Katolišk cerkven list. Danica iahaja 1., 10. in 20. dne vsacega mesca na celi poli, in veljii po pošti za celo leto 3 gld., sa pol leta 1 cld. 60 kr . v ti^kinic gprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide liani«-« dan poprej TečuJ XIX. V Ljubljani 1. kimovca 1866. List 25. Miaj je zapeljana tiekiica P Dosti je bilo in je luulih priložnost, v kterih sovražnik duš in nevošljivec našega zveličanja kosi rožice nedolžnosti; — pa kaže, da še vee tacih nevarnost nastaja. Treba je torej poštenim dušam vsih pomočkov Iioiskati, da bi se poštene ohranile in ne šle pod smertno t oso. Išite pomočkov na domu, v eerkvi, v svojem sercu in zunaj serca, v molitvah in raznih prevdarkih, varovajte se vsih mrež in nastav, ogibajte se vsacega orožja, naj bo skrito ali očitno, sladko ali rezno, ki žuga vašo dušo umoriti. Kar vam en sam nezavarvan trenutek vzame, tega vam nebo in zemlja več dati ne more! Prevdarite, kaj je zapeljana deklica? 1. Svetil niča brez olja. Nekdaj je bila ona večna luč pred živim Bogom, kteri je v njenem sercu Itrebival, in njena nedolžnost je bila naj lepši lučica, ;i jc svetila pred tem tabernakeljnom. Zdaj pa je Bog zapustil svetiše, ker je luč nedolžnosti v njem ugasnila. Kaj jc zapeljana deklica? 2. Zve n jena cvetlica, kteri je glavica omahnila, lepi duh se v smrad spremenil, in ktere so zapustile prijazne čebelice, namreč nebeški angeli, zato ker so se v njenem sercu zalegli seršeni, čemi žoharji in gnjusni červi. Kaj je zapeljana delica? 3. Ž ve z d a, ki je z neba padla. Spremljala je v svoji nedolžnosti solnce in mesec, bila je sosednja zgodnje danice; zdaj pa se jo uternila in padla je v brezno, iz kterega jo premore lo se en sam podajav-uik vzdigniti, ako se ga urno prime, in se spokor-jenje imenuje. Kaj je zapeljana deklica? 4. Angelček vcržen iz svetega raja. V tem raju nedolžnosti se je zaupljivo z Bogom pogovarjala in v ljubezni njegove povelja poslušala. Berž pa, ko je kači uho nastavila in prepovedani sad okusila, se je Bogu zamerila in meč jeze Božje jo je pahnil iz raja svete nedolžnosti. Kaj jo zapeljana deklica? a, Pošast, Bogu in ljudem zoperna. Za- Iicljivci sami nekak gnjus dobo do uboge Evine hčere, :tera ni bila stanovitna najdena in je milost Božjo po-taptala, kakor njena perva mati. Kaj je zapeljana deklica? 0. Sad, ozorjen za pogubljenje: temen oblak, iz kterega jeza Božja šviga; gnjezdo gatlov, zmajev iu modrasov. Kaj je zapeljana deklica? 7. Milo vanj a vredna stvar, ki naj nebo in zemlja zdihuje, tla hi ne obupala, se od pregrehe do pregrehe ne pogrezovala; temuč urno urno se vernila v naročje milosti in k nogam Kristusovim, kakor nekdaj 'Magdalena. Kaj da je zapeljana deklica, kolika reva, kakošna vsega milovanja vredna sirota, prav živo popisuje sv. Hieronim v pismu do neke zapeljane device. Tako le jo nagovarja: „Do tebe se obernetn, ki si ime in čast device zgubila. Kje čem začeti, kje končati? Ali naj poprej dopovedujem vse dobro, kar si zgubila, ali naj miiujcm naprčd nesreče, v ktere si se pogreznila? Bila si devica v paradižu Gospodovem, bila si v cerkvi nevesta Jezusa Kristusa, bila si tempelj Božji, bila si stanovanje sv. Duha, iti ko ti tolikrat pravim: bila si, pač moraš ravno tolikrat zdihniti, da nisi več, kar si bila. Kakošno spremenjenje se je s teboj dogodilo? Iz device, iz neveste Kristusove si postala ostudna posoda hudičeva, i z tempeljna Gospodovega si postala hlev nečistosti , iz stanovanja sv. Duha si postala prebivališč nečistega duha iz pekla. Ki si se poprej zavoljo čistosti serca lesketala kakor naj čistejši zlato, si zdaj tako zaničljiva postala kakor blato na nesnažnih ulicah. Gorje ti, nesrečna; rečem ti še enkrat, nesrečna, gorje ti! ki si toliko milost in časti v tako kratkem času zapravila. Ako bi bila natorno smerti umerla, govori nadalje svetnik, bi bili tvoji prijatli nekoliko časa po tebi žalovali , kmali pa bi se bili zopet veselili misleči, da si šla kakor devica v nebesa. Zdaj pa žalujejo zavoljo tebe, ker si mertva in vender ne mertva, ker si živa in vender nc živa: mertva zavolj zgubljenega poštenja, in živa k svoji sramoti. Obljubljeno večno kraljestvo si pozabila, pozabila na strašno sodbo, ktera bo zadela nečistnike. Pogreznila si se v pregreho, ktera v naj britkejši smerti, v večnem pogubljenji svoj konec ima." Potem je svetnik njenega zapeljivca nagovoril, in imenoval ga je kačjega sina, hudičevega sluga, oskru-nivca tempeljna Božjega, ki bi mu bilo bolje, tla l»i ne bil nikoli stopil na svet. Mladi in stare j i ljudje, premišlujtc te besede! Go voril jih je svetnik, učen mož, po vsem svetu sloveč cerkveni učenik. Ker je čez vse to nespametna deklica tudi naj veci goljutica iu slepivka same sebe, naj pristavim tudi še resničen zgled, ki ga pripoveduje Leopold Kist. *) Mlad človek, zal in zdrav kakor riba, stori znanje z ubogo deklino. Prisega ji „vcčno ljubezen iu zvestobo.*4 Ko bi to tudi res bilo, se z izdajstvom Boga nikoli ne sine kupiti taka ,,ljubezen in zvestoba." Toda, kdor sv»'-t pozna, lo predobro ve, da take prisege niso piškavega oreha vretlne, da so vaba, v kteri 'l /• itlil«n- tiukv,. jc skrit ostri tornck, na kterega se siroto vjaraejo. Tc prisege so tatinski ključi ali vetrihi za vse lahkoverne serca in nepremišljene Kvine hčere. Tudi evica naše žalostne dogodbe je verjela slovesnim in gorečim obljubam in prisegam unega mladenča, akoravno so jo dobromisleči in skušeni ljudje svarili, in akoravno so bili tudi starši vsemu temu naravnost nasproti. Posebno so oslepljenki pravili, da tako bogat mlad človek bo javalnc snubil tako revno deklico, da najberže je zapeljevanje njegov namen. Tudi so jo opominjali, da je bil ta človek več b't v stanu, pri kterem čistost ni v naj lepšem cvetu; pa še k vsemu temu, da jo naročen pri neki razposojevalnici (posojilni bukvarniei, Leihbibliothek) ter z veliko strastjo prebira naj ostud-niši romane (umazane i.ovedkcj; v cerkvi pa, da ga jc redkokdaj viditi. Deklica pa je bila in ostala neverna Tomažcvka, — slepa in gluha sc je udala zapeljivcu. __Kje pa jo najdemo v malem časku dvanajst mescev? Pred sodnikom stoji kakor od slane oparjeno velo drevo in svojemu stranskemu sadu za preživek tistega toži, ki ji je poprej večno ljubezen prisegal in lagal. Kaj tedaj jo bilo iz te „prisegc?" Se nekaj več. Iz prelomljene „prisege" se je izlegla tudi še kriva »prisega," ker zapeljivec je odbijal in