah." "In to je tvoja dilema?" "Ne, moja dilema je, ali naj mislim na svojo ženo tako močno, da bom mogel iz vode, ne bom pa si več upal do lepotice na plaži." Usluga Upokojenca na klopci: "Videl sem te!" reče prvi. "Pomežiknil si moji ženi!" "Samo v dobro voljo sem jo spravil. Za ostalo si najdi drugega pomočnika, jaz sem prestar." Cvetke in kopriv\ [ POMEMBNI IN BOLJ POMEMBNI Anka Rakun,županja občine Ljubno: »Če ne vidiš, si natakni očala! Tule se rokujem s predsednikom krajevne skupnosti, na naslednji fotografiji so me ovekovečili skupaj s šefom društva za ohranjanje devišlva. Priznaj, sami pomembni ljudje!« Martin Juvan - Čuks, Ijubenskiflosar: »Kapo dol! V primerjavi z njimije moje prijateljstvo s predsednikom evropskega parlamenta prava mala maša.« (ZADNJI NA VASI, PRVI V MESTU PRESS) DELOVNI LJUDJE IN OBČANI Lojze Temar, novaštiftni župnik: »Pravje, da široke ljudske množice zaznajo, da se mi pri nalivanju mojega vina roke manj tresejo kot tebi pri nakazovanju denarja.« Toni Rifelj, gornjegrajski župan: »Pozabil si dodati, da se včasih zmotim in cuncnem pest drobiža pred deseto uro dopoldne, kar pa se pri Ivojem vinu nikoli nezgodi.« (IZJAVA PRED PRIČAMI PRESS) ŽENSKA PODPORA Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska. Bo že držalo, če že v svetem pismu piše o tem. No, Nevenka Presečnik, žena bivšega prometnega ministra Jakoba Presečnika, sije delo malce olajšala in za svojim možem na srečanju ansamblov na Produ preprosto-sedela. Tudi prav. (VAŽNO JE; DA GA PODPIRA PRESS) SESTAVIL PEPINO AFRIŠKA JEZDNA ŽIVAL Z DVEMA GRBAMA SLOVENSKI PESNIK PISATELJ (BOR) PIVSKI VZKLIK SPREJEMAN- JE, PREVZEMAN- JE (KNJIŽ.) NOETOVA BARKA RAČUNSKI STROJ GLAVNO MESTO KITAJSKE PROVINCE ŠENSI SLAVKO NABERNIK PREMOR, ODMOR, KRATKA PREKINITEV SLOVENSKA PIŠATE LJICA-METKA SAMOSTAN V SRBIJI, BLIZU ALEKSINCA ORNA ZEMLJA, ORANJE SLOVENSKI SLIKAR- BOŽIDAR AFRIŠKA LEPOTNA POSODOVKA Z MODRIMI CVETOVI EDINKA (KNJIŽ.) TRGOVSKO IME ZA FENILSALI-CILAT JUGOSLOVANSKA TISKOVNA AGENCIJA TRIDELNA PAPEŠKA KRONA MADŽARSKA POVRŠIN. MERA PISEC LJUBEZENSKIH PESMI SLOVENSKA PISATELJICA (PEROCI) REKA V ŠPANIJI NEKD. KANADSKI SMUČAR-KEN___________ SVETOVNA TENIŠKA LESTVICA ZA MOŠKE SLOVENSKI IGRALEC- FRANJO ANTON PANOV SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA POPRAVLJE- NO MESTO, TUDI OLEPŠAVA UTRJENO ZEMLJIŠČE ZA PROMET AMERIŠKI IGRALEC (PACINO) TIP JAPONSKEGA AVTOMOBILA ZNAMKE NISSAN EGIPČANSKI BOG SONCA HOLANDSKA JADRNICA ZA RIBOLOV CIMA, KLICA, POGANJEK JUŽNO- AFRIŠKI ANTROPOLOG- RAYMOND ARTHUR Portal Savinjsko dolina MINI SLOVARČEK: APARRI- pristanišče na Filipinskem otoku Luzonu LIPOVAC- samostan v Srbiji, blizu Aleksinca READ- nekdanji Kanadski smučar- Ken APRA- madžarska površinska mera COTIČ- slovenska pisateljica- Metka KINO NAZARJE Sobota, 31.7., ob 20.00 in nedelja, 1,8., ob 17.00: HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA -domišljijski, mladinski Režija: Alfonso Cuarón Igrajo: Daniel Radcliffe, Richard Griffiths, Pam Ferris, Fiona Shaw, Harry Meiling, Adrian Rawlins, Geraldine Somerville Trinajstletni Harry Potter je nerad preživel še eno poletje pri svojih neprijaznih sorodnikih Dursleyjevih. Lepo seje vedel in ni uporabljal svoje čarovniške moči - dokler ni prišla na obisk teta Marge, zoprna sestra strica Vernona, in ga spravila tako daleč, da se je "po pomoti" zatekel k čarovniji. Napihnila se je kot ogromen balon in odplavala. Napovednik, Oglasi in Mali