Nora mrliška reiica
ZADOVOLJNI DOMAČ^NI, KMETJE, RIBIČI - II
Miren sen vam zagotavlja - sotočje Božne in Male vode
Pri sotočju Male vode in Božne, tam, kjer se vodotoka preimenujeta v Gradaščico, je tudi meja med izvajalcema Območne vodne skupnosti Ljub-ljanica-Sava. Gorvodno skrbijo za vodotoke de-lavci Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana, dolvodno pa delavci VGP Hidrotehnik. Spet smo povabili k pogovoru domačina, ki nam je ob sami strugi in potem še za pristno kmečko mizo razlo-žil, kaj so storili PUHOVCI za njihovo dobro počutje in varno življenje, kaj bi še bilo potrebno narediti, spomnil pa se je tudi katastrofalnih po-vodnji 1924. in 1926. leta.
Ob sotočju sta narasli vodi redno poplavljali zemljišče na desni strani vse do kraetije. Po tol-minskem potresu je prišlo celo do situacije, da je plaz zajezil oba vodotoka in povzročil, da je sega-la voda do hleva. To je bil tudi povod, da so se s podjetjem za urejanje hudournikov pričeli pogo-varjatio rešitvi tega problema. 1985. letasouredi-li Malo vodo, lani pa sotočje in del struge dolvod-
¦^¦¦¦¦¦¦^¦¦Ha^maiim:^................     v.v&v/,
Sotočje Male vode in Božne po ureditri 1985. 1988. leta.
no. Strugo so močno razširili in s tem upočasnili tok vode, obogatili vodostaj in s tem omogočili bogatejši ribji zarod. Zemljišča na desni strani narasle vode ne poplavljajo več, urediti pa bo potrebno še levo stran do ceste Polhov Gradec--Lučine oziroma do čistilne naprave, kamor seže nad jezom razlita voda. Tudi jez bo potrebno obnoviti in narediti primerno ribjo stezo. Če so to naloge vodnega gospodarstva, pa bo potrebno s krajevnimi močmi pristopiti k razširitvi tnostu, tako, da bo na celem nizu omogočen normalen pretok vode. Kot smo slišali, ne bo težko pridobiti zemljišča za tak poseg pri mostu, samo, da bi rešili še ta problem. Pri tem pa kmetje razumejo, da hudourničarji ne morejo delati čudežev, ampak, da se lahko ravnajo pri zemljiščih po načelu, da boljšega ščitijo pred poplavami, vodo pa v takih primerih preusmerijo na slabše površine. In, ker so nekateri ribiči nastrojeni proti vodarjem, mora-jo priznati, da je sedanje stanje na sotočju Male vode in Božne in na delu struge pod sotočjem znanto boljše, kot je bilo pred regulacijo. Takrat je voda divje pritekla in odtekla, sedaj pa širša struga omogoča počasnejši odtok vode, objekti v njej pa dajejo tudi dovolj zavetišč za ribe.
In kako je bilo 1924. in 1926. leta? Po očetovem pripovedovanju, tako se spominja naš sogovor-nik, je 1924. leta bila voda kalna, v njihovi hiši pa jo je bilo toliko, da je plavala miza v kuhinji. 1926. leta pa sta Mala voda in Božna tako narasli, da je voda pritekala in odtekala skozi okna. Domačini si iz roda v rod pripovedujejo podatke o izjemni situaciji v njihovi hiši in o materialnih ter člove-ških izgubah na najbolj prizadetih kmetijah. Zna-jo tudi primerjati takratno in sedanjo pozidanost krajev ob reki in ne želijo, da bi doživeli tako vodno katastrofo.
STANE JESENOVEC
Volitve v črnih gradnjah! Da ali ne?
Z izvolitvijo slovenskega člana predsedstva SFRJ smo dokazali, da znamo izpeljati uspešne demokratične volitve. Vendar pa so te volitve v nekaterih okoljih, med njimi tudi v naši KS, izpostavile probleme, ki ie več let bremenijo ljudi, zato žebmo o tem seznaniti širSi krog javnosti.
Organizacijske priprave na glasovanje so zaradi nerazumljivega zamujanja republiške valilne komisijc zelo kasnile, kar so na viški občini skušali opravičevati z zmanjSano zahtevnostjo organizadj-skih priprav, češ da sc bomo odločali le med dvema kandidatoma. Organizatorji v KS pa vemo, da število kandidatov prav nič ne zmanjšuje zahtevnosti priprav, ker ostaja število volišč, ki jih je treba urediti, enako, nespremenjeno pa je tudi število članov volilnih koraisij, ki jih je za to delo vedno težje navdušiti zaradi sedanjih kritičnih ekonomskih in političnih razmer porajajočih splošno družbeno apatijo in nezaupanje v obstoječi sistem. Casov-ni stiski pa se je pridružila k dodatna težava. Človek bi si ne mislil, vendar je res, da lahko tudi čme gradnje dodatno zapletejo volilne priprave. Kako? Zaradi racionalizadje in skromnih finaninih sred-stev dodeljcnih za izvedbo volitev smo se v naši KS odločili pripraviti le eno volišie v novi zasebni trgovini, ki je trenutno edini javni objekt, pa še ugodno središčno lego ima. KS namreč nima prostorov na svojem območju temveč v sosednji tmovski KS, zato smo imeli pri prejšnjih volitvah voliSča improvizirana v garažah, kar brez dvoma ne more biti v ponos političnemu sistemu, ki pripravlja glasovanje.