tajil prilastovanjc tega lesni-kovega sadu. Vendar to je bilo že vse prestrašno; torej se Bog za sodnika in niašcvavea skaže. Ud dneva krive prisege je mladi zapeljivec bolehal; nagla sušica mu je vzela°cvetoče lica, mu spodjedla vso moč. Kakor ic bila hitro zginila njegova nedolžnost, tako naglo naglo jo šla za njo vsa telesna lejiota in krepkost. Keven je medici in hiral, vsem dobrini se je do njega studilo, — in v pol leta ga je zemlja pokrivala. — Strašen nasledek razuzdanosti in mesene ljubezni za oba. Tako pregreha sama sebe tepe.... Hudobna mačeha. (Sp. Alfircj Makarovie.) Bogoljub St. je bil še precej premožen posestnik v K. Imel je zvesto tovaršico iu milo mater treh čednih otrok, ki jo je močno spoštoval in čislal, ker jc bila zavoljo svojih sprelepih lastnost vse časti vredna. Bogoljub jc bil pobožen mož; zato mu jc bil pa tudi Bog njegovo premoženje blagoslovil. Imel je vsega zadosti, zraven tega mirno in zadovoljno serce, kar jo pač norva dobrota. Kdo nc poreče, da je bil srečen. Toda nsi svetuje ni stanovitne sreče, kadar se človek naj manj nadja, takrat sc mu prijazno solnce skrijo, in obdajo ga temni oblaki britkosti, hudournik nesreče se odpre. Pritepla sc jc v St.. ovo hišo ncprcprosljiva in merzla zmert in pobrala mu jc ljubo zaročnico ter veliko žalost naredila med hišnimi, ki niso mogli nikdar več pozabiti skerbne in pridne gospodinje. Bogoljub je hitro sjuvvidil, da mu ni brez ženo ostati zavol jo tolikanj hišnih opravil in zlasti zavolj dobre izreje otrok. Sklenil jc tedaj zopet oženiti se, akoravno je dobro vodil, da enake iie najde več, kakor je bila ranjca Gcrvazija. Dolgo je tedaj premišljeval, ktero da bi snubil. V vasi in po okolici jih je bilo sicer dovolj, ali po volji mu ni bilo nobeno, ker ni hotel tacili, ki so le po lepem primož«nju hrepenele, od gospodinstva pa nič vedite niso. M. d vsemi se mu jc šo naj priprav-niša pozdevala sosedova Katarina, čedno dekle blizo dvajset let. Njeno pridnost, varčnost in razumnost jo posestnik dobro poznal, ker jc bil velik prijatel njenega očeta. Njej jc tvojo misli razodel, in v kratkem času sta si že pred altarjem roko podala. Mlada gospodinja ni bila preslaba. S privajeno delavnostjo se je gospodinstva ponrijcla, moža je spoštovala in mu vedno vdano in Ijubeznjivo scrcc skazovala; ali proti otrokom — proti otrokom jo bila le mlačna, kakor so mačehe rade marsikterikrat, da bodi Bogu po-toženo. Ne smemo pa grajati vseh sploh, ker velikrat so tudi dobre in skerbno za svojo pastorko tako, kakor za lastne otroke. To nemarnost jo Bogoljub hitro zapazil in kakor skerben oče jo ženo svaril, naj na otroke bolj pazi. Ona s«; je pa lo izgovarjala, da ji neštevilne hišno opravila tega ne pripuste, in pri tem je ostalo. Bogoljub jc mogel semtertjo po svojih opravkih in scrce ga jc bolelo , kadar jo pomislil, da so njegovi otroci doma za-pušeni, ko sc jo bil vendar naj več le zato oženil, da bi otroci nc ostali brez pridno matero in brez lepe odrejc. Šc celo zlobno jo Katarina s pasterčki ravnala. Le od strani jih jo pogledovala, kakor da bi bili nepotrebna stvar pri liiši. Zato so se je pa tudi ubogo sirotico ogibale, kar je bilo koli mogoče. Malokdaj, in sicer le kadar so bili očka domA, so se ji približali, navadno so se pa klatili semtertje po vasi, po mejah in potih. Večkrat je Katarina pozabila šo skorjico kruha jim podeliti. Mnogokrat so si mogli lačni in jokaje terdo posteljico poiskati, ker se niso prederznili mačeho kruhka poprositi, da bi namesti kruha zaušnic ne prejeli. Še žalostnejša pa jim je bila, kadar jim jc snog polja pokril, kjer so imeli po leti edino razvcseljo-vanje. Noč in dan so zdaj v temni in merzli čumnati prezebavali. Nekega zimskega večera jc gosta megla celo vas s černo in mokro tciuo pokrivala. Katarina jo bila s posli in z otroci sama doma. Gospodar so jo bil po svojih opravkih podal v daljno mesto. Žc pozno ponoči pride k njej staro staro babše, ktero jo gospodinja žc od nekdaj poznala. Ime ji jo bilo Madlena Kudečacapa, kor je vcuno imela na glavi rudečo capo, bila jc velika in prav neprijetnega pogleda. V desnici je nosila dolgo palico, na levem komolcu Iia pletcničico. Nekdaj jo kupčevala z molki ali rožen-tranci, podobami in druzimi enacimi rečmi. Zdaj pa, ko se je bila že postarala, da ni mogla več tacih reči od terga do terga pronašati, jo živela od miloščine rai-loserčnih ljudi. Zraven tega si jo pač šc kakor žalnica pri pogrebih nektero solde prisluževala. Kmetom sc jc posebno s tem prikupovala, ker jo premogla za deset druzih rjuti in kričati. Katarini jo bila starka došla ravno o pravem času, da jc dolgi zimski vočer ž njo začenčala, sicer bi ji bilo dolgočasno, ker so so bili otroci in hišni žc spat podali. Vodila jo dobro, da ima Madlena polno ploto-nico pripovedok zanjo pri sobi. Zato ji jc hitro pripravila, kar je bilo uaj boljšega v kuhinji in v kleti, in lačna starka je mizo hitro spraznila. Potom so okašlja iu zgovorni jezik so ji hitro omaje. Poprašuje, kako da je z gospodinstvom, kako z otroci, pa kje da jo gospodar. Potem govori, kakošno jc vremo, kaj ljudje po vasi delajo, kako spačen jo današnji svot, kako je vse nehvaležno, in šo veliko druzega, kakor jo enacih babic navada. V peči so bili že vsi zglavniki pogoreli. Zunaj jc grozen veter tulil in razsajal, da sc jo poslopje stresalo. Madlena ji jc bila že skoraj razložila vse novico in malo «la ni imela več govoriti. Pa Katarina jo zdaj nagovarja, naj bi ji šc kake „vostorijo" ali pravljico pripovedovala, kakoršne jc na maternem domu pri kolovratu tako rada poslušala. „Prav rada bi vara nektere povedala," rečo Rudečacapa, ,,pa moja pamet mi bo žc skorej ugasnila kakor svetilka, kteri olja primanjkuje. Tedaj ne vem, ali bom kos le eno samo pripovedko do konca povedati." „A kaj to! povejte, kar znasto; kar ste pozabila, si bo ve pa domišljevale." „Tedaj naj bo, bora poskusila neko čudno, ki sem jo pri kolovratih že večkrat z veliko pohvalo pripovedovala. Pa vender ne, — te pa nečem." „Zakaj pa ne?" „Ker je preatrašna; govori od matere, ki je bila iz groba vstala." „Iz groba!" — popraSa preplašena Katarina. „Kes da; prav iz groba je bila prišla svoje otroke tolažit, ker jih je njih mačeha prehudo imela in zanemarjala." „Ali ta mati ni bila samo na videz mertva?" „0 ne, mertva jo bila mertva, že nektero leta je bila pokopana." „In verjamete vi, da se jo to resnično