oglasi Napovednik • Petek (30. julij), ob 10.00. Šmartno ob Dreti Ustvarjalna delavnica v Račneku • Petek (30. julij), ob 18.00. Mozirje Veliki gala nastop plesno akrobatske skupine iz Danske • Petek (30. julij), ob 19.00. Ljubno ob Savinji Praznovanje občinskega praznika in podelitev občinskih priznanj • Petek (30. julij), ob 21.00. Ljubno ob Savinji Večer z domačimi godci in pevci pred kulturnim domom • Sobota (31. julij), ob 17.00. Ljubno ob Savinji Ogled zeliščnega vrta z degustacijo čaja pri Mbkerju v Teru • Sobota (31. julij), ob 15.00. Ljubno ob Savinji Tekmovanje s fbsi • Nedelja (1. avgust), ob 15.00. Ljubno ob Savinji Tradicionalna “Povorka presenečenja” skozi kraj, udiranje flosa, vožnja po Savinji, flosarski krst, tekmovanje s flosi • Nedelja (1. avgust), ob 18.30. Ljubno ob Savinji Srečanje balonarjev BTC in vožnja z balonom v Vrbju • Nedelja (1. avgust), ob 21.00. Solčava Praznovanje občinskega praznika, 50-letnice Turističnega društva Solčava, 50-letnice Čebelarskega društva Solčava in izida dopolnjene izdaje knjige Solčava avtorja Valenta Vidra • Sreda (4. avgust), ob 10.00. Kokarje Tekmovanje v košarki, odbojki, mini nogometu in robnju za deklice in dečke ŽIVAU - PRODAM vodo s pocinkano cevjo. Gsm 031/314-820. Prodam zlate prenašalce, cepljene, Gsm 041/941-892. Prodam 50 kom ploščatega železa 20 x 3 mm, dolžine 4 m. Gsm 041/754-808. Telička bikca frizica, 10 dni starega prodam Tel. 5841-785. DRUGO - KUPIM Kovinski boks za psa kupim. Gsm 031 /695- Prodam dva kozlička. Tel. 5845-204. 208. AVTOMOBILI - PRODAM ŽIVAU-KUPIM Kupim bikca ali telička do starosti 1 meseca Gsm 041/494-535 ali 03/838-17-20. Kupim 100-120 kg težkega te 1 i čka ali te 1 i č ko simentalko, oddam slamo. Tel. 5835-458 Kupim kravo za zakol in prodam bikce si-mentalce. Gsm 031/533-745. Prodam škodo felicijo 2x, 1.3, 5v, 1. 96,1. lastnik, prilagam 4 zimske gume, 420.000 sit. Gsm 031/308-837. Prodam opel astra 1,4,190.000 km, registriran do 06/2005,1. 1993. Gsm 041/662-497,041/464-833. Prodam škodo favorit, 1.93, registriran do 03/05. GSM 031/673-346 DRUGO - PRODAM Prodam trofazni elektromotor 11 kW, rabljen, 1400 obratoiv. Gsm 041/545-859. Prodam golfa 3,1. 93, 1.9 TD, 150.000 KM, 750.000 SIT, 031/883-737 Prodam cepilec za drva, hidravlični, priklop ODDAM na traktor. Gsm 031/314-820. Prodam električno vrtno črpalko za talno Delno opremljeno stanovanje v okolici Mozirja oddam. Gsm 040/844-784. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 32. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. r it n VABILO NA PROSTORSKO KONFERENCO Vabimo vas, da se udeležite druge prostorske konference, ki bo v ponedeljek. 9.8.2004 v sejni sobi občine Mozirje ob 8.00 uri. Seznanili vas bomo z načrtovanimi rešitvami kot spremembami in dopolnitvami ureditvenega načrta Podrožnik. S spremembami in dopolnitvami ureditvenega načrta Vam bomo predstavili poleg ažuriranja stanja predvsem ustrezno umestiti krožišča, zelenih površin, parkirišč, trgovskega objekta, bencinskega servisa in večnamenskega objekta v območju ureditvenega načrta, namenjenega centralnim dejavnostim. Vabljeni! ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Ivan SUHOVERŠNIK l.r. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, teL 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji IŠČEM OSEBO z lastnim prevozom za raznos časopisa za čas dopusta. Gsm 070/ 401-811 ali 03/838-17-20. Suzana Zupanc s.p, Radmirje 49, Ljubno ob Savinji OKNA okna vrata simski vrtovi Program stavbnega pohišva SIMER zajema poleg že na tržiču odlično sprejetih PVC in ALU oken, tudi nov program PVC-ALU okna. PVC-ALU okno sestavlja okvir in krilo iz večkomorne PVC mase, ki zagotavljata odlično topotno in zvočno izolativnost, zunanja stran pa je oblečena v aluminijasto oblogo. Okno z ALU oblogo je zaradi odpornosti aluminija proti zunanjimi vplivi še bolj trpežno oz. ima še daljšo življensko dobo, kot klasično PVC okno. Zunanja ALU obloga okna Vam nudi še dodatno prednost: praktično neomejeno izbiro barve oken - zunanjo stran okna lahko pobarvamo v katerokoli barvo barvne lestvice RAL. Tako lahko svoj dom oblečete v barve, ki jih sicer pri klasičnem PVC oknu ni možno izbrati - zato se npr. ni več potrebno odpovedati barvi VRATA V podjetju SIMER vam poleg vrhunskih PVC, ALU, PVC-ALU oken nudimo tudi široko izbiro vhodnih vrat. Izbirate lahko med več kot 100 modeli PVC ali ALU vhodnih vrat, ki so bodisi v elgantni, beli barvi, barvah barvne lestvice RAL ali v eni izmed imitacij lesa. Tako PVC, kot ALU vrata praktično ne potrebujejo vzdrževanja, odlikuje pa jih zelo dolga življenjska doba in odlične izolativne lastnosti ob minimalnem vzdrževanju. Varnostnim zahtevam lahko ugodimo s ponudbo protivlomnih elementov. Poleg oken z izboljšano protivlomno varnostjo (okna do 4. varnostne stopnje), vgrajujemo tudi protivlomna vhodna vrata. Izbirate lahko med različnimi tipi in barvami vrat. Glavna odlika naših protivlomnih vrat je odlično razmerje cena-kvaliteta ter kratek obavni PVC - ALU vrata Vabimo Vas, da nas obiščete v naših poslovnih prostorih ali nos pokličete za brezplačne izmere in svetovonie. Dovolite, do Vam svetuje noš strokovnjak. www.simer.si info@simer.si SIMER d.o.o.. Delavska ul. 8, 3000 Celje Tel.: 03/ 42 55 800 Eax.: 03/ 54 12 128 PVC - ALU okno CD CO C C/5 Č* ;§ > CD CD V) £ GREMO Celje - skladišče D-Per 7/2004 Konen 1. Picerija 902 2. Picerija Pri K 3. Picerija Četara 4. Zadružni dom Solčava 5000014034,31 COBISS © •M. (Mbs'm M Med pravočasno prispelimi glasovnicami št. 6 smo izžrebali dobitnico para krožnikov za pice z nožemza rezanje pic. Nagrado prejme: Maja Detmar, Delce 1, Šmartno ob Dreti. Srečna izžrebanka prevzame nagrado v uredništvu SN do 9. avgusta 2004. Med vsemi prispelimi glasovnicami smo izžrebali še dobitnicoglavne nagrade - darilnega bona za gostinske usluge v pizzeriji 902 v Gornjem gradu ali GTC 902 na Črnivcu v vrednosti 10.00,00 SIT. Nagrado prejme Andreja Grudnik, Primož 72, Ljubno ob Savinji. Čestitamo! Nagradna akcija za NOVE naročnike Savinjskih novic Prvih 50 novih naročnikov, ki se bodo na tednik Savinjske novice naročili v mesecu avgustu, prejme darilni bon TUŠ v vrednosti 6.000 SIT, vnovčljiv v katerikoli trgovini Tuš v Sloveniji. Računica novega naročnika: naročim se na Savinjske novice in plačam naročnino do konca leta 2004 v znesku 5.460 SIT, nakar dobim bon v vrednosti 6.000 SIT, torej mi ostane še 540 SIT! Pravila nagradne akcije: - Akcija traja od 1.8.2004 do 31.8.2004 oziroma za prvih 50 novih naročnikov Savinjskih novic. - Darilni bon TUŠ v vrednosti 6.000 SIT prejme novi naročnik, ki naroči tednik Savinjske novice vsaj za eno leto in plača naročnino do konca leta 2004. Pohitite z naročilom, priložnost zamujena • ne vrne se nobena! Kmalu v Mozirju! L/1 u* s*l v* rfi / /i v* i rf/iH/sm Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje ioa, 3000 Celje OSREDNJA KNJ. CELJE