Lastnik trgovine, ki zaradi počasnega dela obdnskih mlinov k nima vseh dovoljenj za obratovanje, dobil pa jih bo v tednu ali dveh, je prijazno odsotpil poslovni prostor in do petka, dva dni pred glasovanjem, smo zaključili z organizarijskira delom. Tedaj pa je kot strela z jasnega padla telefonska direktiva viškega izvrS-nega sveta in SZDL, da volitcv v trgovini v nobenem primeru ne sme biti, ker da je to črna gradnja. Obfinski možje so šli v svoji odločnosti tako daleč, da so bili pripravljeni postaviti ob trgovini celo šotor (!), v katerem bi bilo volišče. In res se je že čez pol ure na vratih KS pojavil referent občinskega sekretariata za ljudsko obrambo z navodili za postavitev platnenega volišča. Odveč je pojasnjevati, kako hladen tuš je bil to za prizadevne organizatoije v KS. Sotor, pod katerim je ob soncu vroče, ob dežju mokro, pa še elektrike in sanitarij nima, smo odklonili, ker smo se zavedali, da konec koncev obstajajo 5e vedno stare preverjene rešitve - gara-že. Tako je tudi bilo, čeprav smo morali na vrat na nos iskati primemo garažo oziroma njenega ustrežljivega lastnika in o spre-membi ponovno obveščati volilni odbor ter 2180 volilnih upravi-dencev. Ko so občinski delavd v petek ob treh, ali pa morda že prej, odhajali domov, smo mi do večemih ur tipkali, razmnoževali
in raznašali obvestila in plakate. da se je lahko udejanila občinska volja. Verjemite. da nam ni bilo lahko. Tudi argument. da volišče ne srae biti v nelegalni gradnji, je na dokaj trhlih nogah, saj so bila v preteklosti, ko je Rakova jelša spadala še pod KS Tmovo in je bila taka gradnja na njenem območju prevladujoča. volijfa tudi v črnozgrajenih hišah. Kaže pa, da to nikogar iz tedanje obanske uprave in poliiike posebej ni motilo. kar po eni strani pojasnjuje sedanji brezupen urbanistiien izgled Rakove jelše.
Opisane dogodivščine dokazujejo, da je nujno postaviti družbeni center krajevne skupnosti. Svel KS si zato prizadeva pridobiii zemljišča, ki so po zazidalnem načrlu VS 2/11 namenjena za gradnjo centra. Brez ustreznih proslorov se borao tudi v bodote srečevali z enakimi volilnimi težavami. reiiti pa ne bomo mogli tudi drugih probleraov. kot je npr. nedelovanje mladinske organi-zadje. Na Rakovi jelši prevladuje ralada populadja, ki pa v krajev-ni samoupravi skoraj ni aktivna, ker nima prostorov za delovanje. Tako se že vrsto let na različnih funkdjah v organih KS izmenjuje-jo isti obrazi, kcr ni novih mladih mod. Če obdna tako odločno nasprotuje voliščem v črnih gradnjah. naj le-le v sodelovanju z mestnimi organi tudi učinkovito preprečuje in pomaga dmprej postaviti družbeni center KS. Kako problematično je urejanje prostora v naši KS. dokazuje tudi priraer temeljne plošče za hišo, seveda brez lokadjskega in gradbenega dovoljenja na mestu. kjer zazidalni načrt Rakove jelše predvideva omenjeni dom krajevne skupnosti. Ob tem ne bo odveč, če zapikmo, da je nedavni sporazum s čmograditelji preko južne obvoznice za priklop elektri-ke že obrodil sadove - pospešeno črno gradnjo. ker bodo pač komunalni pogoji z možnostjo električnega priključka ugodnejši. Ker med omenjenimi krajani prevladuje mnenje. da bo njihovo naselje ostalo, se sedaj odloiajo celo za kakovostnejšo zidavo. kot nam kaže primer pilotiranja temeljev.
Za konec zapišimo, da smo v KS Rakova jelša k vedno prepri-čani. da je z organizacijskega stališča prav vsceno. če je volišče v nelegalni hiši, je pa tudi res, da volišie v čmozgrajeni garaži na določen način zrcali (ne)uspeSnost poliličnega in ekonomskega sistema, katerega predstavnike volimo. Seveda nckatenm to ni všeč, a žal je resnica včasih tudi boleča. Če bi se obdna v preteklo-sti bolj zavzela za pridobitev zemljiši in postavitve družbenega centra krajevne skupnosti, zdaj zanesljivo ne bi bilo potrebno opisovati problemov z izvedbo nedavnih volitev. Tako pa mislimo. da ni bilo odveč, če smo v vsesplošni evforiji ob uspešnem demo-kratičnem »dogajanju ljudstva« v Sloveniji opozorili tudi na ta problem.
ANTON SLAK
MIHA DEBEVC