prigodilo?" „Ljudje v naši vasi so tega priča in jaz sama no dvomim o resnici to pripovedke. Pa tacih reči jaz vender po noči rada no pripovedujem. Duhovi stojijo za tistim, ki od njih govori in ga poslušajo." Nehote so Katarina ozre, kakor da bi ji bil bledi obraz ranjeo (iorvazijo od zadej čez ramo pogledal. ,,Prav govorite," rečo potem vsa prestrašena; jaz sc duhov močno bojim; uli to povest bi pa vendar rada slišala. Le povejte jo, naj bo, kar čo." „Če žo ravno žolito, naj pa bo, bom povedala," rečo Madlena. Potem se prekriža in jame: Kdor se varstvu Gospoda in sveto Uršulo z enajst tisuč devicami priporoča, temu so ni treba bati podzemeljskih duhov. Toda zdaj pa začnem, kor jo žo pozno. Prod veliko leti jo živel v naši vasi premožen kmet. V naj lepših letih lnu jo bila nemila smert ženo pobrala, ki mu jo Šest lepo izrejenih otročičev zapustila. Oče sani ni mogel za njo skerbeti; njegovo opravila mu tega niso pripustile. Zato sc pa v kratkem zopet oženi. Naj berhkejši deklico celo okolico si izbere, lino ji jo bilo .lera. /a otroke, ki jih jo v hiši našla, ni nič marala, temuč šo celo pretepala jih je, kadar so jo kruhka prosili, vedno jo ž njimi hudobno ravnala. Verh tega jim je bila šo posteljico proč pobrala, ktere jim je bila ranjca mati napravila, da so mogli na tleh na terdi slami ležati." Katarino obhajajo pri teh besedah posebni občutki in no moro jih skrivati. „( »hijeni ste," rečo starka. „Kes, ros, žo poprej sem rekla, dajo to kaj ginljiva pripovodka, ki zamore vsako žensko stresti, posebno pa hudobne brezvestno mačehe; — pa le poslušajte. To gerdo ravnanje z otroci je očeta močno žalilo. Pa predober jo bil in ni sc mogel terdovratni ženi zoperstaviti. Otroci so so smilili vsem sosedam in tudi ti so jo svarili, pa vso zastonj. Jilizo jo stanoval tudi star star možiček, ki so ga sploh lo starega preroka imenovali, ker jo vodil vsakemu dober svet dati, kdorkoli jo k njemu prišel. Naj večjo čast pa si je bil v okolici pridobil, ker jo znal vreme napovedovati! Devetdesetlotni starček jo sam v svoji kočiei mirno živel. Z vsemi je bil prijatel, pa z nobenim ni imel posebno tovaršijo. Nikdar ni nobeno spregovoril, čo ga ni kdo poprej nagovoril. Tim večjo čudo jo bilo, da jo neko nedeljo pervikrat zoper svojo dolgo navado uno hudobno mačeho nagovoril. „Ljuba Jera," ji rečo, „slišim, da z lastnimi pa-sterčki hudobno ravnate, to vam no dola spoštovanja. Pomislite, kako odgovornost da si napravljate. No iz-ziniajte s svojo terdobo solz iz milih očesic nedolžnih otrok, da no pride njih jok do ušes ranjeo njih perve matere. Sicer utegne hladno zemljo zapustiti in priti od vas odgovor tirjat." Tako jo revni siveok govoril in odšel: pa njegovo Ijubeznjivo besedo so zlobno mačeho hudo razkačile in od tega časa je z otroci Še hudobnejše ravnala, kakor poprej. O svetih treh Kraljih je bilo in merzla noč jc vas pokrivala. Veter je okoli osneienih hiš tulil in razsajal, da jc vse zbudil, kar ni terdno spalo. Jera jc hotla na postelji ravno na drugo uho oberniti se, kar se kladvo na starem zvoniku dvigne in dvanajsto uro mogočno odbije, da sc daleč na vso strani razmeva. Po vasi jc bila tihota, kadarkoli je veter potihnil. Po poti, ki derži na pokopališe, Jera sliši zdaj sto-panjo počasnega popotnika, ki se jo hiši bližal, kakor je jora sodila, kor stopnjo so bilo vedno glasneje. Zdaj zalaja dvorni pes na Katarinincm dvorišu. „Zunaj mora kdo biti," pravi Katarina. „Uo| nikdar no laja za nič." „Kdo mislite, da bo zdaj ob ti uri zunaj?" reče Madlena. „Moja pripovest je vašo domišljivost razdražila, zato bom pa raji molčala." „Tega pa ne, bom žo rada poslušala; lo povejte do konca," pravi Katarina težko sope in posluša, kdo bi utegnil zunaj biti. „Tedaj nikar me no motite več. Zdaj pride naj lepši." „Hudobna mačeha," nadaljuje HudoČacapa, .,hudobna Jera so jo popraševala, kdo »la more tako pozno zunaj biti; in lia pamet ji pride starčekovo žuganje, da pride ran jčica iz groba od nje odgovora tirjat. Ta misel jo jo tako presunila, da je omedlela. Ko se zopet zave, so bile popotnikovo stopinje že potihnile, iiajberžc je žo pred uratmi stal. In res slišala je roko po vratih tipati, kakor da bi kljuko iskala. In našla jo je. Vrata so so z močnim ropotom odperlo, in Jero je samega strahu merzel pot oblil. Kavno ta hip se odprejo tudi duri Katarininc hi>o z glasnim rožljanjem. Bleda Katarina z zamolknim glasom popraša: „0 Mati nebeška! ali no slišite, da nekdo našo vrata odpira?" „Kaj še! to jo naj borze le veter, ki jih stresa," zavorne Budečacapa. Pa te besede niso Katarino nič kaj potolažile, temin" tresla se je kakor šiba na vodi. Starka so za to ue zmeni in dalje pripoveduje: „l!opot vrat, ki jo celo poslopje stresel, jo zlobno Jero še bolj prestrašil. Strahu se je tresla, kakor da bi jo huda merzlica makatala in z zobmi jc luskala, da so je po sobi razmovalo. Debele kapljo potit so ji obraz oblivale in nehote jc oči proti vratom vpirala. Tiho je bilo zdaj po hiši iu po vasi. Veter jc lul potihnil, kakor da bi ga bil čar pregnal. t Daljo naši.) Tri metre na *Mutrorem. III. Karon. Dolina, .lolina, I tavali prezala Saronska! o kojjko §«• spomina Na tvojem lieii lesketa! Kako vsa v evet »i Ma oblečena, V a z žitom, sadom Idagodarjeua, Igralo s. jto t< l.i r."d kardelo. .le mesti«'.' j.ri Ilie-tieU slovelo. — Glijusohu , Lrniu»ol.a IV krila j«* PiliManov! Vtouila j«- dolia, Ko /veiikal meč je CJoljatov. >iliovi Ilelijal so meiiio Ali, M<>|o)ia, Dagona nikj. r ver ni. Očaka Jakopa junaki davni Ohranijo -poiiiiu *i v tel.i -lavni Ovriia, ihhU , . •. KeaViJa t< junakov m-.« • »■J r<*U •]• • roda; Pa pokriva t»- •»••-ta u«««". — K<> v>ili nar«l<'V /.m>'a, 1'risij«- >»oln<-i» ti / n« l» -, N«-sr»«'ua! tii-i Ha l-jioti vr* rimcri. Tedaj sc jim šc huje godi, kakor včasi kranjskim param, ki morajo pod kapom na straži biti, ko njih gospodar v kerčmi vilice pije ali pa žganjče serka. Pač oba poredno delata /. ubogo živinico, pa vender z razločkom; araboc ne posti le svojega konjiča, ampak tudi samega sobe (ti ljudje namreč *ilo malo iu slabo jedo, bolj pa diihan puhajo), naš voznik pa konja posti, ko samega sebe napaja. Poseben razloček je še ta, da tam v taki okohšini pije tobak arabcc, tukaj pa konj. Naš Dragoman je bil Hanna Avvad i/. Jeruzalema, katolišk anneuec, prav dober in priljuden mlati mož. Po naročilu i/. Dunaja nam ga je najelo vodstvo avstri-janskega hospiea v Jeruzalemu, ter je z vso potrebno pripravo v Jato naproti prišel. Plačali smo mu po tri-d« set Iran kov od ondod do Jeruzalema. To je bilo dosti drago; drugi dobijo dosti boljši kup, kakor pravijo, /raven tega nas jc pa tudi marsikt« re škode obvaroval, in postregel, v čimur je mogel. K«» je zvcdil n. pr., d t s,, nas čolnarji iz par<l uapoleona plačati, je .-< I k vradnii ler jc polovico tega denarja nazaj dobil. Sej pred 112 leti je neki 1'eli za to prejteljauje, kakor piše, I•» para »ali nekaj čez en piaster — kaeib 12 nkr.) jdaeal. Toda on nične piše od viharja, kakoršen je pri nas lomastil. — Naše mavhe, kožnjake in tclccujakc so preti od-hodom pobrali dragouiau in njegovi ljudje, jih povezali in na posebne konjo ali pa na osle spravili. Tudi nam popotnikom je bilo treba zasesti in vsak si jo v čedi poiskal svojega lisea, vranca, murna, belca, sivea, lcs-|aka, pikca, rujavca, ali kakoršnega je zasačil. Jaz nisem svoj živi dan imel priliko jahati in tudi lastnosti konj nisem poznal, da bi vedil dobrega zbrati: vendar sem bil pri tej reči dosti srečen. Naj boljši jezdici so dobivali nerodno kleko in včasi slabo opravo, da se jim je vsak trenutek kaj utergalo, ali so tudi s konja ccpali in so kaj pobili. Meni se ui ves čas romanja nič posebno hudega pripetilo. <) poli dveh tedaj zajezdimo v dolgi trumi iz mesta Jate na pot proti Kamli. Naj pervo gremo med lepimi, s kaktovimi mejami obdanimi vertovi, pa kmali pridemo na prosto ravan, na plan toliko imenitno dolino Saron-ske , ki sežo spoti Karmcla do Jafo, kaeib osem ur ob morji, pa zopet od morja proti Jeruzalemu gotovo kake štiri ure deleč. V svetom pismu se ta dolina proslavlja kakor silno lepa in rodovitna. Tudi zdaj je sem ter tje po nekoliko obdelana in milo cvctličiee žalujejo tu pa tam kakor samice nekdanjo silne lepote. Izaija je to ravnino z druziini kraji vred v njih prihodnji pustoti tako živo popisoval, kakor bi jih zdaj gledal; pravi namreč: »Dežela žaluje in peša, os ramo t en je L i ban iker nima več drevjal, in gerd (poln skalovja, kras); in S a r o 11 j e k a k o r p u š a v a, i n H a š a n i n K a r m c 1 se o t r e s a t a (zgubljata gosto in lepo drevje). (Iz 33, 9.) Kar prerok govori od ravno imenovanih krajev, to velja od vso, sicer prelepe nekdaj silo rodovitne zemlje, zdaj pa uklete, vse zapušene in opustotene zemljo dežole Palestino. Dolžno jo opomniti, da v tem kraju so svojo dni prebivali tisti slaboglasni Filistejei s pregnjusobnim ma likovavstvom in nečednim življenjem, s kterimi so judje imeli toliko vojsk in so bili od njih tako hudo nadlogani. Kaj pa se vidi ob potu od Jato proti Ilamli? Izidši iz Jate se gre mem lepega vodnjaka, pred kterim je prijetna plan, obsajena s cipresami in starimi divjimi smokvami ali sikomori. Araoi imenujejo take krajo „vakut;< (pobožno delo); namenjeni so za turške mošeje in svotiša, in nobena reč ne pripravi njih prenapetosti, tla bi jih drugoverceni oddali, n. pr. za kako cerkev ali svetišč. Kjer koli je kdaj stala kaka dža mija ali mošeja, jo „vakuf," če bi bila tudi gnojna jama, in za noben denar no dajo taccga kraja iz rok. Naj-berže bodo pa tudi v tem odjenjali, kakor so že v veliko druzih rečeh. Imenuje sc omenjeni „vakuf" Abu-Nabbut-ov (mož betar ali gorjačar), ki jo bil ob začetku sedanjega stoletja skorej čisto samosvojen poglavar v Jati. Le ta jo bil ta „vakut'' naredil, ali pa saj popravil. V eni uri se pride do vasi Jazur-a, ki je na zc lenem homeu ob levi med verti. Ob desni je pokopna kapela z deseterimi kuplami, ob strani to kapele pa marmorni vodohram z ozko odportiuo in zraven verč iz opeko za popotnike, ako hočejo piti. Vcrtnar pri ka peli je za majhno letno plačo zavezan, da marmorno korito za popotnike z vodo napoljeno ohrani. Imenuje se ,,Ajn - Dalah" tvodnjak platanov), ali pa „Ajn-Dolab" (vodnjak hrauivec). Mohanicdani imajo enake vodnjake pogosto pri pokopališih, zlasti bogatini ob zalih rakali svojih deržin, in s tem, da popotnikom dobro delo storijo, nn-nijo menda pomoči ali vstreči svojim ranj cim. Kakor Saintinc piše, jo ravno v imenovani kapeli po mohamedan^kcm izročilu grob preroka Oad-a, ali kakor ou misli, borzo grob vidca Oad-a. ki gaje bil poslal David za tempelj los kupovat. Kno uro proti jugu jo svetišč, silno češeno otl musulmanov, imenovano ..Nebi-Uubin v ktercui bi bil po ravno tem izročilu grob očaka Jiubcna. Dalje je ob desni imenitni kraj „Bejt-Dedžan" ali Degan, to je, Dagonova hiša, tistega štorklastega tili-iitejskega malika, kteremu se je tako huda godila, ker jc bila skrinja zaveze blizo. Daljo ob desni za streljaj od poti je vodnjak in revna vas Sartand, ki menijo, da je nekdanji Get ali (Jat, domačija (iolijata velikana. Preden smo dospeli v Ranilo, smo precej deleč od poti ob levi vidili imenitno mesto Lida (Lvdda), ki je pa zdaj le prosta vas. Lida, nekdaj in zdaj po arabsko Lud, je bilo mesto Benjamineev, devet ur od Jeruzalema in šest ur od Jate. Kimljani so jo imenovali Diospolis (mesto Zevs-a ali Jova, kteremu so bili ondi tempelj zidali). Večkrat jc bila Lida razdjana in zopet zidana. Sv. Peter jo bil tukaj ozdravil udolomnega E n ca, ki žo osem let ni mogel iz posteljo. Vr 4. stoletji je bilo tukaj škotijstvo. Posobno slavo jo pa to mesto dobilo od sv. Jurja junaka, ki je bil v Lidi rojen, in ko vojaški častnik v Nikomedii v mali Azii mučen, ter zopet v Lidi pokopan. Cesar Konštantin (po družili Justinijan) mu jo bil tukaj prezalo cerkev zidal, ki so jo Saraeeni dvakrat razdjali, križanki pa zopet pozidali. V tretje jc Saladin ll'Jl z mestom vred raz djal ta prečastitljivi tempelj, in od tistihmal so ni več novzdig-nil; jc pa lep in veličasten šo v svojih podertinah. Tudi veliko druzih starin od Rimljanov in iz srednjega veka sc neki ondi vidi. Groba sv. Jurja na turki niso razdjali, ker tudi njim jo svet „vitez z belini konjem," kakor sv. Jurja imenujejo. Sedanji patrijarh Valerga v Jeruzalemu je tudi v Lidi, kakor drugod, zopet napravil misijonsko stanišo za katoličane in prevulujo ga z domačimi duhovni. Žal mi je, da toga tako slove-čega kraja nismo šli oglodati, kor je precej deleč v stran. Bila jc Lida v pervih časih keršanstva močno obljudeno, bogato in prelepo mesto, središo tergovstva in popotnikov mod Jato in Jeruzalemom. Ob petih jc našo kardelo prijezdilo v Ram lo, in sicer po prijazni, četudi po nekoliko težavni ježi, ker tako po-potvati šo nismo bili vajeni. Dobri očetje so nas nrav prijazno sprejeli. Bilo jo še nekaj časa do terdo noči, torej smo so precej vernili nazaj po stranski poti oglodat podortine tomplarsko cerkve 4<> mučeneov, in smo žo v mraku prišli nazaj v samostan. Ker je bila večerja žo pripravljona, so nas kar precej v obednieo po-Ijafi in k jedi posadili. Tudi prusovsko kardelo jo bilo mod tem dospelo, in kakor je v Jati pred nami dobilo postrežbo, tako jo moglo tukaj čakati, da smo mi odveč erjali; vsi na enkrat namreč niso imeli prostora. Kor pa v veseli družbi nismo posebno hiteli, nas je vodnik prusko družbo prišel dvakrat priganjat, češ, da gospe njegovo družbo so žo nekaj hudo opešalo. Tako go-rečevanje za svoje piščanstvo nima sicer kaj graja vrednega, vender pa so mu nekteri naših precej zamorili in godornjali. Ogled po Slovenskem in dopisi* Iz Ljubljaue. (Razpisano darilo.) Prcčastitljivo škotijstvo ljubljansko 22. vol. serp. to-lo razglašajo: Korar tukajšnjega stoljnega kapitelna Jožet Poki uk ar, ki jo umeri 7.' sušča t. 1., ;je v svojem pristavku k poslednji v<» Iji 2» i. kim. 1*02 to le volil, kakor besedno nasledva: „S pristavkoni volim dve sto iu zopet sto gold. a. v. ko darilo za delo bn z prikrajšanja lastinsko pravico tistima pisavcenia izmed duhovstva ljubljansko školije, ktera buta po presodili preča-stitljivega gospoda Kneza Škota in dveh od njih v ta nainou izvoljenih mož naj boljši in bližnje naj boljši poljudne bukve za čedno odrejo i das boste und naehst besto populare Krzieliungsbiteh i saj v štirih lotili po moji smerti doveršila. Te bukve naj se spišejo v s I o-venskem jeziku, kolikor se naj bolj more po domače in priserčno, in naj pred naj bodo namenjene staršem. Tehtniši ločine ali nabadke naj pojasnujejo nri-nierno besede iz sv. pisma, pregovori in kratke prigodbe, kolikor jc moč naj jih bogate gojilne vodila in nauki za spodobno obnašo (mit mediziniseheu Regeln und Be-lehrungen liir den Anstand): pa tudi ne, da bi jih pre obširnost pristudovala, iu naj torej ne znašajo čez 12 lf» tiskanih pol. Kolikor jo moč, naj imajo nizko ceno.4* — Tisti častiti duhovni to školije, ki imajo veselje in zmožnost bukve zo lepo odrejo pisati no misli in od-kazili ranjcega korarja Jožeta Pok I u kar j a, uaj se prav kmali tega dela lotijo, ter naj o pravem času do-zorjeni spisni sad svojega prizadevanja v kn. škotijsko pisarnico dajo, da ga presodi, ter izreče, če mu od imenovanega ranjega v ta namen odločeno darilo gre ali no gre, in da se naj boljeuiu rokopisu da privoljenje za natis. Ii IJubljane. Ravnokar sem iz Mehitariške tiskar niče na Dunaji dobil komentar evangelija sv. Matevža, s kterim upam čast. duhovstvu ustreči, kakor poprej s komentarjem evangelija sv. Janeza. Tega vendar ne naznanjam lo tistim gospodom, ki na dithovsko poskušnjo mislijo, ampak tudi vsim, ki imajo moj prejšnji litogra tirani komentar, da naj bi si ta novi komentar, kteri je popolnoma predelan, zboljšan, pomnožen in od visoko čast. škotijstva poterjen, v svojo rabo preskorbeli. I Mo obsega 25' 4 pole v veliki osmerki in se dobiva v Ljubljani pri spisavcu po 2 gld. 2" kr. Komentar evangelijev ss. Marka in Luka jo tudi žo skoraj ves dodelan, in bo v cneiu zvezku na svitlo dau , kakor hitro se bo zadosti tega novega komentarja prodalo. dr. Leon. Klotutar. — Ljubljansko mesto si jo podadmirala Tegethola in praškega župana dr. Belskv-ga izvolilo častna mestu jana. — Ako so razširi kolera v Ljubljani, je šolsko poslopje za bolnike odtuenjeno in pripravljeno. — Med vojaki, ki jih je silo veliko prišlo iz Laškega, so po nekoliko kolera razodeva. — /nani Henrik Krajer, nekdanji varh ljubljanske muzeje, pozneje ravno to v Terstu, je 21. u. m. umori. Bil je žc več let slaboumen, pravijo od strupov, s kakoršnimi je imel v svoji službi dosti opraviti. — Gosp. Miroslavu Vilharju so svitli cesar pregledali nasledke njegovo nesrečno pravde, ko je bil vrednik „Kaprejov.,< — Za posebne bukvice „Po pot v a n j a na J utro v o4-so jih do zdaj siccr šo ni prav velik«« oglasilo, ker so so pa mnogi za več iztisov priporočili, ni dvoma, da se bo dalo to doveršiti. Prosim, naj o priliki šo naznanijo, kteri žele bukvice imeti. Dozdaj jih je čez 7«» iztisov zagotovljenih. Morebiti bi bilo bukve pripravne za šolske iu tarne hukvarnieo, ker v Danici bo popisovanje po listih razneseno, zlasti pa za take gg. duhovne in drugo, ki imajo navado bukve med ljudstvo razposojc-vati za poduk in kratek čas. \n Brezovici je bilo 2". u. ni. slovesno Šol sko spraševanje, ktero je prikazalo, da se otroci lahko ve liko nauče, ako so učeniki goreči, v edinosti s svojimi duhovnimi pastirji delajo, iu se čas prav obrača. Čuditi so je bilo, kako čversto iti nekako samostojno so otročiči odgovarjali na vprašanja i/, ker-aiiskega nauka, kakor tudi hrane oddelke pri učitelju umno iu lepo raz lagali. Nekteri so tako s povdarkom in z m-kako mo žalostjo čitali, da je bilo veselje. Tudi pri izpraševanji iz sadjoreje iu petja je gospod učenik Slivnik skaza' svojo sposobnost in izpraševanj svojo izurjenost. Pri ob darovanji so tudi tisti otročiči kaj malega dobili . ki -o ziuiraj zvesto v šolo hodili, kar s • nam posebno posii« manja vredno zdi, ker s tako opazljivostjo se otroci močno vnemajo, da iz Sole manj ostajajo. Sploh je bilo očitno, da djansko učenje z ozirom na rabo v življenji vlada v brezovški hvale vredni šoli, ki je bila napolnjena z otroci (zapisnik jih skazuje 230 v treh razrecfih). Navdušene, tehtne in gloDoko segajoče besede, s kakor-šnimi so gospod dekan Jožef Zupan o sklepu otročiče nagovorili, so otroci in pričujoče matere zvesto poslušali in gotovo ne bodo brez sadu. — O tej priliki naj opomnimo goreče učenikr posebno na eno napako , preveč razširjeno v naši deželi, zoper ktero zamorejo dosti pomoči, da se odpravi. Le-td je gerda kletvinja. Veči del že otroci začenjajo kleti, s tem mnogi postajajo terdoserčni, neusmiljeni, pretepavci, ponočnjaki, zanemarjavci cerkve in zaničevavci staršev. Ta stran deželo v oliki zaderžuje. Naj bi gg. učeniki o vsaki lepi priliki otrokom zaterdovali, kako ostudna pregreha je kletvinja, in da naj nobeden nikoli nikar no zakolne, če tudi druge sliši. — Precej drugi dan je bilo očitno spraševanje na Igu, pri kterem se jo enako veliko hvale vrednega vidilo in slišalo. Sploh se mora reči, da mladina slovenska naglo in lepo napredva; da bi le vsi tudi nauke dobro obernili, izurjeni v branji sv. mašo pridno v cerkvi iz bukvic brali. itd. .M« Verhniki so 7. u. m. gospodje od 1.1841 svojo petindvajsetletnico slovesno obhajali, kar jo bilo že omenjeno v predzadnjem listu. Bili so naslednji čč. gg.: Jože Boner, dekan na Verhniki; Frančišk Karan, fajm. v Ternovem v Ljubljani; Mat. Sutej, fajm. v Černomlju; Janez Potočnik, fajm. na Brezovici; Luka Dolenec, fajm. v spod. Tuhinu; Silv. Keše, fajm. v Begnjah (z drugimi ravno tisto leto posvečen); Jernej Dolžan, fajm. v Ka-dovici; Jak. Krašna, fajm. v Zagradcu; Sim. Kosmač, duhovni pastir na Sveti gori nad Vačami; Ignacij Pee, Za to priložnost je tovarfi gosp. J, S. zložil naslednji primčrno petem. ? spomin lončencem, ki »mo 1. 1841 bogoslovne Sole doverSili in 7 vel. aerp. 186A petindvajsetletnico obhajali. Snoj, duhoven v Mokronogu. Umeri je g. Jan. lhinig-man, bcnetic. v Šentjurju na Gorenskem. Začetek slovesnosti je bil zjutraj ob osmih s slovesno sv. mašo z blagoslovoma, ktero ie pel g. G. Krašna, kakor stara-šina med njimi; vsi drugi so pri altarji stregli. Precej je bila zahvalna pesem in nasledvale so druge mašo vsih tovaršev v ta namen, da so se zahvalili milostnemu Bogu za vse darove in dobrote, ki so jih že prejeli na duši in na telesu, in ga prosili, da bi jih tudi šo zauaprej dobrotno podpiral s svojo gnado. Verh tega je eden gospodov maševal za dušni pokoj ranjcega kneza in škota, ki so jih duhovne posvetili; eden za blagor sedanjega milostnega našega vikšega Pastirja; zadnja maša je bila pa za ranjcega zgorej imenovanega tovarša, med ktero so vsi drugi mertvašnice na glas molili. Po sv. maši so še bilje opravili. Sliši se, da ta slovesnost je bila močno spodbudljiva za občinstvo. Dogovorili so se meti seboj petindvajsetletnih, da sc bode vsak pri vsaki sveti maši svojih tovaršev še posebej spomnil, in kadar kteri umerje, bo vsakteri živih zanj opravil sv. mašo in mertvašnice, in tudi k pogrebu pri->el, ako bo mogoče. Tutli to so sklenili, ako bi kteri brez svojega zadolženja toliko ubožcu umeri, da bi ga ne mogli po stanu pokopati, tla bodo tovarši to presker-bt li in mu križ napravili. Pri naslednjem obedu so se prijazno pogovarjali in spominjali nekdanjih časov, ter se med seboj poterdovali za prihodnje delo v vinogradu t iospodovem. Opomniti moramo, da je bil družbo raz-veselil s svojo pričujočnostjo tudi priserčni osemdeset-letni starček visoko čast. g. Andrej Potočnik, fajm. v Mošnjah, kteri je predsedoval pri zmirnem pogostovanji. Bog vas aprimi, bratje blagi! Da smo srečno se soSU; Petkrat pet je let na pragi, Kar smo ae izšolali. Oj, ve zlate mlade leta, Kako naglo ste preSle! Milo se v spomin zaplet«, Kak ste nam vesele ble. Pa tud srečni tisti ča*i, Ki ste nas sedinili, V sveti zvezi, v zlatem paai, Da ae kter ne pogubi. Šli smo križem po Škofii, Kamor klical nas je glas, Stregli ljubi domačii, Du se polni vere klas. Spet amo tukaj se sostali, Da bi dali Bogu čast, In veselo posveč'vali Svoje zveze lepo rast. č'ast in hvala bodi Bogu, Da nas toljko Se živi; Samo en'ga Seatnajat-krogu Smert odneala zgodaj ai t Bog ae smili dnSe tvoje, Mili Janez, ljubi brati Ak Se ni uma areče svoje, Prosit' čemo Se večkrat. Mi pa, dragi, aerčni, mili! Zdaj ai dajmo vai roku, Da za dobro pomladili Vai ai bomo um, serc«5. Bog ohrani nam življenje K sreči drugim ino nam, Da dolžnosti vaeh »polnjenje Bo nam venec tu in tam. Kadar pojde pa za gnro Trudno solnce naSih let, Ti, o Večni! daj podporo, Da slovimo srečno svet. Daj, o Stvarnik! da pri Tebi Vsi se enkrat snidemo, In veselje samo v sebi Večno skupaj vživamo! Ii 22. vel. serp. 1800. Sr. - V nedeljo 12. t. m. smo doživeli slovesni dan, kakor vžo mnogokrat v Laščah, o kterem so nam lahko roče, kakor so povdarjali goreči g. govornik z besedami nedeljskega evangelija: „Srečne oči, ki vidijo, kar vi vidite." Bila jo nova maša g. Simona Ž uže k a iz Lašč. Odlikovala se jo ta slovesnost s tem, da so jo počastili preč. prošt in šolski sve-tovavcc gosp. A. Jarec, ki so v liturgičnem govoru o mašnikovem posvečevanji razveselili zbrano množico, pa tudi na leei govorili primerno besedo 241etnerau novo-mašniku, omenivši šo njegovega brata Janeza, ki jo predlanskim vernih duš dan pel černo oblečen novo mašo v Ameriki in jo letos v misijonski službi vžo dosegel samostojnost ali fajmoštersko čast. Novi mašnik — čverst slovenski sin — kažo vse dobro lastnosti za voro in narod v sebi združeno, zato mu z zaupanjem kličemo ta trenutek: Delaj zdrav, vesel in srečno, Siinou naš ! za paradiž; Sej plačilo bode večno, Zali venec za tvoj križ. Da b" doživel pol stoletja, Drugo novo mašo pel; V raju plačo prizadetja Čczobilno boš prejel, Preč. gosp. govornik so pri niu> šo en tedon ostali, šole pregledali in šmarni dan tiste obhajali, ki so vper-vič pristopili k angeljski mizi, dobro podučeni po našem gosp, kaplanu (ki jo tudi ta dan neprecenljivo besede o sv. obhajilu govoril otrokom in odrašenim.) — Se naj opomnim, kar so bili v pridigi omenili, da manjka duhovnov, kar bi pa ne bilo, ako bi vsaka fara naše ško-tijo toliko sinov posvetila Božji službi, kot naša v Laščah; kajti maloktero leto mino, tla no bi imeli v Laščah nove maše, Vlani smo imeli novo mašo g. Jakliča s Kolpe, kterenm jo pridigoval brat njegov; tedaj vlani in letos žo drugi brat duhoven iz ono hišo. To je živ dokaz svete gorečnosti v naši okolici za ta stan. — Vso je hvaležno preč. gospod fajmoštra našemu, ki tako lepo oskcrbujejo vsakoletne slovesnosti v naši farni cerkvi in dostojno zalUajo naš rajski,dom. Vsi se nadjamo, da vprihodnjo leto vpeljejo tudi Smarnice v povišanje časti Božjo in naie farne pomočnico. — Is Amerike. V Vinibigo&iŠ-lako-u, 9. rožn. 1*06, — piše gosp. misijonar Jož. Buli. Danes U. rožn. srebro pod ničlo stopa in sneg na-lotava tukaj v severni Minisoti. Bilo jo žo skoraj on mesec lopo vreme, pa zima so rada povračujo. Mraza po zimi 21, 24, 26 ali 30 stopinj ni tukaj nič novega, včasih eelo (živo srebro) zmerzuje. Pa tudi ljudje, ako niso dobro zavarovani in oblečeni, po zimi zraerznojo. To zimo so jo pripetilo, da je So • celo nokaj otrok zmerznilo, ko so so iz šole domu peljali. Andrej Dufort jc postni dan po seno šol na veliko senožet, kjer ga jo bil v jeseni nakosil, kor pa zavolj dalje ni mogel pervi dan nazaj priti, po noči hud mraz vstane, drugi dan njegovi voli sami nazaj pridejo, njega pa nekoliko pozneje zmorznjonoga najdojo. Co pa človek spremono vremena dobro pozna, in da jo vedno previden, pa vondor ni toliko nevarnosti. kak or bi so jo iz porvega bal. Nar večji nevarnost jo zavoljo tega, ker tukaj v severni Minisoti ni dosti hiš. Če" se iz št. Pavla proti št. Klavdiju pelješ, najdeš šo noktero vasi in tergo, kakor št. Anton, ki jo prav prijazno mcstice. Co se pa od št. Klavdija proti Krov-Vingu od jutra proti vočerju po pošti pelješ, vidiš^ sam Lak-Rapid, Plat-Rivor, Littlo-halls, Bolle-Prairio. Če pa šo naprej greš, pa do Loecli-lakc razun Gur-lako celo voč no vidiš hišo no ljudi. Lansko zimo, ko som gori šol, som toroj v snegu spal; euo noč jo bilo 18 stopinj, enkrat pa 21 mraza. Nevarno bi bilo siccr po zimi popotovati, pa s pol-Indijani, ki sojim dobro znano pota, vreme in druge okolišino kraja, vendar ni tako zolo nevarno. To spomlad, ko som zopet pri&el nazaj mod Indijanu, sem tudi dvakrat do Lecch-lake prenočil pod milim nobom; in potom tudi So dvakrat proden som prišel na svojo staiališo ob Vinibigošiž - jezeru. Tukaj stanujem pri pol-Indijanu, ktori me rad za nekoliko časa s potrebnim proskorbujo, da njegovo otroko nekoliko podučim, mod tom pa tudi Indijani vsak dan k meni zahajajo in so tako ž njimi soznanujom in jih skušam za sveto vero pridobiti. Toda z odrašenimi jo kaj težavno, ker preveč ljubijo svojo no-versko vražo. Vendar pa so pri volji, aa bi so njih otroci kaj boljšega naučili in izurili. Druga težavnost jo pri sproobračevanji Indijanov njih nestanovitnost (v stanovanji), ker skor vodno od kraja do kraj hodijo. In to jim skoroj ni zameriti, kor no sojojo in no žanjejo, pa vonder jesti hočojo. Toroj morajo hoditi za ribštvom, lovom, divjim rajžem in cukrcnim javorjem, da scv preživijo. Častiti gospod! vem da si radoveden, kako so mi tukaj godi? Pač moram reči, da smo na svotu, kier koli smo. Pod solnccm jo človek lahko povsod zailo-voljin, ali pa tudi nikjer no. Ko bi bil iz kakega posvetnega namona zapustil domovino, prijatlo in znanco, bi tukaj zadovoljnosti no našol; ker sem pa to storil zavoljo Boga in da bi ložoj svojo dušo zveličal, sem v tukajšnjih pušavah prav zadovoljin. Žalosten som pa večkrat zavoljo tega, ker dvomim, čo bo mogočo kaj s temi Indijani storiti zastran njih sproobornitve. Trudim so sicer, pa so mi zdi, da som onak kmetu, ki somo po njivi sejo, akoravno sadu no vidi, zaupajoč na rodovitnost zemljo; tako tudi jaz upam na milost Božjo, da sc bo Bog usmilil tudi onkrat (znabiti do kmalo) teh ubozih Indijanov. Nokaj indijanskih mladenčev in deklic pač spodučujom, in som jih tudi lansko loto podu-čeval. Enega odrašenega Indijana som lansko loto kor-stil, in letos pa poročil. Z Indijani tukaj sem sc prav sprijaznil, poglavarji me radi imajo, in tudi so mi že prostor pokazali, kje da naj si hišo, cerkev in šolo po stavim, čo mi mod njimi dopade. Pravijo: Mi smo sicer prestari, si šego ali voro belih prilastiti, pa naši otroci, da si jih prilastijo, bi nektere izmed nas veselilo. Pri vsem tem, kakor okolišino spričujojo, bi so z Indijani sčasoma pač kaj dalo opraviti, posebno ko bi se misijonarji pečali z otroci, jih nabirali in izrejali v sveti vori. Pa bi znalo terpeti nekaj let, preden bi to vesel sad obrodilo. No vem, kaj in kako bodo še prečastiti škof to reč razsodili. Kar jc meni tudi nekolik«« serč nost pri tem težavnem delu poterlo, jc neka nevarna bolezen , ki iuo je to zimo napervo napadla in so potem šo parkrat ponovila; kri sc mi jc bila namreč udcrla. Pa pri vsem toni 110 obupujem; na svoje moči in zmož nosti so no morem sicer nič zanašati, pa tolikanj bolj zaupam na Božjo pomoč; naj so zgodi svetil volja Božja. Moja navada pri obnašanji s temi divjaki ali Indijani je posebno ta-lo. Kadar me kdo obiše, mu najpopred malo berem od verskih resnic in iz življenja Kristuso vega ter posobno omenim čudežo, ki jih je Jezus Kristus dolal, in pa apostolsko djanje. Zlasti jih podučujom. da je Božji Sin Jezus Kristus samo iz ljubezni do nas na svet jirišel, samo iz ljubezni do nas tcr|>el iu umeri, da bi nas srečno storil in zveličal; tudi dokazujem, kako da bi so zamogli njegovega odrešenja udeležiti itd. Razlagam jim poglavitne zgodbo svetega pisma novega in starega zakona v jiodobah, in jim nazadnje šo kako drugo mične podobo kažem, da jih tako bolj privabim. Učcnco pa, kteri vsak dan pridejo, tako rekoč „inštruirara" v katekizmu, pa tudi v branji in pisanji; posebno rad bi divjako brati naučil, in jiotom jim pripravnih bukev v roke dal. Tako upam sčasoma veliko opraviti, čo bo Božja volja. Kar pa živež zadeva, mi nekoliko pročast. škof preskerbijo; v nekterih krajih pa ni treba, Uakor tukaj pri pol-Indijanu, kjer stanujem, ker mi on jesti dajo. In tako sc preživim, hvala Bogu! Navada jo tukaj v Ameriki, da povsod farmani letno plačo svojemu duhovnu dajo. Pa Indijani sami nič nimajo, torej tudi nič dati 110 morejo, temuč šo le radi kaj vzamejo. Prav za prav bi tukaj deržava mogla vsled svojega „Traitv" (pogodbe) inisijonarjo 7. dnarjem jircviditi; tudi je bilo žo veliko denarja tukaj potrošenega med protestanško učenike in ministre; ker pa nobenega vsjieha niso mogli dokazati, torej jo vse zastalo. Indijanskega opravnika (agenta) sem v tej zadevi že trikrat nagovarjal, pa zastonj. Meni ni ležečo, da bi denar za-so dobil, ampak za izrejo indijanskih otrok.*) Hc\! Je hej norega po širokem areiuf Mir. 23. uneg. mesca o poli dvanajstih ponoči jc bil podpisan mir s Prusom, ki je neki tudi od svitlega cesarja žo potorien, in precej so jele pruske čete za-pušati našo zemljo, ktero so v teh malo tednih kakoi kobilico objodale. Za 2<) milijonov tolarjev, ktere je Avstrija plačala Prusu, so žc nekaj dni poprej peljali v Borolin; štirnajst vradnikov pa precej vojakov jc šlo za stražo s srebrom. To so menda dobro sprejeli! Tudi z nemškimi vladami jo Prus večidel žc sklenil mir in si zraven .lopo opomogel. Ilanovransko, Kurhesijo, Nasa-vijo pa b rankobrod jim je pobral in za-se prideržal; Saksoncu jo sicer pustil zemljo, vendar pa hoče imeti višji oblast čez saksonsko armado. To jo čudna reč! Plača tudi 20 milij. terdnjakov! Bavarec zgubi kosec zemljo in plača 30 milijonov gold., Virtcnbcrg * milijonov itd. Po tem takem sc steguje sedaj nova Prusija od francoske in belgiške mejo tjo do Kusovskcga in od sovornoga morja do reko Majnc, in šteje 2X milj. duš, ♦) Prejeli smo mirno piamo g. uii*. Pirca do milostnrga kue*u in škofa, ki prido prihodi\jič. Vr. Avstrija pa po zgubljenih Bencdkah nekaj nad 33 milijonov. — Z Lahom ie ni nič gotovega dognano. .\« Dunaju snujejo pripravniško napravo (Piidago-giniii na brezverni (racionahstiški podlagi, kakor eden ondotnili listov pravi. To dela mestni odbor v velikem mestu katoliškega cesarstva, ktero ima k vsemu temu devet desetin katoliškega prebivavstva! Eden odbornikov je o posvetu za to reč izlegel ta-le rek: „Veda ne pozna nobene domovine in nobene vere!*' Hoeh, verli dunajski patriot! Minerva in njen čuk take modrosti nista zmožna. Brniško. P° Božjem dopušenji z napredvanjem zgodovine ..lažnjivo'* prostomiselstvo in mavtarstvo obhaja znamenite zmage zoper pravico in zoper katoličan-stvo. Med silnimi viharji st<»ji zdaj Rini kakor otočič sredi povodu ji, in vse gleda, kaj bo V Kteri s posvetnim očesni gledajo, svetvajo starčku Piju IX, naj vender podajo roko roparju Emanvelu, naj prijenjajo, naj mu prite rdijo k njegovemu plenu ter se z njim v miru spravijo. Kteri pa vedo cerkvene pravice in svete prisega papeževe, dobro sprevidi jo, da to je nemogoče in da Pi j IX svojega pregovora ,,Non possunius" (ne moremo) nikoli ne bodo v ,.Possumus" spremenili. Papež ne morejo kakor papež nikoli reči: Sim'- se drugemu s silo jemati, sme se sam sebi tuje prilastovati, sme se pra-vica teptati, smejo sc postavni kralji in vladarji z njih sedežev preganjati, sme se nravnost /čednost) zatirati, vera zasrainovati. smejo se samostani pleniti, školje izganjati in zapirati, duhovni v ječe potikati, ker so bolj Bogu kot ljudem pokorni. Taccga papež ne more ne govoriti, ne priterdovati, nc delati, pa tudi noben pravičen človek na zendji ne. Tako govori in dela fraj-mnvrarstvo in .,lažnjivo" prostomiselstvo. Bukve bcer. ku rosi. Z«laj pri dohtar Olavijan, ima učen«>«ti jezik vžgan lu kii-k<> n-»i on glav.'., !»..«•_'. | ila t.i -kor nebo: ..Kai ••• r> š UIm c?" pra»a ga, ..Pojma- li zuamnj.- čerke ,.a?' ., „t«o«|M <1 , uren i dohtar ste! Ne .,»" i •* ..b" ne najdete; >«•«.» listov v celili bukvah j«-, VI čerke ni zapisan« ; L. I.nrv« tu še«?• r»- «••, povi jf. kaj pom«■! ij«. M..UČ p<.«lu»a tilav ..ii. Kaj »far. • k spravil >»• t a »lan; /•!•"• upa«!** n.u r« • . K .-dar p. in« n v*, h h-i-.v /.vč, lu kmetje šteti rad /a« i.- • » I kraja pr« cej kirve \: List pervi višnjev ko nebo ,.Le goripravi, ..glej oko!" In drugi ves rudeč ko mak. Ki ga na polji vidi vsak, Me spomni Jezusovih ran, Ki zame jc terpel voljan. J«- tntji bel ko lilija: ..ohrani čistost zmir serca. I»"kl> r »a svetu še živiš. Da *e v nebesih veseliš!" Tako li>t tretji govori, C'e ravno čerk na njem nič ni. ČVterti ogljn je enak, I či me: „v grob da mora vsak!*' In petega ognjeni /ar Spominja na pekel me kar, /lata »e Šenti le«k« ta , ,,V nelie>ih, pravi, »cm doma!*' Iii te pr.l.iraiii bukvice, < »k" lili dno Solzil-, je, V-e kar ini treba ie, da znam, I.e tukaj i.otri naideiu sam, Z it » -o -tokrat Ijul.ši mi K >t v va-ih bukvah M" / \. ri *'• ..Hm." mi-:i /daj »i fJlaviiali. ..I.e-t.l d..\ !i 11,1 Jt III' /pnii! k ioi n,alo »t ri j a d. »ti \«'• I.« ta j o poti r*kuv ^r« ! K i< t malo v.'. j.., j , jtt.ri . ' u.o.i. r. -ree« n »v. '«• dni!*' Ko jutro zlata zarja krasi In zopet beli dan rodi, Z gorice v dol se sel oglasi, K Marii romat' mi veli. Cvetličnik, ljubljeno svetiše! Tvoj kliče nie prc-la.Iki don; Ljubljančanom si zavetišč, In rajski glas tvoj mili zvon. Nedol/nirn slast tu rajska lije, Spokornim sveti sprave žar; Obličje irreŠno pa se krije, Ne upa zreti na oltar. Prestol, Marija! Ti svetijo Krilatcev Itožjih četice; Otrok ročice Ti darijo, Lepo pletene venčike. O prosi Sinčeka, Kraljica! V naročji čistem ga deržč, Sej vem, da vseh si smiljenica. Oherni milo k nam serce 1 Cvetličnik, naše lepotiše, Naj nam zavetje v stiski bo In Cv«-tko, ki j' tu obišo. Na vek naj gleda tam oko' F r. M e k i n e e. 11 r a t r . s i a v I' • r n. . Du barske spremembe. V ljubljanski *kolii. S smertjo korar ja viteza Stet. Grizoni-a je izpraznjeno Kiirchpergovo korarstvo jc lo, u. m. razpisano, ti. duh. pomoč. Jarcc greiz Zagorja na Kake. Prestavljeni in postavljeni so daljo gg.: Franc Uran i č v Cernomelj za kateheta; Simon Žužek v Drago; Fr. Žagar v kočevsko Reko; Jer. Ramovš v St. Janž; Ant. Lena s i v Logatec; Ign. Kutnar v št. Jur priSvib.; Mih. Koželj v Cenomclj (2.); Jan. Klofut ar v Svibenj; Fr. Kepic v Kolovrat; bor. Gerjol k sv. Križu pri Kostanjevici (2.); Mat. Abzec v Trebelno ("J.>; Vil. Gaspcrin v Mo-zelj; Dam. Pavlič k sv. Trojici; J. Ca dež vVreme; Mih. M o goli č v Idrijo; Jan. Dovič v ('crnouielj (3); Ant. Domicelj v Stari terg pri Polj.; Pri m. Jan na Polšnjek; Lor. Ko z man v Dolejno vas; Siin. P leni čar v Trebelno; Ant. Anžur v Skocijan (b. G.).; Jak. Gros v št. Lorenc (ob Teui); Jan. Lun der v Kazderto (eksp.); Jan. Dolničar v Kovte nad Jesen, (adm.); Jan. An kerst za benel. v št. Vid pri Berdu; .Jan. Dolinar v Smarijo; Jan. Vovk v št. Jernej; Fr. Grive c v Lcskovcc; Greg. Jakel v Planino; Ant. Zakelj k sv. Duhu na Dol.; Ernest Cuber v Sostro; Val. Skul v Dol; Val. Bernard v Selce r Jan. Berčič na Studenec; Kozm. Pavlič v Poljane nad Loko; Juri Dernovšck na Berdo; BI. Sok lic v Teržic; And. P o gorčice v spod. Idrijo; Janez Teran v Begnje: Jož. Kazboršek v Vodice; Mat. Zamik na Breznico; Mart. Der čar na Obloke ('J.j: Pet. M o bar v št. Peter pri Nov. m. — Umeri je g. Vid. Antončič, kapi. v Dolu. K. I. P. Dobrotni tiar ari. Za - v. (»četa. gld.-r. Oseba neimenovana, Kristusovemu natiie«tuiku iz serca vdana. — Kralju • papežu t gold. — Neki du-hovi n gold.: naj ga sv. oče ldago*|ovč za uro zadnjo srečno, iu srečo večno. — llog! Ti papeža iu Kim mogočno vari, ki zapušaj' ga kralji in cesarji! 1 gold. Pogovori z gg. tiopisorarei. M. 1». v Terstu: /a-tran pi.in.iukl j. li«t«»v odpravništvu naznani« no. ti. P. >r: V«<- prav iu dobro; za omenjeni spi* pro-i m.. — <•. Iti. Tr. v -t. Lor: llvala za opomin. — (J. L. 'i»r.: Opravil, n-.. — Gg. S. .1. iu «>. V. I', /.astrau napi»ov: Opravljen«". — O. A. K.: L« pa hvala za «|ol»re tvariue, ki -«• l><»|.. u priue rui priliki v-uoval« , akoravno bi -«• n« kt. r<- l».|j podale v kak«. -podbudte kiiiijo. — (J. ki. .1. J.: „ga; — /a po. _rr>naroči ii«— <>. .1. 1'. v O. : Itotuo -kupili hitro. — O. A. Zu. V»«. po VašJ volji piv« . j prih.«bijič, k« r zdaj j<- bilo /.• |i../uo. /rt v»e -kupai ..tSratia« !"